EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007R0868

Uredba Komisije (ES) št. 868/2007 z dne 23. julija 2007 o vnosu imena v Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb Miel de Galicia ali Mel de Galicia (ZGO)

OJ L 192, 24.7.2007, p. 11–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 03 Volume 013 P. 247 - 254

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/868/oj

24.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 868/2007

z dne 23. julija 2007

o vnosu imena v Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb Miel de Galicia ali Mel de Galicia (ZGO)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti tretjega in četrtega pododstavka člena 7(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 6(2) in za namene izvajanja člena 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Španije za registracijo imena „Miel de Galicia“ ali „Mel de Galicia“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Nemčija in Italija sta v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 registraciji ugovarjali. Nemčija in Italija sta v svojih ugovorih navedli, da niso izpolnjeni pogoji iz člena 2 Uredbe (ES) št. 510/2006 in da predvsem ni bila pravno zadovoljivo dokazana povezava med proizvodom in geografskim območjem, zato niso izpolnjeni pogoji iz opredelitve geografske označbe. Poleg tega po mnenju Nemčije nekateri elementi iz specifikacije proizvoda pomenijo kršitev Direktive Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (3), predvsem kar zadeva možnost, da se medu doda suho sadje, kar je, po mnenju Nemčije, v nasprotju z opredelitvijo izraza „med“ iz te direktive.

(3)

Komisija je v pismu z dne 16. novembra 2005 zadevne države članice pozvala, naj se med seboj sporazumejo v skladu z njihovimi internimi postopki.

(4)

Ker med Španijo, Nemčijo in Italijo v predvidenih rokih ni prišlo do nikakršnega sporazuma, mora Komisija sprejeti sklep v skladu s postopkom iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(5)

Po posvetih med Španijo, Nemčijo in Italijo so bila v specifikacijo za sporni imeni vnesena določena pojasnila. Kar zadeva opis izdelka, je bil iz specifikacije proizvoda izbrisan med, ki vsebuje suho sadje. Poleg tega je bila izpostavljena povezava med proizvodom in opredeljenim geografskim območjem, saj so bila dodana pojasnila glede slovesa, ki ga uživa sporni proizvod, in naravnih značilnosti geografskega območja, ki prispevajo k specifičnemu značaju zadevnega proizvoda, zaradi česar se le-ta razlikuje od medu, proizvedenega na drugih geografskih območjih.

(6)

Po mnenju Komisije nova različica specifikacije proizvoda v celoti ustreza zahtevam Uredbe (ES) št. 510/2006.

(7)

Na podlagi navedenih elementov mora biti torej ime vneseno v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in označbe porekla –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Registrira se ime iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

Seznam bistvenih elementov specifikacije je v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2007

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL C 30, 5.2.2005, str. 16 in UL C 139, 14.6.2006, str. 21.

(3)  UL L 10, 12.1.2002, str. 47.


PRILOGA I

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.4

Drugi proizvodi živalskega izvora: med

ŠPANIJA

Miel de Galicia ali Mel de Galicia (ZGO)


PRILOGA II

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

„MIEL DE GALICIA“ ali „MEL DE GALICIA“

Št. ES: ES/PGI/005/0278/19.2.2003

ZGP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek predstavlja bistvene elemente specifikacije proizvoda v informativne namene.

1.

   Pristojni sektor države članice:

Naziv

:

Subdirección General de Denominaciones de Calidad, Dirección General de Alimentación, Secretaria General de Alimentación del Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación, España

Naslov

:

Paseo Infanta Isabel 1, E-28071-Madrid

Telefon

:

(34) 913 475394

Telefaks

:

(34) 913 475410

E-naslov

:

sgcaproagro@mapya.es

2.

   Skupine vlagateljice:

Naziv

:

Mieles Anta, SL

Naslov

:

C/Ermita, 34 Polígono de A Grela-Bens. A Coruña

Telefon

:

Telefaks

:

E-naslov

:

Naziv

:

Sociedad Cooperativa „A Quiroga“

Naslov

:

Avenida Doctor Sixto Mauriz, no 43, Fene. A Coruña

Telefon

:

Telefaks

:

E-naslov

:

Sestava

:

Proizvajalci/predelovalci ( X ) drugo ( )

3.

   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.4

Drugi proizvodi živalskega izvora: med

4.

   Specifikacija proizvoda (povzetek zahtev iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Ime proizvoda: „Miel de Galicia“ ali „Mel de Galicia“

4.2   Opis: Proizvod pod okriljem zaščitene geografske označbe (ZGO) „Miel de Galicia“ ali „Mel de Galicia“ je definiran kot med, ki združuje lastnosti, opisane v tej specifikaciji, in ki je v postopkih proizvodnje, predelave in pakiranja izpolnjeval vse zahteve, določene v tej prilogi, v priročniku za nadzor kakovosti in veljavnih predpisih. Ta med se pridobiva v čebeljih panjih s premičnimi ploščami, s pretakanjem ali centrifugiranjem. Nastopa v tekoči obliki, kristaliziran ali kremast. Nastopa lahko tudi v satovju ali delih satovja.

Glede na rastlinski izvor se galicijski med deli na:

mešani cvetlični med,

sortni evkaliptusov med,

sortni kostanjev med,

sortni robidov med,

sortni med iz resja.

Med, ki nosi označbo ZGO, mora poleg lastnosti, ki jih določajo standardi kakovosti za med, imeti še naslednje:

fizikalno-kemijske lastnosti:

vsebnost vlage: največ 18,5 %,

diastazno število: vsaj 9 na Schadejevi lestvici. Med z nizko vsebnostjo encimov, denimo vsaj 4 po omenjeni lestvici, če vsebnost hidroksi metil furfurala ne presega 10 mg/kg,

hidroksi metil furfural: največ 28 mg/kg,

lastnosti cvetnega prahu:

Na splošno mora biti spekter cvetnega prahu, obravnavan v celoti, značilen za galicijski med.

Kombinacija cvetnega prahu Helianthus annuus-Olea europaea-Cistus ladanifer ne sme v nobenem primeru presegati 5 % skupnega spektra cvetnega prahu.

Poleg tega morajo spektri cvetnega prahu, glede na cvetni izvor navedenih vrst medu, izpolnjevati še naslednje zahteve:

mešani cvetlični med: cvetni prah mora pripadati predvsem vrstam: Castanea sativa, Eucalyptus sp., Ericaceae, Rubus sp., Rosaceae, Cytisus sp-Ulex sp., Trifolium sp., Lotus sp., Campanula, Centaurea, Quercus sp., Echium sp., Taraxacum sp. ter Brassica sp.,

sortni cvetlični med:

„evkaliptusov med“: minimalni odstotek cvetnega prahu evkaliptusa (Eucaliptus sp.) mora biti 70 %,

„kostanjev med“: minimalni odstotek cvetnega prahu kostanja (Castanea sp.) mora biti 70 %,

„robidov med“: minimalni odstotek cvetnega prahu robidnic (Rubus sp.) mora biti 45 %,

„med iz resja“: minimalni odstotek cvetnega prahu rese (Erica sp.) mora biti 45 %,

organoleptične lastnosti:

Na splošno mora imeti med organoleptične lastnosti, značilne za posamezni rastlinski izvor, in sicer glede barve, arome in okusa. Najizrazitejše organoleptične lastnosti glede na omenjeni rastlinski izvor so naslednje:

mešani cvetlični med: barva se spreminja od jantarjeve do temno jantarjeve barve. Intenzivnost in obstojnost cvetne ali rastlinske arome je lahko različna. Okus je lahko nekoliko kisel in trpek.

sortni evkaliptusov med: jantarjeve barve, s cvetno aromo, ki spominja na vosek Intenzivnost vonja je srednja, obstojnost pa nizka. Sladek in nekoliko kisel okus.

sortni kostanjev med: temno jantarjeve barve, včasih z rdečkastimi toni. Zaželena srednja do nizka intenzivnost arome, nizka obstojnost. Je nekoliko kisel in grenak ter včasih malo pikanten. Običajno je nekoliko trpek.

sortni robidov med: jantarjeve do temno jantarjeve barve. Gre za aromatični med z obstojnim cvetličnim duhom. Zelo sadnega okusa, izrazito sladek, s srednjo do visoko intenzivnostjo in obstojnostjo.

sortni med iz resja: temno jantarjeve barve ali z rdečkastimi toni, z obstojnim grenkim okusom, z obstojno cvetno aromo. Intenzivnost vonja je običajno srednja do nizka, obstojnost pa nizka.

4.3   Geografsko območje: Območje proizvodnje, predelave in pakiranja medu z zaščiteno geografsko označbo „Miel de Galicia“ zajema celotno ozemlje Avtonomne skupnosti Galicia.

4.4   Dokazilo o poreklu: Z zaščiteno geografsko označbo „Miel de Galicia“ je lahko označen samo med, ki prihaja iz obratov, vpisanih v registre kontrolnih organov, proizveden v skladu s standardi, določenimi v specifikaciji in priročniku za nadzor kakovosti, ter ima vse predpisane lastnosti.

Kontrolni organ vodi naslednje registre:

register kmetij, v katerega se vpišejo tiste kmetije z območja Avtonomne skupnosti Galicia, ki želijo svojo proizvodnjo usmeriti v pridelovanje medu z zaščiteno geografsko označbo „Miel de Galicia“,

register obratov za pridobivanje, skladiščenje oziroma pakiranje, v katerega se vpišejo vsi tisti obrati z območja Avtonomne skupnosti Galicia, ki se ukvarjajo s katero izmed dejavnosti predelave medu, ki bi lahko nosil geografsko označbo.

Pri vseh fizičnih ali pravnih osebah, ki razpolagajo z zmogljivostmi in so vpisane v register, na kmetijah, v obratih in na proizvodih bo kontrolni organ izvajal inšpekcije in nadzor. Namen tega nadzora je ugotoviti, ali proizvodi z zaščiteno geografsko označbo „Miel de Galicia“, izpolnjujejo zahteve, določene v specifikaciji, in druge posebne določbe, ki se uporabljajo za to področje.

Kontrolni organ bo v vsakem tržnem letu nadziral količine medu z zaščiteno geografsko označbo, ki jih je dalo na trg vsako podjetje, vpisano v register obratov za pridobivanje, skladiščenje in/ali pakiranje, in na ta način kontroliral, ali te količine ustrezajo količinam medu, ki so ga proizvedli čebelarji, vpisani v register kmetij, oziroma je bil odkupljen od njih ali od drugih podjetij, vpisanih v register.

Nadzor se bo izvajal v obliki inšpekcijskih pregledov kmetij in obratov, s pregledom dokumentacije, z analizo surovin in gotovega izdelka.

Kot je bilo že navedeno, morajo proizvodnja in vsi kasnejši postopki pridobivanja, skladiščenja in pakiranja potekati na definiranem geografskem območju.

Tudi pakiranje medu tradicionalno poteka na tem območju, in sicer zato, da se ohranijo značilne lastnosti in kakovost galicijskega medu, saj se na ta način pristojnemu organu omogoči, da z nadzorom nad pogoji prevoza, skladiščenja in pakiranja, zagotavlja kakovost proizvoda.

Poleg tega se za pakiranje medu lahko uporablja samo embalaža, določena v tej specifikaciji, pakiranje pa poteka v obratih, kjer je mogoče pakirati samo med, ki izhaja iz kmetij, vpisanih v register zaščitene geografske označbe, etikete in hrbtne etikete se namestijo pod nadzorom kontrolnega organa, namen vsega tega pa je ohranitev kakovosti proizvoda in zagotovitev njegove sledljivosti.

Certifikacijski postopek se bo nanašal na homogene partije in serije in bo zajemal ustrezne analizne in organoleptične preglede, ki jih bo določil kontrolni organ. Kontrolni in certifikacijski organ bo na podlagi izdanih tehničnih poročil odločil o kvalifikaciji, diskvalifikaciji ali začasni hrambi kontroliranega medu.

Če se pri proizvodnji, predelavi in pakiranju medu ugotovi kakršna koli sprememba, ki bi lahko vplivala na kakovost, ali v primeru neupoštevanja predpisov Uredbe o geografski označbi ter predpisov ostale s tem povezane zakonodaje, za take vrste medu kontrolni organ ne bo izdal certifikata, to pa pomeni izgubo pravice do uporabe zaščitene geografske označbe.

4.5   Metode pridobivanja: Postopki ravnanja s satovji so usmerjeni k pridobivanju medu najboljše kakovosti z geografsko označbo. V času pobiranja medu v satovju ni dovoljeno izvajanje nikakršnih kemijskih posegov, čebele ne smejo prejemati nikakršne hrane.

Za odstranjevanje čebel iz satja se lahko uporabijo tradicionalne metode, po možnosti damo čebelam možnost bega ali uporabimo pihalnik, zmerno lahko uporabimo napravo za spuščanje dima, v nobenem primeru pa ni dovoljena uporaba kemijskih repelentov.

Med lahko pridobivamo s centrifugiranjem ali z odcejanjem, v nobenem primeru pa s stiskanjem.

Opravila, povezana s pridobivanjem medu, se izvajajo pod strogimi higienskimi pogoji in v zaprtih, čistih in v ta namen urejenih prostorih. Zrak v tem prostoru pričnemo sušiti en teden vnaprej z razvlaževalniki ali s prezračevanjem, dokler se odstotek relativne vlažnosti ne spusti pod 60 %.

Tehnike odkrivanja satovja ne smejo v nobenem primeru spreminjati dejavnikov kakovosti v teh vrstah medu. Nožki za odkrivanje morajo biti čisti, suhi in njihova temperatura ne sme presegati 40 °C.

Ko je med pobran in prečiščen preko dvojnega filtra, ga odcedimo, pred skladiščenjem in pakiranjem pa odstranimo peno.

Zbiranje in prevoz medu se izvaja ob upoštevanju ustreznih higienskih pogojev, pri tem pa se uporablja posoda, namenjena za živila, dovoljena na podlagi priročnika o nadzoru kakovosti in veljavne zakonodaje, ki zagotavljajo kakovost izdelka.

Pakiranje medu poteka v obratih, vpisanih v ustrezni register kontrolnega organa. Embalaža, namenjena direktni porabi medu, običajno vsebuje 500 g ali 1 000 g izdelka.

Embalaža mora biti hermetično zaprta in ne sme dopuščati izgube naravne arome, sprejemanja vonjev, vlažnosti okolja itd., zaradi česar bi lahko prišlo do sprememb izdelka.

4.6   Povezava:

Zgodovinska povezava

Čebelarstvo je v Galiciji doseglo največji razcvet pred prihodom sladkorja, saj je bil med zelo cenjen kot sladilo in zaradi svojih posebnih medicinskih lastnosti. Na podlagi katastra Catastro de Ensenada za obdobje 1752–1753 je bilo v Galiciji skupno 366 339 tradicionalnih čebeljih panjev, imenovanih tudi trobos ali cortizos, ki so v številnih krajih še vedno ohranjeni. Ta podatek jasno kaže, kako zelo pomembno je bilo čebelarstvo v Galiciji že v starih časih, to pa se kaže tudi v galicijskih krajevnih imenih.

Imena cortín, albar, abellariza, albiza ali albariza označujejo podeželsko konstrukcijo na prostem, ovalne, okrogle, včasih tudi pravokotne oblike, sestavljeno iz visokih zidov, namen teh konstrukcij pa je zavarovati čebelnjake ter preprečiti vdor drugih živali (v glavnem medvedov). Te konstrukcije so še danes vidni ostanki, ki pričajo o nekdanjih šegah, ponekod, na številnih gorskih področjih, zlasti v vzhodnih pogorjih Ancares in Caurel ter v pogorju Suido in drugod, pa se še dandanes celo uporabljajo.

Prvo delo o čebelarstvu, objavljeno v Galiciji, je bil najverjetneje Čebelarski priročnik avtorja D. Ramóna Pimentela Méndeza (1893), namenjen ravno galicijskim čebelarjem.

Leta 1880 je župnik v kraju Argozón (Chantada, Lugo), Don Benigno Ledo, postavil prvi premični panj, nekaj let kasneje pa postavi prvo satje za razmnoževanje z delitvijo, vzgaja matice in podobno, poimenuje pa ga „čebelje vzgajališče“. O pomenu, ki ga je imel za čebelarstvo, ne samo galicijsko, temveč tudi za špansko, priča knjiga avtorja Rome Fábrege, ki pravi, da je bil prvi Španec s premičnimi čebelnjaki galicijski „čebelji župnik“, Don Benigno Ledo.

Opis galicijskega medu je zajet v španski seznam tradicionalnih proizvodov, ki ga je leta 1996 objavilo špansko ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano (strani 174 in 175). Proizvod predstavlja eno najpomembnejših tržnih zanimivosti med jesenskimi praznovanji.

Leta 1988 je ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo izvedlo študijo na temo trženja medu v Španiji. Rezultati omenjene študije so pokazali, da je na severozahodu države (Galicija) poraba medu večja kakor v drugih španskih skupnostih in da je poleg tega med na tem območju dražji. Galicijski potrošniki so že od nekdaj znali ceniti med, proizveden v tej avtonomni skupnosti, kar dokazuje tudi povečanje njegove tržne vrednosti: gre za pojav, ki ga sosednje skupnosti ne poznajo.

Naravne okoliščine

Galicija leži na skrajnem severozahodu Iberskega polotoka in predstavlja eno najstarejših španskih ozemeljskih entitet, ki je ime ohranila praktično nespremenjeno vse od časov, ko so temu področju vladali Rimljani (slednji so to regijo imenovali „Gallaecia“), in katere meje so praktično nespremenjene že več kot osem stoletij. Upravne meje te regije se ujemajo z geografskimi, ki so jo od severa do juga ter od vzhoda do zahoda ločevale od sosednjih regij, kar nam pojasnjuje, da je tudi ohranila lastni jezik.

Omenjena geografska posebnost je dala svoj pečat tudi galicijskemu podnebju. Po zaslugi estuarijev in rečnih dolin, po katerih se v notranjost prenaša oceanski vpliv, ki je posledica usmeritve jugozahod-severovzhod (pojav, ki ga ne najdemo nikjer drugod na španskih obalah), in pogorij, ki zaustavljajo prehod različnih front, ima podnebje te regije posebne temperaturne in padavinske značilnosti.

Prav tako se z geomorfološkega, litološkega in pedološkega vidika velik del galicijskega ozemlja razlikuje od sredozemskih regij, v katerih je tradicionalno prisotna čebelarska proizvodnja. Prevladuje kisla zemlja, ki zaznamuje lokalno vegetacijo ter s tem tudi proizvodnjo nektarja in značilnosti medu.

Zato je ta naravna regija povsem drugačna od preostalega Iberskega polotoka. Omenjeno razlikovanje je posledica geomorfoloških, podnebnih, bioloških in pedoloških posebnosti: rastlinstvo se je namreč prilagodilo naravnim danostim, na katere vplivajo vsi navedeni dejavniki.

Kar zadeva rastline, ki dajejo nektar za proizvodnjo medu, je Galicija dokaj homogeno območje. Najpomembnejše razlike, ki zaznamujejo proizvodnjo medu v Galiciji, temeljijo na obilnosti najpomembnejših medonosnih rastlin. Pri proizvodnji večine vrst medu v Galiciji nastopa pet glavnih taksonov: Castanea sativa, Rubus, t. Cytisus, Erica in Eucalyptus. V smeri proti obali je običajna velika zastopanost evkaliptusa. V notranjosti proizvodnjo medu pogojuje obilica treh rastlinskih vrst, in sicer: Castanea sativa, Erica in Rubus.

Zatorej lahko trdimo, da geografski položaj Galicije in njegove posebnosti pogojujejo proizvodnjo medu z lastnimi značilnostmi, ki se razlikuje od medu, proizvedenega na drugih ozemljih.

Ena najkoristnejših metod za ugotavljanje geografskih posebnosti medu je analiza cvetnega prahu. Na podlagi tovrstne analize lahko ugotovimo, da specifične lastnosti galicijskega medu v primerjavi z medom drugega izvora temeljijo na naslednjem:

vsebnost značilnih in ekskluzivnih kombinacij cvetnega prahu, po katerih se ta med loči od drugih vrst, tudi tistih iz sosednjih regij. Te kombinacije so navedene v Prilogi 1,

odsotnost ali nizka vsebnost (manj kot 1 %) cvetnega prahu ustnatic ter vrst, kot so Lavandula, Rosmarinus, Thymus, Mentha itd.,

odsotnost ali nizka vsebnost (manj kot 0,1 %) cvetnega prahu vrst Helianthus annuus, Citrus ali Olea europaea,

odsotnost ali nizka vsebnost (manj kot 1 %) cvetnega prahu vrste Cistus ladanifer,

odsotnost vrst Hedysarum coronarium, Hypecoum procumbens in Diplotaxis erucoides.

Če povzamemo, se galicijski med ponaša z več značilnostmi, ki jih je mogoče pripisati naravnemu okolju. Omenjene posebnosti so natančneje opredeljene v ustreznih odstavkih specifikacije proizvoda in v njenih prilogah.

4.7   Inšpekcijski organ:

Naziv

:

Consejo regulador de la Indicación Geográfica Protegida „Miel de Galicia“

Naslov

:

Pazo de Quián s/n, Sergude. 15881-Boqueixón. A Coruña.

Telefon

:

981. 511913

Telefaks

:

981. 511913

E-naslov

:

info@mieldegalicia.org

Kontrolni organ izpolnjuje zahteve evropskega standarda EN 45011, skladno z določili člena 11 Uredbe (ES) št. 510/2006.

4.8   Etiketiranje: Med, ki se trži z oznako zaščitene geografske označbe „Miel de Galicia“ mora po certificiranju nositi ustrezno blagovno znamko subjekta, ki izvaja pakiranje in se uporablja samo za zaščitene vrste medu, poleg tega pa še nalepko na hrbtni strani z alfanumerično kodo z ustrezno številko, ki jo dodeli kontrolni organ, skupaj z uradnim logotipom geografske oznake. Na etiketah in hrbtnih etiketah mora biti obvezno in posebej navedena zaščitena geografska označba „Miel de Galicia“ ali „Mel de Galicia“.


Top