Help Print this page 

Document 32007R0994

Title and reference
Uredba Komisije (ES) št. 994/2007 z dne 28. avgusta 2007 o uvedbi protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije
  • No longer in force, Date of end of validity: 29/02/2008
OJ L 223, 29.8.2007, p. 1–27 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Information about publishing OJ Special Edition not found, P. 270 - 296

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/994/oj
Multilingual display
Dates
  • Date of document: 28/08/2007
  • Date of effect: 30/08/2007; začetek veljavnosti datum objave + 1 glej člen 4
  • Date of end of validity: 29/02/2008; glej člen 4.2
Miscellaneous information
  • Author: Evropska komisija
  • Form: Uredba
  • Additional information: damping
Text

29.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 223/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 994/2007

z dne 28. avgusta 2007

o uvedbi protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začetek

(1)

Dne 30. novembra 2006 je Komisija v Uradnem listu Evropske unije  (2) objavila obvestilo o uvedbi protidampinškega postopka (obvestilo o začetku) v zvezi z uvozom fero-silicija (FeSi) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije v Skupnost.

(2)

Postopek je bil uveden zaradi pritožbe, ki jo je 16. oktobra 2006 vložil Comité de liaison des industries Ferro-Alliages (Euroalliages) (pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 90 %, celotne proizvodnje fero-silicija v Skupnosti. Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu tega izdelka in o materialni škodi, ki jo je zaradi tega utrpela industrija Skupnosti, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

1.2   Stranke v postopku

(3)

Komisija je pritožnika, proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevnih držav ter Stabilizacijsko-pridružitveni svet EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(4)

Pritožniki, proizvajalci, ki so podprli pritožbo, proizvajalci izvozniki, uvozniki, proizvajalci surovin, uporabniki in združenja uporabnikov so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da se lahko v tej preiskavi zaradi očitno velikega števila uvoznikov uporabi vzorčenje. Vendar pa je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno, ker je bilo število uvoznikov v Skupnost, ki so bili pripravljeni sodelovati, nižje od pričakovanega.

(6)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK in Kazahstanu lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) ali individualno obravnavo (IO), če tako želijo, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in organom teh dveh držav poslala obrazce zahtevka.

(7)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku.

(8)

Komisija je prejela odgovore petih pritožnikov proizvajalcev iz Skupnosti, enega proizvajalca iz Skupnosti, ki je podprl pritožbo in v celoti sodeloval, sedmih nepovezanih uvoznikov, treh proizvajalcev surovin, osmih uporabnikov in enega združenja uporabnikov.

(9)

V zvezi z državami, ki jih zadeva ta preiskava, je Komisija prejela odgovore treh izvoznikov v LRK, dveh izvoznikov v Egiptu, enega izvoznika v Kazahstanu, enega izvoznika v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in dveh izvoznikov v Rusiji.

(10)

Kazahstanski izvoznik nato ni dovolil preveritve zahtevka za TGO in izpolnjenega vprašalnika na kraju samem. Zaradi tega nesodelovanja v smislu člena 18(1) osnovne uredbe se njegovih podatkov ni dalo preveriti in zato niso bili upoštevani. Družba je bila o tem obveščena.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalci v Skupnosti:

Ferroatlantica, Cee, Dumbria in Madrid, Španija

Ferropem, Laudun in Chambéry, Francija

Vargön Alloys, Vargön, Švedska

OFZ, Istebné, Slovaška

Huta Laziska, Laziska Gorne, Poljska

TDR Metalurgija, Ruše, Slovenija;

(b)

uporabnik Skupnosti:

Thyssen Krupp Steel AG, Nemčija;

(c)

proizvajalci izvozniki in povezane družbe v državah izvoznicah:

 

LRK

Dragon Northwest Ferroalloy Co., Ltd, Liangchen Town

Lanzhou Good Land Ferroalloy Factory Co., Ltd, Xicha Town, in Rich Trading Co. Ltd (povezani izvoznik), Lanzhou City

Erdos Xijin Kuangye Co., Ltd, Qipanjing Town, in Inner Mongolia Erdos International Trade Co., Ltd (povezani izvoznik), Dangshen Town

 

Egipt

The Egyptian Ferroalloys Company, Kairo

Egyptian Chemical Industries KIMA, Kairo in Aswan

 

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

SILMAK DOOEL Export Import, Jegunovce

 

Rusija

Chemk Group (Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant in Kuznetsk Ferroalloy Works), Novokuznetsk

ICT Group of Companies (Bratsk Ferroalloy Plant in njene povezane trgovinske družbe: TD North West Ferro Alloy Company in Bakersfield Marketing Ltd), Bratsk in Sankt Peterburg;

(d)

povezani uvoznik v Skupnosti

Interalloys RFA Limited, Limassol.

1.3   Obdobje preiskave

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 (OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2003 do konca OP (obravnavano obdobje).

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(13)

Fero-silicij je fero zlitina, ki vsebuje po teži več kot 8 % in manj kot 95 % silicija in vsaj 4 % železa. Fero-silicij se proizvaja v elektroobločnih pečeh z redukcijo kremena s pomočjo izdelkov, ki vsebujejo ogljik. Izdelek se uporablja predvsem kot dezoksidant in zlitinski element v železarski in jeklarski industriji. Fero-silicij se prodaja v obliki grudic, zrn ali prahu in v različnih količinah glede na vsebnost silicija in nečistoč (npr. aluminija). Fero-silicij z vsebnostjo silicija 70 % in več je veljal za fero-silicij z visoko stopnjo čistosti, z vsebnostjo silicija več kot 55 % in manj kot 70 % s srednjo stopnjo čistosti ter z vsebnostjo silicija manj kot 55 % z nizko stopnjo čistosti.

(14)

Fero-silicij, izvožen v ES in s poreklom iz LRK, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije („zadevni izdelek“), je običajno uvrščen pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90.

(15)

Med preiskavo so številni izvozniki trdili, da bi bilo treba žlindro, ki pogosto vsebuje precej manj kot 45 % silicija, zaradi domnevnega pomanjkanja enakih osnovnih fizikalnih lastnosti in enake osnovne uporabe izločiti iz obsega preiskave.

(16)

Vendar pa je to vprašanje treba dodatno pojasniti. V zvezi s tem se zainteresirane stranke poziva, da predložijo podatke glede tega, ali se osnovne fizikalne lastnosti in uporaba fero-silicija z nizko stopnjo čistosti (tj. žlindre) znatno razlikujejo od drugih vrst fero-silicija in v kolikšni meri bi izločitev žlindre znatno povečala tveganje izogibanja ukrepom. Vendar pa je na podlagi do zdaj prejetih informacij začasno določeno, da se fero-silicij z nizko stopnjo čistosti obravnava kot zadevni izdelek.

2.2   Podobni izdelek

(17)

Med zadevnim izdelkom in fero-silicijem, proizvedenim in prodajanim na domačem trgu zadevnih držav (v obsegu, v katerem so bile domače prodaje proučene) in na Norveškem, ki je v namen določitve normalne vrednosti glede na uvoz iz LRK in Kazahstana predstavljala primerljivo državo, ni bilo ugotovljenih razlik. Fero-silicij ima dejansko enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter uporabo v primerjavi s fero-silicijem, ki je bil izvožen iz zadevnih držav v Skupnost. Prav tako niso bile ugotovljene razlike med zadevnim izdelkom in fero-silicijem, ki ga proizvaja industrija Skupnosti in se prodaja na trgu Skupnosti. Zato se začasno sklene, da so si vse zadevne vrste fero-silicija podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   DAMPING

3.1   Tržnogospodarska obravnava (TGO)

(18)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom inter alia iz LRK in iz Kazahstana normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kjer se izkaže, da v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka veljajo pogoji tržnega gospodarstva. Ta merila so na kratko navedena spodaj v strnjeni obliki, zaradi boljše preglednosti:

1.

odločitve podjetij glede stroškov se sprejemajo kot odziv na tržne pogoje in brez večjega vmešavanja države;

2.

računovodski izkazi so neodvisno revidirani v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS) in se uporabljajo za vse namene;

3.

ni večjih izkrivljanj, ki bi še ostala iz bivšega sistema netržnega gospodarstva;

4.

pravno varnost in stabilnost zagotavljajo zakoni o stečaju in pravo lastninskih razmerij;

5.

pretvorbe glede menjalnega tečaja se izvajajo po tržnem tečaju.

(19)

Trije kitajski in en kazahstanski proizvajalec izvoznik so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in so v danih rokih izpolnili obrazec zahtevka za TGO.

(20)

En kitajski proizvajalec je med preveritvenim obiskom na kraju samem dokazal, da izpolnjuje vseh pet meril za TGO. Zato je bil njegov zahtevek za TGO sprejet, analiza dampinga in škode pa je bila narejena na podlagi njegovih podatkov.

(21)

Za druga dva kitajska izvoznika je bilo med preveritvenim obiskom ugotovljeno, da TGO ni utemeljen.

(22)

Na podlagi preveritve je bilo ugotovljeno, da en kitajski proizvajalec izvoznik ni izpolnjeval prvega, drugega in tretjega merila. Prvič, ni dokazal, da ni prišlo do vmešavanja državnih organov, inter alia ker se je komunistična partija, ki ni bila delničarka, vmešavala v osnovne odločitve družbe, organizacijska odgovornost za odločitve o razdeljevanju dobička pa je ostala nejasna (prvo merilo). Drugič, ni dokazal, da ima jasen seznam osnovnih računovodskih evidenc, ki bi bile pripravljene in revidirane v skladu z MRS, ker njegova metoda amortiziranja ni bila ne v skladu z MRS ne s kitajskimi predpisi o računovodstvu, kar je imelo za posledico precenitev stroškov. Ker poleg tega zgoraj navedene kršitve MRS niso bile omenjene v revizijskem poročilu, družba ni dokazala, da so bile njene evidence revidirane v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (drugo merilo). Nazadnje tudi ni dokazal, da ni bilo znatnih izkrivljanj, prenesenih iz prejšnjega netržnega gospodarstva, zlasti ker mu je država dodelila pravice do rabe zemljišč brez plačila in ker je ocena premoženja med postopkom ustanovitve družbe ostala nejasna (tretje merilo).

(23)

Drugi kitajski proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati, da ima jasen seznam osnovnih računovodskih evidenc, ki bi bile pripravljene in revidirane v skladu z MRS: brez jasnega opozorila je spremenil svoje ocene glede življenjske dobe svojih sredstev med dvema finančnima letoma, kar je povzročilo podcenitev stroškov; takšna praksa ni v skladu ne z MRS ne s kitajskimi predpisi o računovodstvu. Poleg tega v svojih finančnih izkazih za nobeno kategorijo svojih sredstev ni razkril uporabljenih metod amortiziranja in življenjske dobe sredstev ali uporabljenih stopenj amortiziranja. To neupoštevanje MRS nenazadnje tudi ni bilo omenjeno v revizijskem poročilu, zaradi česar družba ni dokazala, da so bile njene evidence revidirane v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (drugo merilo).

(24)

Zato je bilo sklenjeno, da ta dva kitajska proizvajalca izvoznika nista izpolnila pogojev iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(25)

Kazahstanski izvoznik ni dovolil preveritvenega obiska na kraju samem, ki bi omogočil preveritev njegovega zahtevka za TGO. Zato njegov zahtevek za TGO ni bil upoštevan. V zvezi s tem je treba opozoriti, da tudi če bi se izkazalo, da proizvajalec izvoznik v Kazahstanu izpolnjuje merila TGO v protidampinškem postopku glede drugih zlitin, Komisija zaradi nesodelovanja in zlasti zaradi pomanjkanja informacij glede odločitev družbe v zvezi s cenami ne more prenesti določitve TGO druge preiskave na ta postopek.

(26)

Predložene so bile pripombe vseh treh družb, ki jim TGO ni bil odobren. En kitajski proizvajalec izvoznik in kazahstanski proizvajalec izvoznik nista predložila nobenih novih dokazil, ki bi spremenila ugotovitve glede njune določitve TGO. Drugi kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da je učinek spremembe ocenjene življenjske dobe njegovih sredstev, izražene kot odstotek prometa, neznaten (približno 1 %) in zato ni bil evidentiran v njegovih finančnih izkazih ali v revizijskem poročilu. Vendar pa je preiskava pokazala, da je pomen spremembe v primerjavi s poslovanjem ali neto dobičkom družbe velik (čez 20 %). Poleg tega je družba predložila nasprotujoče si podatke glede pragov pomembnosti, ki naj bi jih bile uporabile različne revizorske družbe. Na tej podlagi je bil zahtevek družbe zavrnjen.

3.2   Individualna obravnava (IO)

(27)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila za individualno obravnavo, določena v členu 9(5) osnovne uredbe.

(28)

Oba proizvajalca izvoznika v LRK, ki nista izpolnila meril za TGO, sta zahtevala tudi IP, če jima TGO ne bi bil odobren.

(29)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da eden od teh kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni izpolnil vseh zahtev za IO, kakor so določene v členu 9(5) osnovne uredbe; predvsem ni dokazal, da je dovolj neodvisen od vmešavanja države. Na podlagi tega je bilo zaključeno, da se IO temu proizvajalcu izvozniku v LRK ne odobri.

(30)

Drugi kitajski izvoznik, ki ni izpolnil meril za TGO, pa je dokazal, da izpolnjuje vse zahteve za IO, kakor so določene v členu 9(5) osnovne uredbe.

(31)

Proizvajalec izvoznik v Kazahstanu, ki je zahteval TGO, je prav tako zahteval IO, če mu TGO ne bi bil odobren. Vendar pa ta družba ni dovolila preveritve svojega zahtevka za IO na kraju samem, ki je bil zato zavrnjena.

3.3   Normalna vrednost

3.3.1   Primerljiva država

(32)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se mora v gospodarstvih v tranziciji normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tržnem gospodarstvu tretje države (primerljive države).

(33)

V obvestilu o začetku je bila Norveška predlagana kot ustrezna primerljiva država za namen ugotovitve normalne vrednosti za LRK in Kazahstan. Komisija je vse zainteresirane stranke pozvala k predložitvi pripomb o tem predlogu.

(34)

Samo ena zainteresirana stranka je predložila pripombe, v katerih je kot možne primerljive države predlagala Brazilijo, Južno Afriko ali, pod pogojem, da ne pride do prilagoditve normalne vrednosti zaradi cen za energijo, Rusijo. Komisija je stopila v stik z znanimi družbami v Braziliji in Južni Afriki. Vendar pa proizvajalci v Braziliji ali Južni Afriki niso izpolnili nobenega vprašalnika in niso predložili nobenih koristnih pripomb. V zvezi z Rusijo je treba opozoriti, da se je v enem primeru izkazalo, da je treba prilagoditi ceno energije v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Poleg tega je stalna praksa, da se država, ki je vpletena v škodljivi damping, ne obravnava kot primerljiva država. Zato se predlagane alternative za Norveško niso nadalje preverjale.

(35)

Poleg tega je Norveška s konkurenčnim trgom ena od največjih proizvajalk fero-silicija v svetovnem merilu in trije veliki norveški proizvajalci fero-silicija so v celoti sodelovali, uporabljajo najsodobnejše proizvodne tehnike in imajo dober dostop do surovin.

(36)

Glede na zgoraj navedeno lahko sklenemo, da Norveška predstavlja primerno primerljivo državo v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

3.3.2   Metodologija, uporabljena za določitev normalne vrednosti

3.3.2.1   Splošna reprezentativnost

(37)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej v vseh zadevnih državah proučila, ali so domače prodaje podobnega izdelka vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (z izjemo dveh kitajskih in enega kazahstanskega izvoznika, ki niso dokazali, da izpolnjujejo merila za TGO) neodvisnim strankam reprezentativne, tj. ali je bil celoten obseg takih prodaj enak vsaj 5 % celotnega obsega ustreznih izvoznih prodaj v Skupnost.

3.3.2.2   Primerljivost vrste izdelka

(38)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki so jih družbe prodajale na domačem trgu in so imele reprezentativno domačo prodajo, ki je bila enaka ali neposredno primerljiva z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost. Uporabljena so bila naslednja merila: vsebnost silicija, velikost zrn, nečistoče (aluminij, titan, magnezij in neprečiščena zemlja) in pakiranje.

3.3.2.3   Posebna reprezentativnost glede na vrsto izdelka

(39)

Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je med obdobjem preiskave obseg navedene vrste izdelka, prodane neodvisnim strankam na domačem trgu, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost.

3.3.2.4   Preskus običajnega poteka trgovine

(40)

Komisija je nato proučila, ali se za domačo prodajo sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v zadevne države in proizvajalcev v primerljivi državi lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(41)

To je bilo opravljeno tako, da je bil ugotovljen delež domače prodaje neodvisnim strankam za vsako izvoženo vrsto izdelkov, ki je bila prodana na domačem trgu z izgubo med obdobjem preiskave.

(a)

Za tiste vrste izdelka, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje na domačen trgu realiziranih po cenah, ki niso bile nižje od stroškov na enoto, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka tehtanim povprečnim proizvodnim stroškom ali višja, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste.

(b)

Za tiste tipe izdelkov, pri katerih vsaj 10 %, vendar ne več kakor 80 %, obsega prodaje na domačem trgu ni bilo realiziranih po cenah, ki niso bile nižje od stroškov na enoto, je bila normalna vrednost po tipu izdelka izračunana kot tehtano povprečje domačih prodajnih cen, za katere je bilo ugotovljeno, da so enake stroškom na enoto zadevne vrste ali jih presegajo.

(c)

Za vrste izdelkov, pri katerih je bilo manj kot 10 % obsega na domačen trgu prodanega po ceni, ki ni bila nižja od stroškov na enoto, je veljalo, da zadevna vrsta izdelka ni bila prodana med običajnim potekom trgovanja in je bila zato normalna vrednost konstruirana.

3.3.2.5   Normalna vrednost, ki temelji na dejanski domači ceni

(42)

Za vrste, ki so jih preiskovane družbe prodale za izvoz v Skupnost in pri katerih so bile izpolnjene zahteve iz oddelkov 3.3.2.3 do 3.3.2.4(a) in (b), je normalna vrednost za ustrezne vrste izdelkov temeljila na dejanskih cenah, plačanih ali plačljivih s strani neodvisnih strank med OP na domačem trgu obravnavane države, kakor je določeno v členu 2(1) osnovne uredbe.

3.3.2.6   Normalna vrednost, ki temelji na konstruirani vrednosti

(43)

Za vrste izdelkov iz oddelka 3.3.2.4(c) in vrste izdelkov, ki jih proizvajalec izvoznik ni prodal v reprezentativnih količinah na domačem trgu obravnavanih držav, kakor je navedeno v oddelku 3.3.2.3, je bilo treba normalno vrednost konstruirati.

(44)

Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so bili povprečnim proizvodnim stroškom proizvajalcev izvoznikov v OP prišteti nastali prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA-stroški) ter tehtana povprečna stopnja dobička, ki so jo med običajnim potekom trgovine v OP ustvarili zadevni sodelujoči proizvajalci izvozniki s svojo domačo prodajo podobnega izdelka.

(45)

V primeru, ko proizvajalec izvoznik ni imel domačih prodaj podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine med OP, je bila normalna vrednost konstruirana. Takšen primer je bil proizvajalec izvoznik iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Normalna vrednost je bila konstruirana z uporabo proizvodnih stroškov navedenega zadevnega proizvajalca izvoznika. Začasno se je zdelo primerno, da se tem proizvodnim stroškom doda tehtano povprečje PSA-stroškov, ki so jih imeli egiptovski proizvajalci, zaradi njihove primerljive proizvodne in prodajne strukture, ter 5-odstotna stopnja dobička, ki se je štela za primeren dobiček za to vrsto blagovne borze, v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

3.3.2.7   Gospodarstva v tranziciji

(46)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila razen za enega kitajskega proizvajalca izvoznika, ki mu je bil odobren GTO, normalna vrednost za LRK in Kazahstan določena na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložili proizvajalci iz primerjalne države, tj. na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na norveškem domačem trgu za primerljive vrste izdelka, kjer je bila prodaja opravljena med običajnim potekom trgovine, ali na podlagi konstruiranih normalnih vrednosti v odsotnosti domačih prodaj primerljivih vrst izdelka med običajnim potekom trgovine.

(47)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot ponderirana prodajna cena za nepovezane kupce ali kot konstruirana vrednost glede na vrsto s strani treh sodelujočih proizvajalcev na Norveškem.

3.3.3   Določitev normalne vrednosti

3.3.3.1   LRK

(48)

Za dva kitajska proizvajalca izvoznika, ki jima TGO ni bil odobren, je bila normalna vrednost za LRK oblikovana, kakor je določeno v uvodnih izjavah 46 do 47.

(49)

Za enega kitajskega proizvajalca izvoznika, ki mu je bil TGO odobren, je bila normalna vrednost oblikovana, kakor je določeno v uvodni izjavi 42, tj. na podlagi dejanskih cen, ki so jih plačale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu. Vendar pa bodo glede na to, da je ta družba nabavljala električno energijo od povezanega dobavitelja, pred končno določitvijo njegovi stroški za energijo, povezani s proizvodnjo obravnavanega izdelka, predmet nadaljnje preiskave.

3.3.3.2   Egipt

(50)

Za dva egiptovska proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da za nekatere vrste izdelka ne obstaja nobena reprezentativna domača prodaja podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Zato je bilo treba za ta primera normalno vrednost konstruirati v skladu z določbami iz uvodnih izjav 43 in 44. Za tiste vrste izdelka, za katere je reprezentativna domača prodaja v običajnem poteku trgovine obstajala, je bila normalna vrednost določena v skladu z določbami iz uvodne izjave 42, tj. na podlagi dejanskih cen, ki so jih plačale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu.

3.3.3.3   Kazahstan

(51)

Ker ni bil odobren noben zahtevek za TGO, je bila normalna vrednost za Kazahstan oblikovana, kakor je določeno v uvodnih izjavah 46 in 47.

3.3.3.4   Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

(52)

Za edinega makedonskega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da ne obstaja nobena reprezentativna domača prodaja podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Zato je bilo treba normalno vrednost konstruirati v skladu z določbami iz uvodne izjave 45.

3.3.3.5   Rusija

(53)

Za dva ruska proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da za nekatere vrste izdelka ne obstaja nobena reprezentativna domača prodaja podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Zato je bilo treba za ta primera normalno vrednost konstruirati v skladu z določbami iz uvodnih izjav 43 in 44. Za tiste vrste izdelka, za katere je reprezentativna domača prodaja v običajnem poteku trgovine obstajala, je bila normalna vrednost določena v skladu z določbami iz uvodne izjave 42, tj. na podlagi dejanskih cen, ki so jih plačale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu.

(54)

V primeru enega ruskega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da stroški energije, povezani s proizvodnjo zadevnega izdelka, niso bili realno prikazani v računovodskih evidencah, saj je na osnovi tehtanega povprečja za energijo plačal znatno manj (50 %) kot njegov konkurent, četudi se oba nahajata v Sibiriji. Čeprav ta dobavitelj energije proizvaja električno energijo v hidroelektrarnah, to samo po sebi ne pojasni nizkih cen za električno energijo. Dejansko so cene tudi v primerjavi z drugimi dobavitelji električne energije, ki jo proizvajajo hidroelektrarne npr. na Norveškem, zelo nizke. Glede tega tudi vsi razpoložljivi podatki zaenkrat kažejo, da so bile domače cene za električno energijo v Rusiji regulirane cene. Ugotovljeno je bilo, da so ruski organi določili najvišje tarife za energijo v različnih sibirskih regijah, kar je očitno glavni razlog za velika razhajanja v cenah (3). Kakor je opozoril že OECD leta 2002, se uravnavanje cen energije v Rusiji uporablja kot navzkrižno subvencioniranje med regijami in torej revnejše regije plačujejo za energijo manj kot bogatejše (4). Zato so bile v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe njegove cene za energijo začasno prilagojene na podlagi stroškov drugega ruskega izvoznika, ki zadeva dva proizvajalca iz drugih dveh različnih sibirskih regij. Do podobne prilagoditve v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe je prišlo tudi v protidampinškem postopku glede silicija leta 2003 v zvezi z energijo, ki jo je posebej dobavljal isti dobavitelj energije (5).

3.4   Izvozna cena

3.4.1   LRK

(55)

Vsi trije kitajski proizvajalci izvozniki so izvajali izvozno prodajo v Skupnost neposredno neodvisnim strankam. Izvozne cene so zato bile določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(56)

V zvezi z vsemi ostalimi kitajskimi izvozniki je Komisija prvič ugotovila raven sodelovanja. Primerjala je celotno izvoženo količino, navedeno v izpolnjenih vprašalnikih treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in skupno količino dampinškega uvoza iz LRK, po izračunu, ki je pojasnjen v uvodni izjavi 66. Rezultat izračuna je bil 18 %. Na tej podlagi se je štelo, da je bila raven sodelovanja nizka. Posledično so bile izvozne cene začasno določene na podlagi transakcij z najvišjo stopnjo dampinga in škode enega od dveh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki jima je bil odobren TGO ali IO v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, in na podlagi izvoznih cen tretjega sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika, ki mu TGO ali IO nista bili odobrena.

3.4.2   Egipt

(57)

Oba egiptovska proizvajalca izvoznika sta izvajala izvozno prodajo v Skupnost neposredno neodvisnim strankam. Izvozne cene so zato bile začasno določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.4.3   Kazahstan

(58)

Zaradi nesodelovanja, tj. zavrnitve proizvajalca izvoznika, da omogoči preveritev predloženih podatkov na kraju samem, je bilo treba izvozne cene določiti v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Ta izvoznik je bil seznanjen s posledicami nesodelovanja. Na podlagi podatkov Eurostata o uvozu za OP je bilo za tehtano povprečno uvozno ceno za Kazahstan začasno ugotovljeno, da je ustrezna.

3.4.4   Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

(59)

Proizvajalec izvoznik je izvajal izvozno prodajo v Skupnost neposredno neodvisnim strankam. Izvozne cene so zato bile začasno določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.4.5   Rusija

(60)

Oba ruska proizvajalca izvoznika sta svoj uvoz izvajala prek povezanih strank. Zato je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cen, po katerih so bili uvoženi izdelki prvič nadalje prodani neodvisnim kupcem. V skladu s členom 2(9) osnovne uredbe so bile izvedene prilagoditve za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter za nastali dobiček.

3.5   Primerjava

(61)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je bila opravljena na podlagi cene franko tovarna.

(62)

Zaradi poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Za vse obravnavane proizvajalce izvoznike so bila, kjer je bilo primerno in upravičeno, odobrena nadomestila za razlike v transportnih stroških, stroških čezmorskega prevoza in stroških zavarovanja, pretovarjanja, nakladanja in dodatnih stroških, stroških pakiranja, stroških kreditov, stroških jamstva in provizijah.

(63)

En ruski in en egiptovski proizvajalec izvoznik sta zahtevala prilagoditve zaradi razlik med ravnmi trgovanja. Ta zahtevka sta morala biti zavrnjena, ker družbi nista dokazali, da so takšne prilagoditve upravičene, tj. nista dokazali, da obstajajo stalne in vidne razlike v funkcijah in cenah na različnih ravneh trgovanja na domačem trgu vsake od držav izvoznic, kakor je navedeno v členu 2(10)(d) osnovne uredbe.

3.6   Stopnje dampinga

3.6.1   Splošna metodologija

(64)

V skladu s členom 2(11) in (12) so se stopnje dampinga določile na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti po vrsti izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno po vrsti izdelka, kot je določeno zgoraj.

(65)

Za proizvajalce izvoznike, ki niso izpolnili vprašalnika Komisije ali se niso kako drugače javili, je bila stopnja dampinga v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe določena na podlagi razpoložljivih dejstev.

(66)

Da bi določili stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, se je najprej ugotovila raven nesodelovanja. V ta namen je bila opravljena primerjava obsega izvoza v Skupnost, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z ustreznimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu.

(67)

Kjer je bila raven nesodelovanja visoka, tj. več kot 20 %, se je zdelo primerno, da se za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi stopnja dampinga na ravni, ki je višja od najvišje stopnje dampinga, določene za sodelujoče proizvajalce izvoznike. Vsekakor obstaja razlog za prepričanje, da je visoka raven nesodelovanja posledica dejstva, da so nesodelujoči proizvajalci izvozniki v preiskovani državi na splošno izvajali damping na višji ravni kot kateri koli sodelujoči proizvajalec izvoznik. V takšnih primerih (tj. v primeru LRK in Rusije) se je zato stopnja dampinga določila na ravni, ki ustreza tehtani povprečni stopnji dampinga najbolj reprezentativne vrste izdelka z najvišjo stopnjo dampinga in škode na podlagi posamične ocene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(68)

Kjer je bila raven sodelovanja visoka (tj. kjer je delež nesodelujočih proizvajalcev 20-odstoten), se je zdelo primerno, da se stopnja dampinga za katerega koli nesodelujočega proizvajalca izvoznika določi na ravni najvišje stopnje dampinga in škode, ki je bila ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika v zadevni državi, saj ni bilo nobenega razloga za domnevo, da gre pri katerem koli nesodelujočem proizvajalcu izvozniku za damping na nižji stopnji.

3.6.2   Stopnje dampinga

3.6.2.1   LRK

(a)   Za sodelujoče proizvajalce, ki jim je bil odobren TGO ali IO

(69)

Za družbe, ki jim je bil odobren TGO ali IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(70)

Na tej podlagi je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga izraženo kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Erdos Xijin Kuang Co., Ltd

2,8 %

Lanzhou Good Land Ferroalloy Factory Co., Ltd

57,2 %

(b)   Za vse druge proizvajalce izvoznike

(71)

Stopnja dampinga na ravni države je bila izračunana na podlagi primerjave med izvozno ceno iz uvodne izjave 56 in normalno vrednostjo iz uvodnih izjav 46 in 47.

(72)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 60,7 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

3.6.2.2   Egipt

(73)

Raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov v Egiptu je bila znatna (približno 95 %). Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačanih dajatev so naslednje:

The Egyptian Ferroalloys Company, Kairo, 20,4 %

Egyptian Chemical Industries KIMA, Kairo, 24,8 %

Vsi ostali 20,4 %.

3.6.2.3   Kazahstan

(74)

Zaradi nesodelovanja je bila določena samo stopnja dampinga na ravni države. Začasna stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačanih dajatev je naslednja:

Kazahstan 37,1 %.

3.6.2.4   Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

(75)

Glede na to, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik pravzaprav edini proizvajalec fero-silicija v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, je bila raven sodelovanja visoka. Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačanih dajatev so naslednje:

SILMAK DOOEL Export Import, Jegunovce, 5,4 %

Vsi ostali 5,4 %.

3.6.2.5   Rusija

(76)

Raven nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v Rusiji je bila znatna (približno 68 %). Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačanih dajatev so naslednje:

Chemk Group (Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant in Kuznetsk Ferroalloy Works), Novokuznetsk, 22,8 %

ICT Group (Bratsk Ferroalloy Plant, Bratsk, 22,2 %

Vsi ostali 25,5 %.

4.   ŠKODA

4.1   Proizvodnja Skupnosti

(77)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da podobni izdelek trenutno proizvaja sedem proizvajalcev v Skupnosti. Pritožba je bila vložena v imenu petih od teh proizvajalcev. Po začetku postopka se je šesti proizvajalec odločil za podporo postopka in v celoti sodeloval pri preiskavi. Sedmi proizvajalec se ni opredelil in ni predložil nobenih podatkov.

4.2   Opredelitev industrije Skupnosti

(78)

Šest sodelujočih proizvajalcev Skupnosti je predstavljalo 95 % proizvodnje fero-silicija v Skupnosti med OP. Zato se šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti (IS) v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(79)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da si ekonomski položaji petih proizvajalcev, ki so podprli tožbo, med sabo sploh niso podobni in da vsaj dva izmed njih ne bosta povzročila škode. Zato bi bilo treba ta dva proizvajalca Skupnosti izključiti iz trenutne preiskave, kar bi pomenilo nezadostno pravno podlago.

(80)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v skladu s členom 4 osnovne uredbe pojem „industrija Skupnosti“ nanaša na proizvajalce Skupnosti, katerih skupna proizvodnja predstavlja glavni delež skupne proizvodnje Skupnosti. Isti člen predvideva tudi pogoje, pod katerimi so lahko nekateri proizvajalci Skupnosti izključeni iz opredelitve pojma industrija Skupnosti. Ti pogoji ne vključujejo storilnosti proizvajalcev Skupnosti. Poleg tega je izključitev proizvajalcev na podlagi storilnosti proti načelu nepristranske ocene stanja industrije Skupnosti. Na tej podlagi je bil zahtevek zavrnjen.

4.3   Potrošnja Skupnosti

(81)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, ki sta se mu prištela ocenjeni obseg prodaje nesodelujočega proizvajalca v Skupnosti in uvoz iz zadevnih držav ter drugih tretjih držav, po podatkih Eurostata. Potrošnja fero-silicija v Skupnosti je ostala precej stabilna med obravnavanim obdobjem, razen v letih 2003 in 2004, ko se je povečala za 6 % zaradi izjemno velikega povpraševanja s strani jeklarske industrije.

 

2003

2004

2005

OP

Potrošnja Skupnosti (v tonah)

871 794

922 978

881 930

883 311

Indeks

100

106

101

101

4.4   Uvoz iz zadevnih držav v Skupnost

4.4.1   Kumulativna ocena učinkov dampinškega uvoza

(82)

Komisija je preverila, ali naj se učinki uvoza fero-silicija s poreklom iz LRK, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije ocenijo kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(83)

Stopnja dampinga, ugotovljena za vsako od zadevnih držav je bila več kot de minimis, obseg uvoza iz vsake od teh držav ni bil zanemarljiv in kumulativna ocena se je zdela primerna v smislu konkurenčnih pogojev med uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom Skupnosti. Dokaz za podobne konkurenčne pogoje je bilo dejstvo, da sta si zadevni izdelek, uvožen iz zadevnih držav, in podobni izdelek, ki ga je proizvedla in prodala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, bila podobna ter sta se prodajala in kupovala po istih prodajni poteh. Poleg tega je bil celoten obseg uvoza znaten, zato je bil tak tudi njegov tržni delež.

(84)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da so bili pogoji, ki upravičujejo kumulativno oceno uvoza fero-silicija s poreklom iz LRK, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije, izpolnjeni.

4.4.2   Kumuliran obseg in tržni delež

(85)

Po podatkih Eurostata se je obseg uvoza iz LRK, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije znatno povečal, in sicer s 134 081 ton leta 2003 na 452 108 ton v OP. Njihov skupni tržni delež se je v istem obdobju nenehno povečeval s 15,4 % na 51,2 %. To je treba obravnavati ob upoštevanju relativno stalne potrošnje, z izjemo leta 2004, kakor je pojasnjeno zgoraj.

 

2003

2004

2005

OP

Obseg uvoza (v tonah)

134 081

198 164

319 265

452 108

Indeks

100

148

238

337

Tržni delež

15,4 %

21,5 %

36,2 %

51,2 %

Prodajna cena na enoto (EUR/tono)

557

580

569

574

Indeks

100

104

102

103

4.4.3   Cene

4.4.3.1   Razvoj cene

(86)

Med letom 2003 in OP se je povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav zvišala za 3 %. Natančneje, cene so se leta 2004 (to leto je po celem svetu zaznamovalo znatno povečano povpraševanje po jeklu) zvišale za 4 %, leta 2005 znižale za 2 % in v OP zvišale za približno 1 %.

4.4.3.2   Nelojalno nižanje cen

(87)

Komisija proučila podatke, ki se nanašajo na OP, da bi ugotovila nelojalno nižanje cen. IS in zadevni proizvajalci izvozniki so bili pozvani, da predložijo informacije o prodajnih cenah fero-silicija, razvrščenega v vrste po merilih iz uvodne izjave 38.

(88)

Ustrezne prodajne cene IS so bile prodajne cene za neodvisne stranke, ki so bile po potrebi prilagojene ravni cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnost in po odbitku popustov in rabatov. Te cene so se primerjale s cenami uvoza zadevnih sodelujočih proizvajalcev. V zvezi s Kazahstanom je bila glede na nesodelovanje tehtana povprečna izvozna cena določena po podatkih Eurostata. V zvezi z LRK, Egiptom, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Rusijo je bila primerjava opravljena glede na izvozne cene, ki so jih zaračunali sodelujoči proizvajalci izvozniki, brez popustov, po potrebi ustrezno prilagojene cenam CIF na meji Skupnosti ter ustrezno prilagojene za konvencionalne dajatve ter stroške raztovarjanja in carinjenja.

(89)

Primerjava je pokazala, da je zadevni izdelek, ki se je prodajal na trgu Skupnosti v OP, nelojalno znižal cene industrije Skupnosti za 4 do 11 %, odvisno od zadevnega proizvajalca izvoznika, z izjemo ruskega, egiptovskega in makedonskega proizvajalca izvoznika, za katere nelojalno znižanje cen ni bilo ugotovljeno. Vendar pa je bilo na osnovi primerjave od vrste do vrste ugotovljeno, da so včasih cene zadevnih proizvajalcev izvoznikov znatno nižje od zgoraj navedene povprečne stopnje nelojalnega nižanja, ali pa so bile pri proizvajalcih izvoznikih, pri katerih splošno nelojalno nižanje ni bilo ugotovljeno, stopnje nižanja ugotovljene za določene vrste izdelka. Poleg tega z vidika znatnih izgub, ki jih je utrpela industrija Skupnosti, stopnje nižanja ne pokažejo celotnega vpliva dampinškega uvoza na cene zaradi njihovega občutnega padca. Končno je treba upoštevati nelojalno nižanje cen vrste blaga, gre namreč za masovni izdelek, za katere so pomembna še tako neznatne spremembe cen.

4.5   Stanje industrije Skupnosti

(90)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vsebovala analizo vseh gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki so vplivali na stanje industrije v obravnavanem obdobju.

4.5.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(91)

Proizvodnja se je zmanjšala za 40 % med letom 2003 in OP. Razvoj obsega proizvodnje je bil sledeč:

 

2003

2004

2005

OP

Proizvodnja (v tonah)

272 364

267 149

211 906

163 908

Indeks

100

98

78

60

(92)

Proizvodna zmogljivost je bila ugotovljena na podlagi teoretične nazivne zmogljivosti proizvodnih enot industrije Skupnosti. V tem smislu je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje je izkoriščenost zmogljivosti upadala v enakem razmerju kot proizvodnja v obravnavanem obdobju.

(93)

Vendar pa je bila proizvodna zmogljivost ustrezno prilagojena dejstvu, da sta v obravnavanem obdobju dva proizvajalca v Skupnosti preusmerila del svoje proizvodnje iz proizvodnje fero-silicija v proizvodnjo drugih fero zlitin.

 

2003

2004

2005

OP

Proizvodna zmogljivost

348 261

348 261

325 601

325 601

Indeks

100

100

93

93

Izkoriščenost zmogljivosti

78 %

77 %

65 %

50 %

Indeks

100

99

83

64

4.5.2   Zaloge

(94)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 46 %, kar je bila posledica zmanjšanja proizvodnje industrije Skupnosti.

 

2003

2004

2005

OP

Zaloge (v tonah)

29 432

30 741

21 525

15 630

Indeks

100

104

73

53

4.5.3   Obseg prodaje, tržni deleži in povprečne cene na enoto v Skupnosti

(95)

Prodaja fero-silicija industrije Skupnosti neodvisnim strankam na trgu Skupnosti se je stalno zmanjševala, in sicer z 250 316 ton leta 2003 na 156 633 ton v OP, tj. za 38 %. Torej je industrija Skupnosti utrpela izgubo tržnega deleža za 11 odstotnih točk. Tržni delež se je zmanjšal z 28,7 % leta 2003 na 17,7 % v OP.

 

2003

2004

2005

OP

Obseg prodaje v ES (v tonah)

250 316

244 561

197 782

156 920

Indeks

100

98

79

63

Tržni delež

28,7 %

26,5 %

22,4 %

17,7 %

Indeks

100

92

78

62

(96)

Povprečne prodajne cene za nepovezane stranke na trgu Skupnosti so med letom 2004 in OP ostale relativno stabilne po 10-odstotnem zvišanju med letoma 2003 in 2004. Natančneje, med letoma 2004 in 2005 je prišlo do rahlega upada cen, potem pa so te spet dosegle raven iz leta 2004. Zvišanje cen je bilo posledica določenega povečanja stroškov in preusmeritev v določene izdelke z višjo vrednostjo na račun upadajočih tržnih deležev. Vendar so trenutne ravni cen nevzdržne, saj je IS, da bi se obdržala na trgu, prisiljena prodajati po cenah, nižjih od celotnih stroškov.

 

2003

2004

2005

OP

Tehtana povprečna cena (EUR/tono)

623

685

670

686

Indeks

100

110

107

110

4.5.4   Dobičkonosnost in denarni tok

(97)

V obravnavanem obdobju je dobičkonosnost industrije Skupnosti upadla z nizke 2,3-odstotne stopnje dobička leta 2003 na – 12,9-odstotno v OP. Do rahlega dviga je prišlo leta 2004, ki je bilo izjemno uspešno leto za jeklarstvo in z njim povezano industrijo. Vendar pa se je po tem obdobju dobičkonosnost močno zmanjšala. Glavni razlog za ta razvoj je strm upad proizvodnje industrije Skupnosti (– 40 %) in s tem povezano upadanje izkoriščenosti zmogljivosti (– 18 odstotnih točk), zaradi česar je prišlo do relativno velikega povečanja stalnih stroškov na proizvedeno enoto in je industriji Skupnosti preprečevalo, da bi izkoristila ekonomijo obsega, kar bi ji boljša izkoriščenost zmogljivosti omogočila. V manjši meri je bila zmanjšana tudi dobičkonosnost, in sicer zaradi dejstva, da od leta 2004 naprej industrija Skupnosti ni bila sposobna zvišati svojih prodajnih cen na raven, potrebno za kritje zvišanih cen energije in nekaterih surovin, ki so se oblikovale od tega leta naprej.

 

2003

2004

2005

OP

Stopnja dobička pred obdavčitvijo

2,3 %

2,7 %

–9,2 %

–12,9 %

(98)

Prav tako se je v obravnavanem obdobju poslabšal denarni tok kot posledica zgoraj omenjenega zmanjšanja dobičkonosnosti.

 

2003

2004

2005

OP

Denarni tok (EUR)

7 834 497

10 029 457

–10 103 355

–12 081 451

Indeks

100

128

– 129

– 154

4.5.5   Naložbe, donosnost naložb in sposobnost zbiranja kapitala

(99)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju razvijale pozitivno. Naložbe so bile usmerjene predvsem v nadgradnjo proizvodne opreme zaradi izpolnjevanja okoljskih zahtev.

 

2003

2004

2005

OP

Naložbe (EUR)

1 917 786

3 145 409

9 788 877

5 827 463

Indeks

100

164

510

304

(100)

Donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka je bila negativna in se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, kar odraža zgoraj navedeni negativni razvoj dobičkonosnosti.

 

2003

2004

2005

OP

Donosnost naložb

18,9 %

19,8 %

–46,5 %

–47,3 %

Indeks

100

105

– 246

– 250

(101)

Ni dokazov o tem, da bi imela industrija Skupnosti, ki jo sestavljajo predvsem mala in srednja podjetja, prav tako vključena v proizvodnjo drugih izdelkov, težave pri zbiranju kapitala za svoje dejavnosti, zato je bilo sklenjeno, da je bila industrija Skupnosti v celotnem obravnavnem obdobju sposobna zbrati kapital za svoje dejavnosti.

4.5.6   Zaposlenost, produktivnost in plače

(102)

Razvoj zaposlenosti, produktivnosti in plač:

 

2003

2004

2005

OP

Število zaposlenih

1 579

1 155

1 141

1 153

Indeks

100

73

72

73

Produktivnost (ton/zaposlenega)

172

231

186

142

Indeks

100

134

108

82

Stroški dela na zaposlenega (EUR)

14 568

19 602

18 107

17 464

Indeks

100

135

124

120

(103)

Število zaposlenih je v obravnavanem obdobju upadlo za 27 %. Kot posledica upadajočega obsega proizvodnje se je produktivnost od leta 2004 zmanjševala. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povečali za 20 %.

4.5.7   Rast

(104)

Medtem ko je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju narasla za samo 1 %, pa se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 37 % in vzporedno s tem se je obseg uvoza iz zadevnih držav povečal za 35,8 %. To je privedlo do izgube tržnega deleža industrije Skupnosti, medtem ko se je tržni delež zadevnega uvoza povečal.

4.5.8   Višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(105)

Stopnje dampinga za LRK, Egipt, Kazahstan, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Rusijo so navedene zgoraj, v oddelku o dampingu. Te stopnje so jasno višje od stopenj de minimis. Poleg tega glede na obseg in cene dampinškega uvoza vpliv dejanskih stopenj dampinga ne more biti zanemarljiv.

(106)

Nič ne kaže na to, da industrija Skupnosti okreva po preteklem dampingu ali subvencioniranju. Opozoriti je treba, da uvoz fero-silicija ni bil predmet ukrepov od leta 2001.

4.5.9   Sklepne ugotovitve o škodi

(107)

Analiza kazalnikov škode kaže, da se je stanje industrije Skupnosti po letu 2003 znatno poslabšalo in doseglo najnižjo raven v OP, ko je industrija ustvarila 12,9-odstotno izgubo.

(108)

Ko je bila potrošnja v obravnavanem obdobju relativno stabilna, se je istočasno proizvodnja Skupnosti zmanjšala za 40 %, izkoriščenost zmogljivosti pa za 28 odstotnih točk. Prodaja na trgu Skupnosti se je v smislu obsega zmanjšala za 37 %, v smislu vrednosti pa za 31 %. To je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža z 28,7 % leta 2003 na 17,7 % v OP. Povprečne cene na enoto so se zvišale za 10 % v obravnavanem obdobju, medtem ko so ostale stabilne med letom 2004 in OP. Vendar pa je zaradi strmega upada proizvodnje, ki ga je povzročilo zmanjšanje obsega prodaje, industrija Skupnosti izgubila ekonomijo obsega in so se stalni stroški na enoto za proizvodno enoto znatno povečali. Poleg tega industrija Skupnosti od leta 2004 ni mogla dvigniti svojih cen na raven, potrebno za pokritje nekaterih svojih povečanih vstopnih stroškov. Oba dejavnika sta povzročila znatno zmanjšanje dobičkonosnosti v OP.

(109)

Naložbe so se razvijale pozitivno zaradi okoljskih zahtev, ki jih mora industrija Skupnosti izpolniti. Tudi razvoj zaloge je bil pozitiven (v obravnavanem obdobju se je obseg zmanjšal za 47 %), vendar predvsem zaradi strmega upada stopnje proizvodnje. Vsi drugi kazalniki škode potrjujejo negativno stanje industrije Skupnosti. Donosnost naložb in denarni tok sta bila negativna, zmanjšala se je tudi produktivnost.

(110)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5.   VZROČNA ZVEZA

5.1   Uvod

(111)

Skladno s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je Komisija preverila, ali je dampinški uvoz fero-silicija s poreklom iz zadevnih držav industrije Skupnosti povzročil škodo v obsegu, ki dovoljuje, da se ga lahko uvrsti med znatno škodo. Razen dampinškega uvoza so bili preverjeni tudi znani dejavniki, ki bi hkrati lahko povzročali škodo IS, da je bilo zagotovljeno, da možna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

5.2   Učinek dampinškega uvoza

(112)

Med letom 2003 in OP se je obseg dampinškega uvoza znatno povečal, in sicer za 237 %, in njegov ustrezni tržni delež na trgu Skupnosti se je povečal za 35,8 odstotnih točk. Povprečna cena tega uvoza se je med letom 2003 in OP zvišala za 3 %, a je bila še vedno znatno nižja od cen industrije Skupnosti v istem obdobju. Prav tako je v OP povprečna cena dampinškega uvoza nelojalno znižala cene IS za 3,7 do 11 %, odvisno od proizvajalca izvoznika, z izjemo treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, za katere ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen. Poleg tega so bile cene IS nizke.

(113)

Znatno povečanje obsega uvoza iz zadevnih držav po nizkih in dampinških cenah ter povečanje njihovega tržnega deleža v obravnavanem obdobju je sovpadlo s poslabšanjem stanja industrije Skupnosti v istem obdobju, zlasti v smislu dobičkonosnosti, obsega prodaje, tržnega deleža, proizvodnje, izkoriščene zmogljivosti, denarnega toka, donosnosti naložb in zaposlovanja. Poleg tega IS ni mogla zvišati svojih prodajnih cen na raven, potrebno za pokritje vseh svojih stroškov, saj so bile njene prodajne cene v OP nelojalno znižane zaradi dampinškega uvoza.

(114)

Zato se začasno sklene, da je dampinški uvoz znatno negativno vplival na razmere v IS.

5.3   Učinek drugih dejavnikov

5.3.1   Uvoz iz drugih tretjih držav

(115)

Analiza uvoza iz vseh tretjih držav z izjemo zadevnih držav je temeljila na podatkih Eurostata. V primeru Norveške je bilo mogoče primerjati te podatke z informacijami, ki so jih predložili primerljivi norveški proizvajalci, kar je potrdilo zanesljivost podatkov Eurostata.

(116)

Celotni uvoz iz vseh drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 45 %, tj. s približno 477 400 ton leta 2003 na približno 264 600 v OP. Ustrezni tržni delež se je zmanjšal s 54,8 na 30 %. V istem obdobju so se cene tega uvoza zvišale za 7 % (s 609 EUR/tono leta 2003 na 653 EUR/tono v OP). Povprečna cena tega uvoza je bila višja od povprečne cene uvoza s poreklom iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju in nekoliko nižja od povprečne cene industrije Skupnosti (med 2,3 % in 5,7 %) v istem obdobju. Glavni viri uvoza iz drugih tretjih držav v OP so bili Norveška, Islandija in Venezuela.

 

2003

2004

2005

OP

Uvoz iz tretjih držav, ki niso zadevne države (v tonah)

477 397

470 253

354 883

264 570

Indeks

100

99

74

55

Tržni delež

54,8 %

50,9 %

40,2 %

30 %

Prodajna cena na enoto (EUR/tono)

609

646

659

653

Indeks

100

106

108

107

5.3.1.1   Norveška

(117)

Uvoz iz Norveške se je do določene mere razvijal podobno kot uvoz industrije Skupnosti, torej z znatnim zmanjšanjem obsega in tržnega deleža. V OP je bila povprečna cena uvoza iz Norveške 686 EUR/tono. To pomeni, da so bili norveški izdelki znatno dražji kot uvoženi izdelki iz zadevnih držav in da so imeli enako raven cene kot izdelki, ki jih je prodala industrija Skupnosti. Zato se sklene, da uvoz iz Norveške ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela IS.

 

2003

2004

2005

OP

Uvoz iz Norveške (količina v tonah)

186 429

274 130

185 334

90 381

Indeks

100

147

99

48

Prodajna cena na enoto Norveške

(EUR/tono)

669

668

650

686

Indeks

100

100

97

103

Tržni delež

21 %

30 %

21 %

10 %

5.3.1.2   Islandija

(118)

Uvoz iz Islandije se je v obravnavanem obdobju povečal za 16 %, tržni delež tega uvoza pa za 1,2 odstotne točke (OP = 9,3 %). Ta razvoj do določene mere pojasnjuje dejstvo, da je en veliki norveški proizvajalec preusmeril del svoje proizvodnje na Islandijo, kjer so bile razmere za proizvodnjo fero-silicija ugodnejše. Medtem ko je bila v OP povprečna uvozna cena Islandije nižja od povprečne uvozne cene industrije Skupnosti, pa je bila obenem precej višja od povprečne uvozne cene zadevnih držav (za 12 % višja). Zato tudi če ne moremo izključiti, da je uvoz iz Islandije do določene mere vplival na negativno stanje industrije Skupnosti, temu vplivu ne moremo pripisati velike teže, če ga primerjamo z obsegom in cenami dampinškega uvoza.

 

2003

2004

2005

OP

Uvoz iz Islandije (količina v tonah)

70 506

86 120

70 607

81 881

Indeks

100

122

100

116

Prodajna cena na enoto Islandije

(EUR/tono)

645

612

675

643

Indeks

100

95

105

100

Tržni delež

8,1 %

9,3 %

8,0 %

9,3 %

5.3.1.3   Brazilija

(119)

Tretja najbolj pomembna država med tretjimi državami, ki jih ta preiskava ne zadeva glede količine uvoza v OP, je Brazilija. Uvoz iz Brazilije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 11 % v smislu obsega, tržni delež pa za 0,4 %. V celotnem obravnavanem obdobju je bila povprečna uvozna cena iz Brazilije znatno nad povprečno uvozno ceno industrije Skupnosti. Zato se sklene, da uvoz iz Brazilije ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

 

2003

2004

2005

OP

Uvoz iz Brazilije (količina v tonah)

29 902

25 028

24 117

26 491

Indeks

100

84

81

89

Prodajna cena na enoto Brazilije

(EUR/tono)

686

732

756

732

Indeks

100

107

110

107

Tržni delež

3,4 %

2,7 %

2,7 %

3,0 %

5.3.1.4   Venezuela

(120)

Uvoz iz Venezuele se je v obravnavanem obdobju povečal za 140 % in tržni delež tega uvoza za 1,3 odstotne točke, v OP pa je dosegel celo 2,2 %. Ta uvoz je dosegel visoke stopnje samo v OP, v preostalem obravnavanem obdobju pa je bil njegov tržni delež manjši od 1 %. Vendar je Venezuela na splošno imela zelo majhno vlogo na trgu Skupnosti. Medtem ko je bila v OP povprečna uvozna cena Venezuele nižja od povprečne uvozne cene industrije Skupnosti, pa je bila obenem precej višja od povprečne uvozne cene zadevnih držav (za 9 % višja). Tudi če ne moremo izključiti, da je ta uvoz do določene mere vplival na negativno stanje industrije Skupnosti, temu vplivu ne moremo pripisati velike teže, če ga primerjamo z obsegom in cenami dampinškega uvoza.

 

2003

2004

2005

OP

Uvoz iz Venezuele (količina v tonah)

8 255

0

4 489

19 787

Indeks

100

0

54

240

Prodajna cena na enoto Venezuele (EUR/tono)

706

0

712

626

Indeks

100

0

101

89

Tržni delež

0,9 %

0 %

0,5 %

2,2 %

(121)

Glede na navedeno se sklepa, da uvoz iz drugih tretjih držav ni znatno prispeval k škodi, povzročeni industriji Skupnosti.

5.3.2   Konkurenca drugega proizvajalca Skupnosti

(122)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 77, en drugi proizvajalec Skupnosti ni sodeloval v preiskavi. Na podlagi informacij, ki so jih med preiskavo predložili sodelujoči proizvajalci, se ocenjuje, da sta bila njegov obseg prodaje in delež na trgu Skupnosti v obravnavanem obdobju stabilna in nepomembna. Drugi proizvajalec tudi ni povečal obsega prodaje in tržnega deleža na škodo industrije Skupnosti. O cenah drugega proizvajalca Skupnosti ni bilo razpoložljivih informacij.

(123)

Glede na navedeno in zaradi pomanjkanja informacij o nasprotnem se sklene, da drugi proizvajalec Skupnosti ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

5.3.3   Razvoj povpraševanja

(124)

V zvezi z razvojem povpraševanja je bila očitna potrošnja fero-silicija na trgu Skupnosti v obravnavanem obdobju, razen leta 2004, precej stabilna. Zato znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni mogoče pripisati zmanjšanju povpraševanja na trgu Skupnosti.

5.3.4   Izvoz industrije Skupnosti

(125)

V zvezi s prodajo industrije Skupnosti zunaj Skupnosti je preiskava pokazala, da se je obseg v obravnavanem obdobju v celoti povečal za 69 %. V istem obdobju je bila prodajna cena na enoto za 22 % višja kot na trgu Skupnosti. Vendar pa je delež izvoza kot del celotnega obsega prodaje industrije Skupnosti v celem obravnavanem obdobju ostal na precej nizki ravni (približno 3,1 % glede na proizvodnjo). Zato se sklene, da izvozna dejavnost nikakor ni mogla prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

5.3.5   Nihanje valut

(126)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je padec vrednosti ameriškega dolarja glede na euro pospešil uvoz fero-silicija v Evropsko skupnost. Med letoma 2003 in 2004 je ameriški dolar dejansko izgubil 9,7 % svoje vrednosti glede na euro. Vendar pa se je od leta 2004 do konca OP vrednost ameriškega dolarja glede na euro zmanjšala za samo 2,7 %. Niti gibanje cen industrije Skupnosti niti obseg uvoza iz zadevnih držav ali iz drugih tretjih držav ne odražajo precej majhnega padca vrednosti ameriškega dolarja glede na euro.

(127)

Zato je treba padec vrednosti ameriškega dolarja glede na euro obravnavati kot zanemarljivo dejstvo in ne kot glavni vzrok za izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti. Posledično je bilo začasno sklenjeno, da apreciacija eura glede na ameriški dolar ni bila dejavnik, ki je povzročil znatno škodo industriji Skupnosti, zaradi česar je bila pritožba zavrnjena.

(128)

Poleg tega je treba opozoriti, da je treba s preiskavo proučiti, ali je znatno škodo industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz (s svojim obsegom in cenami) ali drugi dejavniki. Glede tega v zvezi s cenami člen 3(6) osnovne uredbe navaja, da je treba dokazati, da raven cen dampinškega uvoza povzroča škodo. Nanaša se torej le na razliko med ravnmi cen, ne vsebuje pa zahteve za analizo dejavnikov, ki vplivajo na raven teh cen.

(129)

Zgoraj navedeno potrjuje tudi besedilo člena 3(7) osnovne uredbe, ki se nanaša na druge znane dejavnike poleg dampinškega uvoza. Seznam drugih znanih dejavnikov iz tega člena dejansko ne navaja nobenega dejavnika, ki vpliva na raven cene dampinškega uvoza. Povedano na kratko, če je izvoz dampinški in tudi če je bil izkoriščen ugoden razvoj menjalnih tečajev, je težko ugotoviti, kako bi bil razvoj takšnega menjalnega tečaja še en dejavnik, ki povzroča škodo.

(130)

Zato analiza dejavnikov, ki vplivajo na raven cen dampinškega uvoza (naj bodo to razlike v cenah, nihanja deviznih tečajev ali kaj drugega), ne more biti dokončna; takšna analiza bi presegla zahteve osnovne uredbe. Na podlagi povedanega so bile tudi pritožbe v zvezi z nihanjem deviznih tečajev začasno zavrnjene.

5.3.6   Dodatni dejavniki

(131)

Nekateri uporabniki in uvozniki so trdili, da se industriji Skupnosti povzroča škoda zaradi visokih proizvodnih stroškov, zlasti zaradi povečanja stroškov za energijo, ki jih je doživela predvsem Evropa.

(132)

Čeprav drži, da stroški za električno energijo predstavljajo velik del proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, pa je preiskava pokazala tudi, da so se cene energije po vsem svetu, vključno z zadevnimi državami, zvišale, včasih precej močneje kot v Evropi.

(133)

Na podlagi povedanega vprašanje energije ne more prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(134)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da si industrija Skupnosti sama povzroča škodo s prehodom proizvodnje fero-silicija na proizvodnjo drugih zlitin, zlasti fero-mangana in silicij-mangana.

(135)

Preiskava je pokazala, da je takšen prehod možen, pod pogojem, da so peči tehnično opremljene za takšno spremembo v proizvodnji. Industrija Skupnosti ima samo nekaj takšnih peči, kar omejuje njene možnosti za spremembo proizvodnje glede na dejanske trende na trgu. Pravzaprav imajo takšne peči zaenkrat samo trije proizvajalci industrije Skupnosti, vendar sprememba v proizvodnji celo za njih pomeni visoke stroške, saj je oprema zaradi čiščenja in prilagajanja na nov proizvodni postopek neuporabna do 14 dni. Dodatni dejavnik, ki omejuje spremembo v proizvodnji, je težavno pridobivanje surovin, potrebnih za proizvodnjo zlitin mangana, saj se maloštevilni svetovni dobavitelji takšnih surovin nahajajo zunaj Skupnosti in poslujejo na podlagi dolgoročnih pogodb. Kljub tem omejitvam je prišlo do spremembe v proizvodnji leta 2004, ko je na trgu ES primanjkovalo manganovih zlitin, obenem pa je bila dobava fero-silicija zadostna.

(136)

Odločitev nekaterih proizvajalcev industrije Skupnosti, da zmanjšajo proizvodnjo, ni bila prostovoljna, kakor je trdila zainteresirana stranka, temveč je bila sprejeta zaradi dampinškega uvoza, ki je industriji Skupnosti preprečeval, da bi dobičkonosno prodajala podobni izdelek. Zato je treba trditev, da si je industrija Skupnosti sama povzročila škodo, zavrniti.

5.4   Sklepna ugotovitev o vzorčni zvezi

(137)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež uvoza s poreklom iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju znatno povečala. Poleg tega je dampinški uvoz v OP nelojalno nižal prodajne cene industrije Skupnosti.

(138)

Povečanje tržnega deleža uvoza po nizkih cenah iz zadevnih držav je sovpadlo z znatnim zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti. Obenem industrija Skupnosti ni mogla zvišati svojih prodajnih cen na raven, potrebno za pokritje vseh svojih stroškov, saj so bile njene prodajne cene v OP nelojalno znižane zaradi dampinškega uvoza. To je med drugim industriji Skupnosti povzročilo znatne izgube.

(139)

Po drugi strani je preiskava drugih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, razkrila, da noben od njih ni mogel imeti znatnega negativnega vpliva na stanje industrije Skupnosti.

(140)

Na osnovi zgornje analize, ki je pravilno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov od škodljivih učinkov dampinškega uvoza na položaj industrije Skupnosti, se začasno sklene, da je uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

6.   INTERES SKUPNOSTI

6.1   Uvodna opomba

(141)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija pregledala, ali so kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajali potrebni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, kot so interes industrije Skupnosti, uvoznikov, dobaviteljev surovin in uporabnikov zadevnega izdelka.

6.2   Preiskava

(142)

Da bi se ocenil možen vpliv uvedbe ali neuvedbe ukrepov, je Komisija vse zainteresirane strani zaprosila za podatke. Komisija je poslala vprašalnike sedmim proizvajalcem Skupnosti, trem dobaviteljem surovin, 72 uvoznikom in 31 uporabnikom zadevnega izdelka. Vprašalnik je izpolnilo šest proizvajalcev Skupnosti, trije dobavitelji surovin, sedem uvoznikov in osem uporabnikov.

6.3   Interes industrije Skupnosti

6.3.1   Narava in struktura industrije Skupnosti

(143)

Industrijo Skupnosti sestavljajo predvsem mala in srednja podjetja iz šestih držav članic (Španije, Francije, Švedske, Slovenije, Slovaške in Poljske). Industrija Skupnosti je v OP zaposlovala 1 153 ljudi in surovine kupovala pri dobaviteljih Skupnosti, s čimer je vplivala na stopnjo zaposlenosti dobaviteljev surovin.

6.3.2   Posledice uvedbe ali neuvedbe ukrepov za industrijo Skupnosti

(144)

Ugotovljena škoda se je odrazila v znatnem zmanjšanju obsega prodaje in nezadostnem zvišanju prodajnih cen, kar je industriji Skupnosti povzročilo izgube. Pričakuje se, da se bo po uvedbi protidampinških dajatev obseg prodaje fero-silicija s strani industrije Skupnosti povečal. Tudi cene na trgu Skupnosti se bodo zvišale do določene mere. To bo industriji Skupnosti omogočilo, da doseže sprejemljivo raven dobičkonosnosti. Vendar pa se zdi verjetno, da se cene industrije Skupnosti ne bodo zvišale pretirano, če sploh, zaradi konkurenčnih razmer med proizvajalci Skupnosti in drugih vrst uvoza po nizkih cenah, ki niso predmet nobene protidampinške dajatve.

(145)

Ocenjuje se, da bi uvedba ukrepov ponovno vzpostavila pošteno konkurenco na trgu. Treba je opozoriti, da so izgube industrije Skupnosti v veliki meri posledica njenih težav pri tekmovanju z dampinškim uvozom po nizkih cenah s poreklom iz zadevnih držav. Če ukrepi bodo sprejeti, bo lahko industrija Skupnosti ponovno pridobila vsaj del svojega izgubljenega tržnega deleža, kar bo pozitivno vplivalo na dobičkonosnost.

(146)

Kakor je navedeno zgoraj, je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz s poreklom iz zadevnih držav. Če ukrepi ne bodo sprejeti, se bo stanje industrije Skupnosti po vsej verjetnosti še dodatno poslabšalo. To bi pomenilo dodatno izgubo delovnih mest in preprečilo obrestovanje naložb iz zadnjih let. Ta učinek nižanja cen, ki ga ima dampinški uvoz, bi uničil vsa prizadevanja industrije Skupnosti, zlasti glede ponovnega dosega dobičkonosne ravni. Neukrepanje bi ogrozilo dolgoročni obstoj industrije in vsaj nekateri proizvajalci Skupnosti bi skoraj gotovo ostali brez dela zaradi konkurence dampinškega uvoza.

(147)

Pričakuje se torej, da bi bilo ukrepanje učinkovito, saj bi industriji Skupnosti omogočilo, da si opomore od škodljivega dampinga, ugotovljenega v tej preiskavi.

6.4   Interes drugega proizvajalca Skupnosti

(148)

Poleg industrije Skupnosti obstaja samo še en proizvajalec v Skupnosti. Ker ta proizvajalec ni sodeloval in torej ni predložil natančnih podatkov v zvezi s svojo dejavnostjo, se na podlagi informacij sodelujočega proizvajalca Skupnosti ocenjuje, da njegova proizvodnja predstavlja 6 do 8 % proizvodnje Skupnosti. Če bodo uvedeni protidampinški ukrepi, se lahko tudi za tega drugega proizvajalca Skupnosti pričakuje enaka vrsta pozitivnega razvoja, kakor je za industrijo Skupnosti navedena v uvodni izjavi 144.

(149)

Sklepa se torej, da bi drugi proizvajalec Skupnosti zagotovo imel koristi od uvedbe protidampinških ukrepov.

6.5   Interes dobaviteljev surovin

(150)

Trije dobavitelji surovin, ki industriji Skupnosti dobavljajo/distribuirajo električno energijo, kvarcit in koks, so izpolnili vprašalnike.

(151)

Če bodo uvedeni ukrepi in bo industrija Skupnosti ponovno dobila izgubljeni tržni delež, bodo tudi dobavitelji surovin lahko povečali prodajo svojega materiala. Ker zadevne surovine tem družbam predstavljajo glavni del prometa, bo to najverjetneje izboljšalo finančno stanje dobaviteljev surovin.

(152)

Če se ukrepi ne bodo uvedli, bo prodaja industrije Skupnosti še naprej upadala in s tem tudi njeno povpraševanje po surovinah. To bo najverjetneje negativno vplivalo na dobičkonosnost dobaviteljev surovin.

6.6   Interes uvoznikov

(153)

Uvozniki so predložili sedem izpolnjenih vprašalnikov. Sedem sodelujočih uvoznikov je v OP predstavljalo približno 12,7 % skupne potrošnje fero-silicija v Skupnosti. Vsi so nasprotovali uvedbi ukrepov.

(154)

Stopnja dobička uvoznikov za prodajo zadevnega izdelka je bila na osnovi tehtanega povprečja 6 %. Zato bi lahko en del bremena možnega zvišanja cen nosili sami, en del pa preložili na svoje stranke. Glede na tehtano povprečno stopnjo dajatev podjetij, ki poslujejo pod pogoji tržne ekonomije, in glede na to, da so alternativni viri na voljo brez dajatev, bo morebitno zvišanje cen verjetno v vsakem primeru omejeno.

(155)

Ta vidik je podprl sodelujoči uvoznik, ki je potrdil, da ima Ukrajina, ki je bila prej velik izvoznik zadevnega izdelka, neizkoriščene zmogljivosti, ki bi se jih dalo ponovno izkoristiti v ugodnejših tržnih razmerah.

(156)

Isti uvoznik je potrdil, da je njegov najpomembnejši dobavitelj iz Evrope, a ne iz ES, avgusta 2005 ustavil proizvodnjo, vendar ponovno začel obratovati v začetku leta 2007 z 80-odstotno proizvodno zmogljivostjo. Pričakuje se, da bo ta proizvajalec lahko v celoti obnovil svoje zmogljivosti, kar mu bo omogočilo, da proizvede dodatnih 100 000 ton zadevnega izdelka.

(157)

Ob upoštevanju dejstva, da uvoz zadevnega izdelka iz držav v preiskavi v povprečju predstavlja 12 % njihovega celotnega prometa, uvedba dajatve ne bo bistveno vplivala na finančno stanje uvoznikov.

(158)

Na podlagi povedanega je bilo začasno sklenjeno, da učinek protidampinških ukrepov na uvoznike najverjetneje ne bo imel znatnega vpliva, če sploh kakšnega.

6.7   Interes uporabnikov

(159)

Uporabniki so predložili osem izpolnjenih vprašalnikov, združenje uporabnikov pa eno stališče. Opravljen je bil en preveritveni obisk v družbi, ki je v OP kupovala največje količine fero-silicija. Osem sodelujočih uporabnikov je v OP predstavljalo približno 24 % skupne potrošnje fero-silicija v Skupnosti. Vsi sodelujoči uporabniki so nasprotovali uvedbi protidampinških dajatev, ker so se bali, da bodo izgubili poceni vir dobave, kar bi oslabilo njihovo konkurenčnost na trgu na koncu prodajne verige v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav.

(160)

Uporabniki fero-silicija prihajajo predvsem iz jeklarskega sektorja in livarn. Ena metrična tona jekla vsebuje približno 3 do 4 kilograme fero-silicija, medtem ko ena metrična tona nerjavečega jekla vsebuje približno 20 kilogramov fero-silicija. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, preveritvenega obiska pri enem uporabniku in informacij, pridobljenih med zaslišanji, je bilo ugotovljeno, da je največji delež fero-silicija celotnih proizvodnih stroškov izdelovalcev jekla 0,7 %. Vendar pa je povprečje manjše, na primer 0,6 % za jeklene profile, 0,59 % za jeklene plošče, 0,4 % za valjano žico, 0,24 % za hladno valjane liste in 0,14 % za hladno valjano jeklo ter galvanizirane in z barvo prevlečene jeklene izdelke, palično jeklo in ulite ingote.

(161)

Nekateri uporabniki so celo potrdili, da protidampinški ukrepi ne bodo imeli velikega učinka, ker so na voljo drugi dobavitelji, za katere ti ukrepi ne veljajo.

(162)

Drugi so potrdili, da se lahko za namene njihove proizvodnje fero-silicij vsaj delno nadomesti z drugimi fero zlitinami, kot sta silicij-mangan in silicij s kovinskimi delci.

(163)

Glede na to, da je stopnja dobička uporabnikov zadevnega izdelka na povprečni tehtani osnovi 10,4 %, se ocenjuje, da bi celo znatno, 30-odstotno, povečanje vseh cen fero-silicija zmanjšalo dobičkonosnost izdelovalcev jekla za samo približno 0,2 %. Glede na to, da bi bili ukrepi v povprečju na nizki ravni, bi bil učinek katerih koli morebitnih ukrepov na dobičkonosnost jeklarske industrije izjemno omejen in uporabniki bi brez težav nosili stroške ukrepov. Poleg tega bodo proizvajalci jekla v vsakem primeru imeli možnost, da prenesejo učinke vsakega zvišanja cen za zadevni izdelek, ki bodo omejeni zaradi relativno majhnega dela fero-silicija v celotnih stroških proizvodnje jekla. Število zaposlenih v teh družbah, neposredno povezanih z izdelki, ki vsebujejo fero-silicij, je bilo približno 45 000.

(164)

Trdilo se je, da industrija Skupnosti ne more zadovoljiti celotnega povpraševanja po fero-siliciju v Skupnosti. V zvezi s tem se je treba spomniti, da ukrepi niso namenjeni preprečevanju uvoza v Skupnost, ampak zagotovitvi, da se ne uvaža na podlagi škodljivih dampinških cen. Dejansko lahko zadevne države še naprej izvažajo v Skupnost, vendar po nedampinških/neškodljivih cenah. Čeprav se lahko zgodi, da se bosta po uvedbi ukrepov obseg prodaje in tržni delež zadevnega uvoza zmanjšala, pa bo uvoz iz drugih tretjih držav še naprej alternativni vir dobave. Poleg tega bi ponovna vzpostavitev normalnih tržnih pogojev morala omogočiti, da trg Skupnosti postane privlačnejši za te druge vire dobave. Medtem ko je industrija Skupnosti v OP imela 18-odstotni tržni delež, pa je treba opomniti, da se je njena izkoriščenost zmogljivosti v istem obdobju zmanjšala na nepredstavljivo raven 50 %, kar pomeni, da ima izjemen potencial za povečanje obsega prodaje, preden sploh doseže kakršno koli omejitev glede zmogljivosti. Glede na te premisleke se pričakuje, da uvedba protidampinških ukrepov ne bo povzročila primanjkljajev v nabavi.

(165)

Ugotovljeno je bilo tudi, da uporabnike zelo zanimajo razpoložljivi viri dobave, ki so zanesljivi in ki od njih niso preveč oddaljeni. Industrija Skupnosti jim lahko izpolni oba pogoja.

(166)

Na podlagi povedanega je bilo začasno sklenjeno, da učinek protidampinških ukrepov na uporabnike najverjetneje ne bo imel znatnega vpliva, če sploh kakšnega. Vendar pa bo Komisija pred končno odločitvijo še naprej in natančneje proučevala učinke začasnih ukrepov na stanje uporabnikov.

6.8   Konkurenca in učinki izkrivljanja konkurence

(167)

Glede učinkov morebitnih ukrepov na konkurenco v Skupnosti bodo zadevni sodelujoči proizvajalci izvozniki, zaradi njihovega močnega položaja na trgu, najverjetneje še naprej prodajali svoje izdelke, četudi po nedampinških cenah. Dejansko bi morale relativno zmerne stopnje dajatev sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki poslujejo pod pogoji tržne ekonomije, tem omogočiti, da poslujejo pod poštenimi tržnimi pogoji v Skupnosti. Tako je ob upoštevanju splošnega razpona uvedenih dajatev verjetno, da bo na trgu Skupnosti še vedno obstajalo dovolj velikih konkurentov, vključno s proizvajalci v zadevnih državah, tj. na Norveškem, Islandiji, v Venezueli in Ukrajini. Zato bodo uporabniki še naprej lahko izbirali med različnimi dobavitelji fero-silicija. Nasprotno pa, če se ne bo ukrepalo, je prihodnost proizvajalcev Skupnosti negotova. Njihovo izginotje ne bi samo učinkovito zmanjšalo konkurence na trgu Skupnosti, temveč tudi omejilo zanesljive vire dobave, ki pa so, kakor je bilo omenjeno, bistvenega pomena za uporabnike.

6.9   Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

(168)

Glede na zgornje razloge se začasno ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne obstajajo nujni razlogi proti uvedbi protidampinških dajatev. Vendar pa bo Komisija pred končno odločitvijo nadalje raziskala vidike interesa Skupnosti v zvezi s tem primerom.

7.   PREDLOG ZA UVEDBO ZAČASNIH PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV

7.1   Stopnja odprave škode

(169)

Glede na ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo škodo, ki jo industriji Skupnosti povzroča dampinški uvoz.

(170)

Pri določanju ravni dajatve se je upoštevala višina ugotovljenih stopenj dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravljanje škode, povzročene industriji Skupnosti.

(171)

Ugotovljeno je bilo, da se lahko stopnja dobička 5 % prometa obravnava kot ustrezen minimum, ki bi ga lahko industrija Skupnosti pričakovala v odsotnosti škodljivega dampinga, določen na podlagi pretekle storilnosti industrije Skupnosti in ki zadošča za zagotavljanje produktivnih naložb v industrijo na dolgi rok. Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno proizvodov, ki jih je gospodarska panoga Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila pridobljena z uskladitvijo prodajnih cen industrije Skupnosti z dejansko nastalo izgubo v OP in s prištetjem zgoraj navedene stopnje dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

7.2   Začasni ukrepi

(172)

Na podlagi prej omenjenega velja, da je v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške dajatve za uvoz s poreklom iz LRK, Rusije, Egipta, Kazahstana in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije treba uvesti na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s „pravilom nižje dajatve“.

(173)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile med preiskavo te družbe. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvajajo družbe, tj. posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(174)

Predlagane protidampinške dajatve so naslednje:

Država

Družba

Stopnja odprave škode

Stopnja dampinga

Protidampinška stopnja dajatve

Kitajska

Erdos Xijin Kuang Co., Ltd

21,4 %

2,8 %

2,8 %

Lanzhou Good Land Ferroalloy Factory Co., Ltd

33,7 %

57,2 %

33,7 %

vse druge družbe

35,5 %

60,7 %

35,5 %

Rusija

Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant, Chelyabinsk in Kuznetsk Ferroalloy Works, Novokuznetsk

31,1 %

22,8 %

22,8 %

Bratsk Ferroalloy Plant, Bratsk

18,8 %

22,2 %

18,8 %

vse druge družbe

36,6 %

25,5 %

25,5 %

Egipt

The Egyptian Ferroalloys Company

24,4 %

20,4 %

20,4 %

Egyptian Chemical Industries KIMA

18,0 %

24,8 %

18,0 %

vse druge družbe

24,4 %

20,4 %

20,4 %

Kazahstan

vse družbe

33,9 %

37,1 %

33,9 %

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

vse družbe

19,0 %

5,4 %

5,4 %

7.3   Zaveze

(175)

Proizvajalec izvoznik v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je ponudil zavezo glede cen v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. S tem se je zavezal, da bodo zadevni izdelek prodajali na ravni ali nad ravnjo cen, ki odpravljajo škodljive učinke dampinga. Družba bo Komisiji tudi posredovala redne in podrobne informacije o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da bo lahko Komisija zavezo učinkovito nadzorovala. Poleg tega so narava izdelka, struktura družbe in njena prodajna struktura take, da je tudi nevarnost neuresničevanja zavez zmanjšana.

(176)

Da bi lahko Komisija in carinski organi še učinkoviteje nadzorovali spoštovanje zavez družbe, bo oprostitev protidampinške dajatve, kadar je ustreznemu carinskemu organu predložen zahtevek za sprostitev v prosti promet, odvisna od (i) predložitve računa na podlagi zaveze, tj. trgovinske fakture, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, navedene v Prilogi; (ii) dejstva, da mora omenjena družba uvoženo blago izdelati, odpraviti in fakturirati neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; ter (iii) dejstvu, da mora blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustrezati opisu na računu na podlagi zaveze. Če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, začne v času prejema izjave o sprostitvi v prosti promet veljati ustrezna protidampinška dajatev.

(177)

Če Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe zaradi kršitev umakne sprejem zaveze in se pri tem sklicuje na konkretne transakcije ter razglasi ustrezne račune na podlagi zaveze za neveljavne, nastane v času sprejema izjave o sprostitvi v prosti promet teh transakcij carinski dolg.

(178)

Uvozniki se morajo zavedati, da lahko v času sprejema izjave o sprostitvi v prosti promet carinski dolg nastane kot del običajnega poslovnega tveganja, čeprav je Komisija zavezo, ki jo je ponudil proizvajalec, od katerega so neposredno ali posredno kupovali, sprejela.

(179)

V skladu s členom 14(7) osnovne uredbe morajo carinski organi vedno, kadar so odkrite kršitve zaveze, o tem takoj obvestiti Komisijo.

(180)

Na podlagi navedenih razlogov je bila ponudba o zavezi glede cen sprejeta in zadevna družba obveščena o bistvenih dejstvih, razmislekih in obveznostih, na katerih temelji sprejem.

(181)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali v primeru umika sprejetja zaveze s strani Komisije se v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe samodejno uporabi protidampinška dajatev, ki jo je uvedel Svet v skladu s členom 9(4).

8.   RAZKRITJE

(182)

Navedene začasne ugotovitve bodo razkrite vsem zainteresiranim strankam, ki bodo pozvane, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje. Njihove pripombe bodo proučene in upoštevane, če bodo upravičene, pred končno odločitvijo. Začasne ugotovitve se lahko za kakršno koli dokončno dajatev ponovno proučijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev za uvoz fero-silicija iz oznak KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90 ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije.

2.   Stopnje začasne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve, so za izdelke, ki jih izdelajo spodaj navedene družbe, naslednje:

Država

Družba

Stopnja protidampinške dajatve (%)

Dodatna oznaka TARIC

Ljudska republika Kitajska

Erdos Xijin Kuangye Co., Ltd, Qipanjing Industry Park,

2,8

A829

Lanzhou Good Land Ferroalloy Factory Co., Ltd Xicha Village

33,7

A830

vse druge družbe

35,5

A999

Egipt

The Egyptian Ferroalloys Company, Kairo

20,4

A831

Egyptian Chemical Industries KIMA, Kairo

18,0

A832

vse druge družbe

20,4

A999

Kazahstan

vse družbe

33,9

 

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Silmak Dooel Export Import, Jegunovce

5,4

A833

vse druge družbe

5,4

A999

Rusija

Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant, Chelyabinsk in Kuznetsk Ferroalloy Works, Novokuznetsk

22,8

A834

Bratsk Ferroalloy Plant, Bratsk

18,8

A835

vse druge družbe

25,5

A999

3.   Sprostitev izdelka, navedenega v odstavku 1, v prosti promet v Skupnosti je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

1.   Zaveza, ki jo je ponudila družba Silmak Dooel Export Import, se sprejme.

2.   Uvoženo blago, deklarirano za sprostitev v prosti promet in fakturirano v družbi Silmak Dooel Export Import, se oprosti začasnih protidampinških dajatev, uvedenih na podlagi člena 1, pod pogojem, da:

omenjena družba to blago izdela, odpravi in fakturira neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti in

je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinska faktura, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi te uredbe, in

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

3.   Carinski dolg nastane v času sprejema izjave o sprostitvi v prosti promet,

če se ugotovi, da glede uvoza, opisanega v odstavku 2, eden ali več pogojev, navedenih v tem odstavku, ni izpolnjenih ali

če Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe sprejem zaveze umakne z uredbo ali sklepom, ki se nanaša na konkretne transakcije, ter ustrezne račune na podlagi zaveze razglasi za neveljavne.

Člen 3

1.   Brez poseganja v člen 20 Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od dneva začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

2.   V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke predložijo pripombe glede uporabe te uredbe v enem mesecu od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 4

1.   Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. avgusta 2007

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL C 291, 30.11.2006, str. 34.

(3)  Odlok ruske federalne tarifne službe št. 69-3/4 z dne 7.9.2004 o omejevanju tarifnih stopenj za električno in toplotno energijo za leti 2005 in 2006.

(4)  Gospodarske raziskave OECD, Ruska federacija, zvezek 2002/5, str. 122.

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 2229/2003 z dne 22. decembra 2003 (UL L 339, 24.12.2003, str. 3, uvodna izjava 27).


PRILOGA

Trgovinski račun za prodajo blaga v Skupnost, za katero velja zaveza, vsebuje naslednje podatke:

1.

naslov „TRGOVSKA FAKTURA, KI SPREMLJA BLAGO, KI JE PREDMET ZAVEZE“;

2.

ime družbe, ki je izdala trgovinski račun;

3.

številko trgovinskega računa;

4.

datum izdaje trgovinskega računa;

5.

dodatno oznako TARIC, po kateri je blago na fakturi carinjeno na meji Skupnosti;

6.

natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

številčno oznako proizvoda (PCN), ki se uporablja za potrebe zaveze,

enostavnim opisom blaga, ki ustreza zadevni PCN,

številčno oznako proizvoda družbe (CPC),

oznako TARIC,

količino (v tonah);

7.

prodajne pogoje, ki zajemajo:

ceno na tono,

veljavne plačilne pogoje,

veljavne dobavne pogoje,

skupne popuste in rabate;

8.

ime družbe, ki nastopa kot uvoznik v Skupnost in kateremu družba neposredno izda trgovinski račun, ki spremlja blago, za katero velja zaveza;

9.

ime uradnika družbe, ki izdaja trgovinski račun, in naslednjo podpisano izjavo:

„Spodaj podpisani potrjujem, da je prodaja blaga, navedenega na tem računu, namenjena za neposredni izvoz v Evropsko skupnost, v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudila [DRUŽBA], Evropska komisija pa jo je sprejela z Uredbo (ES) št. 994/2007. Izjavljam, da so podatki v tej trgovinski fakturi popolni in resnični.“


Top