30.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/9

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (3) zahteva zlasti, da se predloži določeno dokumentirano dokazilo, da so proizvodi, za katere se zahteva izvozno nadomestilo, dejansko uvoženi v nespremenjenem stanju v določeno tretjo državo, če se za navedeno tretjo državo uporablja diferencirano nadomestilo. Postopke v zvezi s takim dokazilom je treba poenostaviti in hkrati zavarovati finančne interese Skupnosti. Komisija in države članice morajo spremljati uporabo poenostavljenih postopkov in v primeru zlorabe ustrezno ukrepati.

(2)

V praksi so tretje države, za katere so izvozna nadomestila za določen proizvod diferencirana na nižjo vrednost od povprečne ali vrednost nič, običajno blizu Skupnosti, medtem ko so stopnje nadomestil določene na nekoliko višji od povprečne ali enake ravni, za države, ki so bolj oddaljene od Skupnosti. V veliko primerih imajo izvozniki težave s pridobitvijo dokazila o uvozu v te bolj oddaljene države.

(3)

Države, za katere se določijo višje, enake stopnje nadomestila, se lahko štejejo za „oddaljena območja z nadomestilom“ za zadevni proizvod. Vendar je treba iz takšnega območja izključiti oddaljene države, za katere je diferenciran del nadomestila nižji od povprečnega ali nič. Iz tega območja je treba izključiti tudi tiste države, v zvezi s katerimi obstaja resno tveganje za izkrivljanje trgovine ali vse države s sektorji, v katerih obstaja resno tveganje za izkrivljanje trgovine.

(4)

Potem ko se izda izvozna deklaracija za državo v „oddaljenem območju z nadomestilom“ in se izvoz opravi s pomorskim prevozom v zabojnikih, se s kombinacijo poslovnega upravljanja zabojnika, prevoznih listin in relativno toge vrste prevoza ustrezno zagotovi, da so proizvodi uvoženi v določeno tretjo državo. Pod temi pogoji se lahko zagotovi dokazilo, da so bili proizvodi poslani v državo v oddaljenem območju z nadomestilom in so bili tam raztovorjeni, in sicer s prevozno listino, ki dokazuje, da je blago prispelo v pristanišče namembne države ali pristanišče, ki ga uporablja namembna država v notranjosti, in potrdilo o razkladanju.

(5)

Če prevoznikova trgovski sistem in računalniško podprt sistem obdelave podatkov za spremljanje in sledenje izpolnjujeta operativne varnostne standarde, določene v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (4) in prevoznik zagotovi podatke, ki so enaki podatkom iz prevoznih listin, se lahko države članice odločijo, da bodo kot dokaz o prevozu v namembno državo uporabile te podatke namesto papirnih dokumentov.

(6)

Člen 17 Uredbe (ES) št. 800/1999 zagotavlja odstopanja omejena na 2 400 EUR in 12 000 EUR za diferencirane dele nadomestila za bližnje ali oddaljene namembne kraje. Koristno je zagotoviti novo odstopanje za pomorski prevoz v zabojnikih v oddaljena območja z nadomestilom tako, da se zahteva prevozna listina in eno od potrdil o razkladanju iz člena 16(2)(a), (b) ali (c). Takšno odstopanje se lahko odobri samo, če se podatki zagotovijo ob razkladanju v pristanišču, ki je v oddaljenem območju z nadomestilom. Da se zagotovi zanesljivost dokazov, zbranih v okviru teh odstopanj, je treba odstopanja dodeliti v obliki dovoljenj, ki se jih da preklicati.

(7)

Da bi zmanjšali tveganje zamenjave, morajo biti vsa prevozna sredstva ali pakiranja carinsko označena, razen kadar je proizvode mogoče identificirati kako drugače, v skladu s členom 340a in členom 357 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (5). Ta zahteva je določena v členu 7 Uredbe Komisije (ES) št. 2090/2002 z dne 26. novembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za nadomestila (6). Ker je ta zahteva del formalnosti, ki zadevajo izvozno deklaracijo in je splošne narave, jo je treba črtati iz Uredbe (ES) št. 2090/2002 in podobno določbo vključiti v Uredbo (ES) št. 800/1999.

(8)

Carinski urad izstopa potrebuje podatke iz kontrolnega izvoda T5, da preveri ali prijavljeni proizvodi izpolnjujejo pogoje za pregled zamenjave zahtevan v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 2090/2002. Ker se kontrolni izvodi T5 lahko uporabijo tudi za proizvode, ki ne izpolnjujejo pogojev za preglede zamenjave, se v polje 107 kontrolnega izvoda T5 zabeleži podatek, ali so proizvodi izvoženi s pravico do nadomestil.

(9)

Uredbi (ES) št. 800/1999 in (ES) št. 2090/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Določbe te uredbe glede dokazila o prispetju v namembni kraj je treba uporabljati v zvezi z zahtevki za nadomestilo, ki se vložijo od dneva začetka veljavnosti te uredbe. Ker naj bi ta uredba izvajalcem in prav tako državam članicam poenostavila upravljanje sheme, bi moralo biti mogoče, da se jo na zahtevo izvoznika uporabi tudi v zvezi z zahtevki za nadomestilo, ki so bili vloženi pred tem datumom, če rok za predložitev dokazila ni potekel.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem zadevnih upravljalnih odborov –

1.

Členu 2(1) se dodata točki:

2.

Členu 5 se doda naslednji odstavek:

„8.   Carinski urad izvoza carinsko označi ali nadzoruje carinsko označevanje blaga, za katerega se zahtevajo izvozna nadomestila. Člen 340a in odstavki 2, 3 in 4 člena 357 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se smiselno uporabljajo.“

3.

Členu 8 se doda naslednji odstavek:

„Če se zaprosi za nadomestila, je treba v polje 107 vnesti enega od vpisov iz Priloge XII.“

4.

V členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   V 12 mesecih od sprejetja izvozne deklaracije se proizvode:

Vendar se ta rok lahko podaljša v skladu s členom 49.“

5.

Člen 16 se spremeni:

6.

Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

1.   Države članice lahko izvoznike oprostijo obveznosti, da morajo predložiti dokazilo, kot zahteva člen 16, ki ni prevozna listina ali njena elektronska različica iz člena 16(3), če izvozna deklaracija zagotavlja pravico do nadomestila,

2.   Izjeme iz odstavka 1(b) se uporabljajo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Na zahtevo izvoznika lahko država članica v primeru prevoza zabojnikov po morju sprejme, da se dokazilo o razkladanju iz točke (c) prvega pododstavka zagotovi s podatki, ki so enakovredni podatkom s potrdila o razkladanju, če jih zbere informacijski sistem, ki ga upravlja tretja oseba, odgovorna za prevoz zabojnikov v namembni kraj in za razkladanje zabojnikov v namembnem kraju, pod pogojem, da je tretja oseba specializirana za takšne dejavnosti in da varnost informacijskega sistema potrdi država članica ob izpolnjevanju meril, določenih v različici, ki se uporablja v zadevnem obdobju enega od mednarodno sprejetih standardov iz točke 3(B) Priloge I k Uredbi (ES) št. 885/2006.

Dokazilo o razkladanju se zagotovi v skladu s točko (c) prvega pododstavka ali v skladu z drugim pododstavkom, vendar izvozniku ni treba dokazovati, da je ustrezno ukrepal za pridobitev dokumenta iz točk (a) ali (b) člena 16(1).

3.   Upravičenost izjem iz odstavka 1(a) je samodejna, razen če se uporabi odstavek 4.

Upravičenost izjeme iz odstavka 1(b) se na zahtevo izvoznika pred izvozom s pisnim dovoljenjem odobri za tri leta. Izvozniki, ki uporabljajo ta dovoljenja, v zahtevkih za plačilo navedejo številko dovoljenja.

4.   Če država članica meni, da se proizvodi, za katere izvoznik zahteva za odobritev izjeme v skladu s tem členom, niso izvozili v državo, ki je navedena v izvozni deklaraciji, ali državo zunaj ustreznega oddaljenega območja z nadomestilom, za katerega je določeno nadomestilo, ali pa je izvoznik umetno razdelil izvozni posel zaradi koriščenja ugodnosti izjeme, država članica za zadevnega izvoznika takoj odvzame upravičenost do kakršne koli izjeme v skladu s tem členom.

Zadevni izvoznik ni več upravičen do kakršne koli izjeme v skladu s tem členom dve leti od datuma odvzema.

V primeru odvzema upravičenosti pravica do izvoznega nadomestila preneha veljati za zadevne proizvode, nadomestilo je treba povrniti, razen če izvoznik zagotovi dokazilo za zadevne proizvode iz člena 16.

Prav tako pravica do izvoznega nadomestila preneha veljati za proizvode, ki so zajeti v kakršni koli izvozni deklaraciji, ki je sestavljena po datumu dejanja, zaradi katerega je bila odvzeta upravičenost in treba je povrniti nadomestila razen če izvoznik zagotovi dokazilo za zadevne proizvode iz člena 16.“

7.

Naslov Priloge IV se nadomesti z naslednjim:

8.

Besedilo v Prilogi k tej uredbi se doda kot prilogi XI in XII.