EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007D0612

2007/612/ES: Odločba Komisije z dne 4. aprila 2007 o državni pomoči C 14/06 Belgije za General Motors Belgium v Antwerpnu (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 435) (Besedilo velja za EGP)

OJ L 243, 18.9.2007, p. 71–79 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2007/612/oj

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/71


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 4. aprila 2007

o državni pomoči C 14/06 Belgije za General Motors Belgium v Antwerpnu

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 435)

(Besedili v francoskem in nizozemskem jeziku sta edini verodostojni)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/612/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je bila o projektu pomoči za usposabljanje za General Motors Belgium iz Antwerpna uradno obveščena z dopisom z dne 8. decembra 2005, evidentiranim 14. decembra 2005. Komisija je dne 4. januarja 2006 zaprosila za dodatne informacije, na kar je Belgija odgovorila z dopisom z dne 7. februarja 2006, evidentiranim 10. februarja 2006. Dne 15. februarja 2006 je Komisija zaprosila za nova pojasnila, ki so ji bila posredovana v dopisu z dne 2. marca 2006, evidentiranim 8. marca 2006.

(2)

Z dopisom z dne 26. aprila 2006 je Komisija obvestila Belgijo o svoji odločitvi, da glede priglašene pomoči sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe. Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije z dne 1. septembra 2006 (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede zadevnih ukrepov. Pripomb ni predložila nobena tretja zainteresirana stranka.

(3)

Belgijski organi so se na odločitev o začetku postopka odzvali z dopisom z dne 31. maja 2006, evidentiranim 6. junija 2006. Dodatne informacije so posredovali z dopisoma z dne 13. decembra 2006 in 5. februarja 2007. Dne 13. februarja 2007 je bil organiziran sestanek med Komisijo in belgijskimi organi. Belgija je z dopisom z dne 20. februarja 2007 posredovala dodatne informacije. Komisija je 23. februarja 2007 poslala novo zahtevo za informacije, na katero so belgijski organi odgovorili z dopisom z dne 28. februarja 2007.

2.   OPIS PROJEKTA

(4)

Prejemnica pomoči naj bi bila družba General Motors Belgium („GM Belgium“) iz Antwerpna, ki je del družbe General Motors Corporation („GMC“). Dejavnosti GMC v Evropi („GM Europe“) upravlja posebna upravna ekipa. Družba, ki je bila ustanovljena leta 1924, po eni strani proizvaja rezervne avtomobilske dele za lastno uporabo in za druge odvisne družbe GMC ter po drugi strani sestavlja motorna vozila. Leta 2005 je izdelala 253 000 vozil. Večina proizvodnje je namenjena izvozu. Tovarna trenutno sestavlja model Opel Astra, ki se na avtomobilskem trgu uvršča v razred, v katerem je konkurenca še posebej močna, kakor so potrdili belgijski organi. Družba zaposluje približno 5 000 oseb.

(5)

General Motors Belgium je za obdobje 2005–2007 napovedal izvedbo investicijskega programa v vrednosti 127 milijonov EUR, ki naj bi obsegal:

(a)

proizvodnjo nove izvedenke modela Astra: poleg treh izvedenk, katerih proizvodnja že poteka, bo tovarna proizvajala še vozilo Astra s trdo zložljivo streho (izvedenka „cabrio“ ali „Astra TwinTop“). Doslej izvedenke „cabrio“ ni proizvajala družba GM Europe, temveč je proizvodnja potekala prek podizvajalca, italijanske družbe Bertone;

(b)

podvojitev zmogljivosti stiskalniške delavnice: razvoj stiskalniških dejavnosti sodi v okvir strategije družbe GM Europe, ki si prizadeva za boljšo prilagoditev lokalnim potrebam. Z izboljšanjem samooskrbe s karoserijskimi deli in učinkovitostjo logistike med različnimi odvisnimi družbami v skupini se bo zmanjšal prevoz delov med tovarnami.

(6)

S tema dvema dodatnima dejavnostma je mogoče omejiti zmanjševanje števila zaposlenih v Antwerpnu in zagotoviti prihodnost tovarne. Za njuno izvajanje sta potrebni namestitev novih strojev in komponent ter uvedba novih tehnik sestavljanja in metod dela. Zato je bil v zvezi s temi dodatnimi dejavnostmi v obdobju 2005–2007 organiziran program usposabljanja. Stroški tega programa znašajo 19,94 milijona EUR, medtem ko znaša priglašena pomoč 5 338 500 EUR. Ker se Antwerpen nahaja v regiji, ki ni upravičena do državne pomoči, lahko intenzivnost pomoči za splošno usposabljanje znaša največ 50 %, za posebno usposabljanje pa največ 25 %. Pomoč mora kot „ad hoc“ pomoč dodeliti flamska regija (Vlaams Gewest).

(7)

Glede na podatke, ki jih je predložila Belgija, je program sestavljen iz dela „splošno usposabljanje“, katerega stroški znašajo 6,22 milijona EUR. To splošno usposabljanje bo pokrivalo dejavnosti, povezane z naslednjimi postavkami:

tehnično usposabljanje (2,63 milijona EUR) (inštruktorji: 90 % zunanjih in 10 % notranjih): varjenje, vozniki viličarja, „roller bridge“, orodjarji, vzdrževalci, Allen Bradley, ControlLogix,

osnovno usposabljanje (0,79 milijona EUR) (inštruktorji: 95 % zunanjih in 5 % notranjih): računalniško usposabljanje (pisarniški programi: Excel, Access, Word, PowerPoint itd.), socialne sposobnosti (predstavitev, komunikacija, vodstvene funkcije itd.) in izboljšanje osnovnih znanj (finance za nefinančnike, standardi ISO, varnost),

splošna koordinacija (0,89 milijona EUR) (svetovalci: 100 % notranjih): začasna ekipa za sprejem zaposlenih iz različnih služb se bo ukvarjala s pripravo, spremljanjem in podporo dejavnosti splošnega usposabljanja, vključenih v programe usposabljanja. To postavka ne sodi v okvir usposabljanja kot takega, ampak se vključi v stroške svetovalnih storitev, povezanih s splošnim delom programa usposabljanja,

simulirano delovno okolje (1,89 milijona EUR) (inštruktorji: 100 % notranjih): usposabljanje o načelih globalizirane proizvodnje, ki poteka v kompleksnem delovnem okolju. V simuliranem delovnem okolju („SDO“) se pojasnijo spodaj navedena načela in prikaže njihova vedno večja vloga: organizacija delovnega mesta, varnost, delo v skladu s standardi, vizualno upravljanje, prihranki pri stroških, nenehne izboljšave itd. Usposabljanja SDO se bo v skupinah po 17 oseb udeležilo vseh 5 000 zaposlenih v družbi General Motors Belgium v Antwerpnu. Potekalo bo v posebnem prostoru za usposabljanje, opremljenem s simulirano proizvodno linijo in lesenimi motornimi vozili.

(8)

Stroški posebnega usposabljanja znašajo 13,73 milijona EUR; v ta znesek so vključeni stroški naslednjih dejavnosti:

usposabljanje med delom (4,54 milijona EUR) (inštruktorji: 100 % notranjih): praktično individualno usposabljanje delavcev na njihovem delovnem mestu,

usposabljanje, povezano s stiskalniškimi dejavnostmi (4,35 milijona EUR) (inštruktorji: 20 % zunanjih in 80 % notranjih): GM Belgium bo proizvodnjo razširil na več vrst kovinskih plošč in hkrati povečal tudi količino teh proizvodov. Da bi se ustrezno pripravili na to delo, morajo že zaposleni delavci pridobiti višjo raven tehničnega znanja. Zato bodo organizirane dejavnosti usposabljanja, katerih namen bo izboljšati tehnično znanje delavcev, ki delajo v postopku stiskanja (perforacijski kalupi, rezilna orodja itd.),

posebno tehnično usposabljanje (4,82 milijona EUR) (inštruktorji: 20 % zunanjih in 80 % notranjih): začetek proizvodnje vozila Astra TwinTop bo vplival na dosedanje proizvodne postopke v tovarni, predvsem kar zadeva stiskanje, karoserijo, ličarsko delavnico, sestavljanje, kontrolo kakovosti in logistične dejavnosti. Poleg tega je treba delavnice popolnoma preurediti. Pri uvajanju teh sprememb proizvodnih postopkov bo vodje oddelkov usmerjala skupina predstavnikov inženirjev in ekip delavcev.

3.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA

(9)

Komisija je v odločitvi o začetku postopka preiskave z dne 26. aprila 2006 („odločitev o začetku postopka“) izrazila dvom o nujnosti pomoči in se spraševala, ali ne bi bile dejavnosti usposabljanja v vsakem primeru izvedene tudi brez pomoči. Ker vse kaže na to, da prejemnik pomoči ni izvedel dodatnih dejavnosti usposabljanja, pomoč očitno ni imela nikakršnih pozitivnih učinkov, temveč je šlo samo za izkrivljanje konkurence. Če bi bila ta analiza potrjena, se pomoč ne bi smela odobriti.

(10)

Kar zadeva dejavnosti usposabljanja, povezane z začetkom proizvodnje novega modela, je Komisija ugotovila, da je v avtomobilski industriji proizvodnja novih modelov običajen in reden dejavnik, potreben za ohranjanje konkurenčnosti podjetja. Stroške usposabljanja, povezane z začetkom proizvodnje novega modela, zato običajno prevzamejo sami proizvajalci motornih vozil že samo na podlagi tržne spodbude. Razumljivo je, da morajo za proizvodnjo novih modelov proizvajalci motornih vozil zaposlene usposobiti za uporabo novih tehnik. Zato je več kot verjetno, da bi družba GM Europe zadevne dejavnosti usposabljanja izvedla v vsakem primeru, in predvsem brez pomoči. Zdi se, da tako deluje tudi večina konkurenčnih podjetij v tem sektorju.

(11)

Komisija je podobne pomisleke izrazila tudi glede stimulacijskega učinka pomoči, ki naj bi pripomogla k razvoju stiskalniških dejavnosti: stroški usposabljanja, povezani s to dejavnostjo, so nujni za zagotavljanje (povečanje) proizvodnje rezervnih delov, kar je v avtomobilski industriji običajna dejavnost. Rezervni deli so za tovarno, ki sestavlja vozila, pomembno in nujno potrebno proizvodno sredstvo ter pomemben del cene motornih vozil. Torej bi morale že same tržne sile spodbujati podjetje, da nosi s tem povezane stroške usposabljanja. Zato je verjetno, da bi podjetje financirane dejavnosti usposabljanja izvedlo v vsakem primeru, in predvsem brez pomoči.

(12)

Komisija je zato Belgijo zaprosila za pojasnilo, zakaj v tem primeru in v nasprotju z ustaljenimi praksami pri večini proizvajalcev motornih vozil v Skupnosti meni, da prejemnik pomoči ne bi mogel (ali hotel) predvidenih stroškov dejavnosti usposabljanja kriti z dobičkom, ki mu ga bodo le-te prinesle (predvsem da ne bi mogel proizvajati novega proizvoda in/ali povečati produktivnosti usposobljenih zaposlenih). Komisija je poleg tega trdila, da Belgija na tej stopnji postopka ni predložila dokazov, da tržne sile same po sebi ne bi mogle pripraviti podjetja k temu, da organizira načrtovani program usposabljanja.

(13)

Odločitev o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije z dne 1. septembra 2006 (3). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede zadevnih ukrepov. Pripomb ni predložila nobena tretja zainteresirana stranka.

4.   PRIPOMBE BELGIJE

(14)

Belgija začetno oceno Komisije spodbija zaradi dveh razlogov. Prvič, Belgija meni, da so bila kršena načela pravne varnosti, enakosti obravnave in dobrega upravljanja. Tako ugotavlja, da je Komisija v preteklosti sistematično potrjevala podobne pomoči za usposabljanje, tudi v korist družbe GM Europe. Belgijski organi poleg tega navajajo, da je Komisija temeljito spremenila razlago Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (4), in sicer le šest mesecev pred iztekom njene veljavnosti. Po njihovem mnenju se je Uredba (ES) št. 68/2001 štiri leta in pol uporabljala enotno. Na podlagi načela dobrega upravljanja bi morala torej Komisija počakati, da se izteče njena veljavnost, in jo nato spremeniti v skladu z novim pristopom.

(15)

Kot dodaten razlog Belgija navaja, da imajo zadevne dejavnosti usposabljanja pomembne pozitivne učinke na gospodarstvo. Poleg tega zagotavlja, da ta program usposabljanja presega zgolj potrebe podjetja. Vendar je bila ta trditev potrjena samo za določene dele programa usposabljanja.

(16)

Belgija poleg tega trdi, da bi lahko vozilo Astra TwinTop, podobno kot predhodne izvedenke tega modela, proizvajala družba Bertone.

(17)

Nazadnje, belgijski organi so že pred začetkom postopka (5) izjavili, da je družba GM Europe opravila primerjalne študije, da bi določila najprimernejšo lokacijo za proizvodnjo izvedenke Astra TwinTop, in da je pomoč za usposabljanje pripomogla k odločitvi za dodelitev projekta družbi GM Belgium. Belgija meni, da je v teh okoliščinah pomoč potrebna.

5.   OVREDNOTENJE POMOČI

5.1   Obstoj pomoči

(18)

Komisija meni, da je ukrep državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe: pomoč je namreč dodeljena v obliki subvencije flamske vlade in se torej financira iz državnih sredstev. Ukrep je selektiven, saj zadeva samo General Motors Belgium. Ta selektivna subvencija bi lahko izkrivljala konkurenco med proizvodnimi tovarnami družbe GM Europe, s tem ko daje družbi General Motors Belgium prednost pred drugimi tovarnami v skupini. Lahko bi prišlo tudi do izkrivljanja konkurence v odnosu do drugih proizvajalcev motornih vozil. Poleg tega je za avtomobilski trg značilna intenzivna trgovina med državami članicami. Komisija tudi ugotavlja, da se tovarne skupine GM Europe nahajajo v različnih državah članicah. Pomoč bi lahko torej izkrivljala konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami. Na podlagi zgornjih navedb Komisija ugotavlja, da je priglašeni ukrep državna pomoč. Belgija te ugotovitve ne izpodbija.

5.2   Pravna podlaga za ovrednotenje

(19)

Belgija zahteva odobritev pomoči na podlagi Uredbe (ES) št. 68/2001. Pomoč je namreč povezana s programom usposabljanja.

(20)

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 v primeru, da znesek pomoči, dodeljene istemu podjetju za posamezen projekt usposabljanja, presega 1 milijon EUR, pomoč ni izvzeta iz obveznosti priglasitve, določene v členu 88(3) Pogodbe. Komisija ugotavlja, da v zadevnem primeru pomoč znaša 5,338 milijona EUR, da bo dodeljena samo enemu podjetju in da je projekt usposabljanja posamezen projekt. Meni torej, da je za zadevno pomoč uporabljena obveznost priglasitve, ki jo je Belgija ustrezno izpolnila.

(21)

V uvodni izjavi 16 Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 je pojasnjeno, da ta vrsta pomoči ne more biti avtomatično izvzeta: „Pomoči v večjih zneskih mora Komisija preveriti posamično, preden se dodelijo.“

(22)

Kot je navedeno že v odločitvi o začetku postopka, Komisija sklepa, da je treba ukrep, ker ni izvzet v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001, neposredno ovrednotiti na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, ki določa, da se lahko kot združljivo s skupnim trgom šteje „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“. Komisija med presojanjem individualne pomoči za usposabljanje, ki zaradi višine zneska ni upravičena do izvzetja v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001 in jo je treba torej oceniti neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, vseeno po analogiji uporablja ista vodilna načela, kot so navedena v Uredbi Komisije (ES) št. 68/2001. Pri tem gre predvsem za preverjanje spoštovanja vseh drugih pogojev izvzetja, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 68/2001. Vendar Komisija ne preverja samo spoštovanja teh pogojev, ampak mora opraviti temeljitejšo analizo združljivosti ukrepa. Namen individualne priglasitve je namreč prav podrobno ovrednotiti pomoči glede na posebne okoliščine zadevnega primera.

5.3   Združljivost s skupnim trgom

(23)

Komisija meni, da priglašeni projekt izpolnjuje formalne pogoje izvzetja iz člena 4 Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001. Prvič, upravičeni priglašeni stroški so v skladu s členom 4(7) Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001. Predvsem se zdi, da so stroški za delo udeležencev projekta usposabljanja, ki jih krije pomoč, omejeni na celotni znesek ostalih upravičenih stroškov (6). Drugič, v skladu z navedenim členom 4(2) in (3) je intenzivnost pomoči omejena na 25 % za posebno usposabljanje in 50 % za splošno usposabljanje. GM Belgium je namreč veliko podjetje, ki se nahaja v regiji, ki ni upravičena do državne pomoči, in usposabljanje ni namenjeno delavcem v neugodnem položaju.

(24)

Komisija kljub temu opozarja, da se ukrep pomoči lahko šteje kot združljiv s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe samo takrat, ko je potreben za to, da prejemniku omogoči izvedbo zadevne dejavnosti. Ugotavlja, da je nujnost pomoči splošno merilo združljivosti. Če prejemnik s to pomočjo ne izvede dodatnih dejavnosti, ki jih sicer ne bi izvedel samo zaradi tržnih sil, se za pomoč ne more šteti, da ima ugodne učinke, ki bi lahko izravnali izkrivljanje trgovine, in je zato ni mogoče odobriti. Kar zadeva združljivost na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, pomoč ne „pospešuje“ razvoja gospodarskih dejavnosti, če bi podjetje subvencionirane dejavnosti izvedlo v vsakem primeru, in predvsem brez pomoči.

(25)

V okviru pomoči za usposabljanje je v uvodni izjavi 10 Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 določeno, da: „ima usposabljanje običajno pozitivne zunanje učinke za celotno družbo, ker povečuje rezervoar kvalificirane delovne sile, iz katerega lahko podjetja pritegnejo zaposlene, izboljšuje konkurenčnost industrije Skupnosti ter igra pomembno vlogo pri strategiji zaposlovanja. Ker podjetja v Skupnosti običajno premalo vlagajo v usposabljanje zaposlenih, lahko državna pomoč pripomore k odpravljanju te tržne slabosti in se torej lahko pod nekaterimi pogoji upošteva kot združljiva s skupnim trgom ter se izvzame iz obveznosti predhodne uradne priglasitve.“ V uvodni izjavi 11 je dodano, da je treba zagotavljati, da „je državna pomoč omejena na najmanjšo vrednost, potrebno za dosego cilja Skupnosti, ki ga tržne sile same ne bi omogočile […]“.

(26)

Tržna pomanjkljivost, ki jo priznava Uredba Komisije (ES) št. 68/2001, je torej v tem, da podjetja „premalo vlagajo v usposabljanje zaposlenih“. Ko neko podjetje načrtuje nove dejavnosti usposabljanja, običajno najprej primerja stroške teh dejavnosti in koristi, ki jih bo imelo od tega (npr. povečanje proizvodnje ali sposobnost proizvajanja novih proizvodov). Pri tem običajno ne upošteva koristi za gospodarstvo Skupnosti kot celote, če pri tem ne gre tudi za njegove koristi. Podjetje bo prav tako preučilo (cenejše) alternativne rešitve, ki bi se lahko uporabile namesto usposabljanja, na primer zaposlovanje že kvalificirane delovne sile (po možnosti v škodo že zaposlenih delavcev). Zato pomoč za usposabljanje v nekaterih primerih dejansko pripomore k odpravljanju posebne tržne pomanjkljivosti. V teh okoliščinah je pomoč potrebna „za dosego cilja Skupnosti, ki ga tržne sile same ne bi omogočile“.

(27)

Kar zadeva preverjanje nujnosti pomoči za usposabljanje v avtomobilski industriji, Komisija ugotavlja, da je v zadnjih 18 mesecih zbrala dokaze, da nekateri proizvajalci vozil izpostavljajo svoje proizvodne tovarne v različnih državah članicah medsebojni konkurenci, da tako pridobijo proizvodnjo novih modelov. Ko načrtujejo začetek proizvodnje novega proizvoda, primerjajo več lokacij in se nato za proizvodnjo na eni od njih odločijo na podlagi celotnega zneska proizvodnih stroškov, to je vseh vrst stroškov, vključno s kakršno koli vladno pomočjo, predvsem s pomočjo za usposabljanje. Zdi se, da je ta razvoj posledica dejstva, da so proizvodne kapacitete velikih proizvajalcev vozil trenutno večje od povpraševanja in da so njihove proizvodne linije postale prilagodljivejše. Tovarna se lahko tako enostavneje prilagodi proizvodnji dodatnih modelov. Ob upoštevanju te gospodarske stvarnosti, da je konkurenca med posameznimi proizvodnimi tovarnami intenzivnejša, in hkrati s tem povezanega tveganja, da pomoč v nekaterih primerih ne bi prispevala k cilju v skupnem interesu, določenem v uvodni izjavi 11 Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001, temveč bi šlo samo za pomoč za tekoče poslovanje, ki izkrivlja konkurenco, mora Komisija skrbneje preučiti nujnost pomoči „za zagotovitev, da je državna pomoč omejena na najmanjšo vrednost, potrebno za dosego cilja Skupnosti, ki ga tržne sile same ne bi omogočile“ (uvodna izjava 11 navedene uredbe) (7). Ta ocena je toliko bolj upravičena, ker so sedaj za avtomobilski sektor značilni veliki presežki zmogljivosti v Skupnosti, ki se ohranjajo zaradi počasne rasti povpraševanja in redno dosežene visoke rasti produktivnosti (8).

(28)

Ker je bilo v zadevnem primeru v konkurenčni položaj postavljenih več tovarn in ker torej obstaja možnost, da je bila pomoč dodeljena za druge namene in ne za to, da bi podjetje izvajalo dodatne dejavnosti usposabljanja, Komisija meni, da je treba preveriti nujnost pomoči. V nasprotju s trditvami Belgije v odgovoru na odločitev o začetku postopka Komisija meni, da je zakonsko pooblaščena za izvedbo takšnega preverjanja. Kot je poudarila Belgija, Komisija v predhodnih zadevah ni podrobno analizirala nujnosti posebne pomoči za usposabljanje za stroške začetka proizvodnje novih modelov. Vendar lahko to kljub temu naredi, če ugotovi, da so se gospodarske razmere na zadevnih trgih spremenile (9).

(29)

Komisija ugotavlja, da se zadevni program usposabljanja navezuje na dve dejavnosti tovarne: proizvodnjo modela Astra TwinTop in razvoj stiskalniške dejavnosti.

(30)

Belgijski organi v priglasitvi (10) navajajo, da so pri sestavljanju Astre TwinTop potrebni dodatni ročni postopki, na primer varjenje. Zatrjujejo, da proizvodnja te vrste vozila vpliva na vse dejavnosti družbe (karoserija, ličarske delavnice, stiskanje, logistika in sestavljanje) in da uvajanje novih modelov vsakič pomeni:

sestavljanje novih delov,

uvajanje sodobnih metod dela,

nove tehnike sestavljanja.

(31)

Trdijo, da nov model torej ne pomeni samo uvedbo novega proizvoda, temveč da se morajo številni delavci navaditi na nove stroje, rezervne dele ter nove tehnike sestavljanja in metode dela.

(32)

Ta opis potrjuje, da je za uspešno uvedbo novega modela v proizvodno linijo na splošno in tudi v zadevnem primeru potrebno obsežno predhodno usposabljanje delovne sile. Ali z drugimi besedami: za proizvodnjo novega modela so potrebne obsežne dejavnosti usposabljanja.

(33)

Ko se je družba GM Europe odločila za proizvodnjo tega modela, se je torej pokazala potreba po zagotovitvi sredstev za kritje stroškov usposabljanja, da bi lahko uresničili to poslovno odločitev.

(34)

Kot je Komisija navedla že v odločitvi o začetku postopka, je v avtomobilski industriji uvedba novega modela običajen in reden dejavnik, potreben za ohranjanje tržnih deležev in donosnosti. Ker je za proizvodnjo novega modela potrebno usposabljanje delovne sile za delo z novimi tehnikami, stroške usposabljanja, povezane z začetkom proizvodnje tega novega modela, nosijo proizvajalci vozil samo na podlagi tržne spodbude.

(35)

Belgijski organi niso predložili nikakršnih novih elementov, ki bi izpodbijali to oceno. Čeprav so bili k temu pozvani v odločitvi o začetku postopka, niso predložili nobenega prepričljivega argumenta, s katerim bi upravičili, zakaj družba GM ni organizirala dejavnosti usposabljanja brez pomoči.

(36)

Glede tega je Belgija trdila samo, da je bila pomoč za usposabljanje potrebna, da je uprava družbe GM Europe za proizvodnjo Astre TwinTop izbrala tovarno GM Belgium. Za to trditev so bili predloženi dokazi. Poleg tega so belgijski organi izpostavili, da bi bila lahko proizvodnja novega modela zaupana družbi Bertone, ki je bolje prilagojena proizvodnji tovrstnih vozil.

(37)

Vendar Komisija opozarja, da v nasprotju z regionalno pomočjo za naložbe namen Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 ni vplivati na izbiro določene lokacije za izvajanje gospodarskih dejavnosti, temveč omiliti učinke premajhnega vlaganja v usposabljanje znotraj Skupnosti, kot je navedeno zgoraj. Poleg tega Belgija ni pojasnila, zakaj tudi odvisna družba družbe GM Europe kot druga možna kandidatka, ki bi ji bila lahko zaupana proizvodnja modela, ne bi organizirala podobnih dejavnosti usposabljanja (11). Nasprotno podatki, ki jih je predložila Belgija, kažejo, da je verjetno, da naj bi bile vse ostale tovarne GM Europe v teh okoliščinah prisiljene organizirati podoben program usposabljanja. Torej je nemogoče sklepati, da je zaradi pomoči družba GM Europe organizirala več dejavnosti usposabljanja v Skupnosti.

(38)

Komisiji ni povsem jasno, do kakšnih sklepov bi morala priti na podlagi argumenta belgijskih organov, da bi bila lahko proizvodnja novega modela zaupana družbi Bertone. Belgija ni posebej predložila nikakršnih konkretnih dokazov, da bi bilo, če bi bila proizvodnja zaupana družbi Bertone, v usposabljanje vloženega manj truda kakor v primeru družbe GM Europe (12). Nadalje Belgija ni dokazala, da je pomoč imela kakršno koli vlogo pri odločitvi družbe GM Europe, da proizvodnja tega modela ne bo več potekala preko podizvajalca. Nasprotno pa je možno, da je bila ta pomembna strateška odločitev sprejeta, že preden so belgijski organi obljubili zadevno pomoč. In končno, ker bi bila lahko proizvodnja modela Astra TwinTop zaupana podizvajalcu, in sicer družbi Bertone, kakor v primeru predhodnih izvedenk, pomoč za usposabljanje ni niti nujna niti združljiva.

(39)

Belgijski organi trdijo, da je povečanje stiskalniške delavnice del strategije družbe GM v Evropi, ki si prizadeva za boljšo zadostitev lokalnim potrebam, da bi zmanjšala prevoz rezervnih delov med odvisnimi družbami. Projekt za lokacijo v Antwerpnu predvideva:

dve dodatni stiskalnici,

proizvodnjo dodatnih karoserijskih delov,

uvajanje novih tehnologij.

(40)

Belgija navaja, da širitev pomeni tudi, da se morajo številni delavci navaditi na delo z novimi stroji, deli, stiskalniškimi tehnikami in metodami dela. Namen programa usposabljanja je izpolniti ta cilj.

(41)

Zgornji opis potrjuje, da je lahko na splošno in tudi v zadevnem primeru razvoj stiskalniške dejavnosti uspešen samo, če se hkrati izvaja tudi obsežno usposabljanje delovne sile. Ali z drugimi besedami: za razvoj stiskalniških dejavnosti je potrebno usposabljanje.

(42)

Komisija se je v odločitvi o začetku postopka spraševala o stimulacijskem učinku pomoči, povezane z razvojem stiskalniških dejavnosti (13). Belgijski organi niso predložili novih elementov, ki bi izpodbijali to oceno. Predvsem niso pojasnili, zakaj družba GM brez pomoči ne bi organizirala zadevnih dejavnosti usposabljanja.

(43)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da bi bile vse dejavnosti usposabljanja, s katerimi bi delavci pridobili sposobnosti, ki jih potrebujejo za uspešno izvedbo obeh projektov (proizvodnja novega modela in razvoj stiskalniških dejavnosti), organizirane v vsakem primeru in celo brez pomoči. Zato posledica zadevne pomoči ni dodatno usposabljanje, ampak se z njo krijejo običajni obratovalni stroški podjetja, s čimer se tako zmanjšajo njegovi običajni stroški. Komisija zato meni, da bo pomoč izkrivljala konkurenco in spreminjala trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi (14). V takih okoliščinah pomoči ni mogoče utemeljiti s členom 87(3)(c) Pogodbe. Ker v zadevnem primeru ni mogoče uporabiti nobenega drugega odstopanja iz člena 87(2) in (3) Pogodbe, je pomoč nezdružljiva s skupnim trgom.

(44)

Ta sklepna ugotovitev velja, če je zadevno usposabljanje splošno ali posebno. Komisija še posebej ugotavlja, da se dejavnost splošnega usposabljanja, ki je opredeljena kot „tehnično usposabljanje“ (15), nanaša na sposobnosti, potrebne za izvajanje zadevnih novih dejavnosti in splošneje za dejavnost konkurenčne tovarne motornih vozil (16). Belgijski organi so kljub temu predložili dokaze, da se del splošnega„tehničnega usposabljanja“ nanaša na kvalifikacije, za katere je potrebno dolgotrajno usposabljanje, in da tovarno vsako leto zapusti nezanemarljiv delež udeleženih delavcev. To je povezano s precejšnjim pomanjkanjem tovrstnih kvalifikacij na belgijskem trgu dela (gre za t. i. „kritične funkcije“ ali „bottleneck jobs“). Komisija meni, da je Belgija zadostno podkrepila svoje argumente, kar zadeva tri izmed dejavnosti splošnega„tehničnega usposabljanja“.

Vsebina usposabljanja

Celotno trajanje usposabljanja

Fluktuacija zaposlenih: v % delavcev, ki vsako leto zapustijo podjetje

Upravičeni stroški: udeleženci

Upravičeni stroški: ostali stroški

Vozniki viličarja

40

58 %

132 000

42 500

Orodjarji

2 000

13 %

660 000

355 000

Vzdrževalci

400

20 %

198 000

197 500

Opomba: kar zadeva „varjenje“, Belgija navaja, da bo izobraževanje skupaj trajalo 60 ur, delež fluktuacije zaposlenih v tovarni pa naj bi znašal 4 %. Komisija ocenjuje, da so te številke precej nizke in da podjetju ne preprečujejo, da bi si prilastilo dobiček od stroškov usposabljanja. Fluktuacija zaposlenih torej ni dovolj velika, da bi se v podjetju preprečil nastanek takih stroškov.

Torej je očitno, da zaradi visoke stopnje fluktuacije zaposlenih podjetje tovrstnih usposabljanj dejansko ne more dovolj izkoristiti, da bi si povrnilo njihove stroške. Torej je možno, da brez pomoči ti stroški v podjetju ne bi nastali.

(45)

Glede na zgoraj navedene argumente Komisija meni, da je pomoč potrebna za tri zadevne dejavnosti usposabljanja (v nasprotju s preostankom splošnega„tehničnega usposabljanja“).

(46)

Belgijski organi so v priglasitvi celoten program usposabljanja predstavili kot podporo zadevnima projektoma (17). Vendar dodatne informacije, ki jih je Belgija predložila po odločitvi o sprožitvi postopka, kažejo, da se del dejavnosti usposabljanja nanaša na sposobnosti, ki dejansko niso nujno potrebne za izvedbo teh projektov. Gre za naslednji postavki (glej opis zgoraj):

osnovno usposabljanje,

simulirano delovno okolje (SDO).

(47)

Komisija ugotavlja, da se v nasprotju s preostalim programom usposabljanja osnovno usposabljanje in SDO nanašata na kvalifikacije, ki niso potrebne za izvajanje zadevnih dveh projektov: projekta je mogoče v celoti izvesti in začeti proizvodnjo, ne da bi bilo treba organizirati tovrstno usposabljanje. Prav tako se ne nanašata na sposobnosti, ki se neposredno zahtevajo za proizvodnjo vozil. Zgornja argumentacija, ali je usposabljanje potrebno, ju torej ne zadeva. Ker se zdi, da to usposabljanje presega potrebe podjetja, ni mogoče sklepati, da bi bilo organizirano tudi brez pomoči. Ker ni dokazov o nasprotnem, se Komisiji zdi, da je državna pomoč potrebna za organizacijo zadevnega usposabljanja.

(48)

Komisija poleg tega opaža, da stroškovna postavka „splošna koordinacija“ ne zadeva dejavnosti usposabljanja kot take, ampak svetovalne storitve, namenjene splošnemu usposabljanju. Zato jo je mogoče deloma vključiti v upravičene stroške, če krije „osnovno usposabljanje“, „SDO“ in del splošnega„tehničnega usposabljanja“, za katero je bilo ocenjeno, da je pomoč potrebna (18).

(49)

Ob upoštevanju pravila iz Uredbe (ES) št. 68/2001, ki omejuje stroške za udeležence projekta usposabljanja na celotni znesek drugih stroškov, upravičeni stroški za dele programa usposabljanja, za katere je pomoč potrebna, znašajo 4,362 milijona EUR, sama pomoč pa 2,181 milijona EUR. Ker so prav tako izpolnjeni drugi formalni pogoji, določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 68/2001, kot je navedeno v uvodni izjavi 23 zgoraj, Komisija sklepa, da je ta del priglašene pomoči združljiv s skupnim trgom.

6.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(50)

Komisija meni, da del ukrepov, ki jih je priglasila Belgija, ki znaša 4,362 milijona EUR upravičenih stroškov, kar je enako pomoči v višini 2,181 milijona EUR, izpolnjuje merila združljivosti s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

(51)

Komisija meni, da preostanek pomoči ni potreben za izvedbo ustreznih ukrepov usposabljanja. Ta pomoč ni združljiva s skupnim trgom na podlagi katerega koli odstopanja, določenega v Pogodbi, in se mora zato prepovedati. Po trditvah belgijskih organov pomoč še ni bila dodeljena, torej je ni treba izterjati –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč v višini 3 157 338,40 EUR, ki jo Belgija namerava izvesti za projekt usposabljanja v družbi General Motors Belgium v Antwerpnu, je nezdružljiva s skupnim trgom.

Ta del pomoči se zato ne sme izvesti.

Preostali znesek državne pomoči v višini 2 181 161,60 EUR je združljiv s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

Člen 2

Belgija obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela za izvršitev te odločbe, v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila o tej odločbi.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo.

V Bruslju, 4. aprila 2007

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 210, 1.9.2006, str. 6.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  UL L 10, 13.1.2001, str. 20. Njena veljavnost je bila podaljšana do 30. junija 2008 z Uredbo Komisije (ES) št. 1976/2006 (UL L 368, 23.12.2006, str. 85).

(5)  Dopis z dne 7. februarja 2006.

(6)  Zaradi te omejitve upravičenih stroškov za delo udeležencev usposabljanja, se upravičeni stroški splošnega usposabljanja zmanjšajo na 5 438 000 EUR, upravičeni stroški posebnega usposabljanja pa na 10 478 000 EUR.

(7)  Komisija je prišla do podobnih sklepnih ugotovitev v točki 33 Odločbe z dne 4. julija 2006 za Ford Genk (UL L 366, 21.12.2006, str. 32).

(8)  Zaradi počasnega povečevanja povpraševanja, rasti produktivnosti in padanja cen je več proizvajalcev vozil v zadnjih letih zaprlo svoje tovarne ali zmanjšalo število zaposlenih v Skupnosti. Tudi GM Europe je konec leta 2004 napovedal obsežnejši načrt prestrukturiranja, zaradi česar naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 12 000 oseb. http://www.gmeurope.com/news/archive_0410.html

(9)  Sodišče Evropskih skupnosti je v točki 52 sodbe z dne 30. septembra 2003 v združenih zadevah C-57/00 P in C-61/00 P navedlo, da „ne glede na to, kako je Komisija v preteklosti razlagala člen 92(2)(c) Pogodbe [postal člen 87(2)(c)], to ne more vplivati na utemeljenost razlage iste določbe s strani Komisije v sporni odločbi in posledično na njeno veljavnost“. Podobno je Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti v točki 177 sodbe z dne 15. junija 2005 v zadevi T-171/02 navedlo, da se: „zakonitost neke odločbe Komisije, v kateri je bilo ugotovljeno, da nova pomoč ne izpolnjuje pogojev za uporabo tega odstopanja, presoja samo v okviru člena 87(3)(c) ES in ne z vidika predhodne prakse odločanja Komisije, če je ta ugotovljena“.

(10)  Priloga 2 k priglasitvi.

(11)  Najverjetnejši kandidati so bile tovarne, ki že proizvajajo druge izvedenke Astre, predvsem Bochum (Nemčija).

(12)  Bertone na svoji spletni strani navaja, da je „Carrozzeria Bertone človeškemu dejavniku vedno pripisovala strateški pomen. […] Zato je Carrozzeria Bertone vedno posvečala posebno pozornost stalnemu usposabljanju in posodabljanju usposobljenosti svoje delovne sile. Ali konkretneje: v skladu s to strategijo je bilo v zadnjih dveh letih usposabljanju posvečenih 240 ur [na osebo], kar pomeni naložbo v vrednosti 3 milijonov EUR.“ http://www.bertone.it/carrozzeria3.htm

(13)  Glej točko 11 zgoraj.

(14)  Zadeva T-459/93, Siemens SA proti Komisiji, Recueil, str. II-1675, točka 48.

(15)  Glej točko 7 zgoraj.

(16)  Za proizvodnjo novega modela je na primer potrebno varjenje večjega števila delov, zato podjetje potrebuje več varilcev.

(17)  Priloga 2 k priglasitvi.

(18)  Na podlagi števila ur usposabljanja Komisija sklepa, da je mogoče 80,71 % stroškov za „splošno koordinacijo“ oziroma 0,723 milijona EUR pripisati osnovnemu usposabljanju, SDO in delu splošnega tehničnega usposabljanja, za katero je potrebna pomoč. Gre za naslednje ure: (i) tehnično usposabljanje (dopis Belgije z dne 28. februarja 2007): 50 800 ur, od katerih jih je 30 000 povezanih s tremi dejavnostmi, za katere se šteje, da je pomoč potrebna; (ii) osnovno usposabljanje (dopis Belgije z dne 7. februarja 2006; število udeležencev se pomnoži s povprečnim številom ur usposabljanja na udeleženca v obdobju treh let): 17 000 ur; (iii) SDO (id.): 40 000 ur.


Top