Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007D0529

2007/529/ES: Odločba Komisije z dne 21. marca 2007 o državni pomoči C 21/06 (ex N 635/05), ki naj bi jo izvajala Slovaška republika za Slovenské lodenice Komárno (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 1182) (Besedilo velja za EGP)

OJ L 195, 27.7.2007, p. 36–43 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2007/529/oj

27.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/36


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 21. marca 2007

o državni pomoči C 21/06 (ex N 635/05), ki naj bi jo izvajala Slovaška republika za Slovenské lodenice Komárno

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 1182)

(Besedilo v slovaškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/529/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

po pozivu zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenim členom (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

V dopisu z dne 9. decembra 2005, evidentiranim 14. decembra 2005, je Slovaška republika Komisijo obvestila o svojem namenu, da ladjedelnici Slovenské lodenice Komárno dodeli regionalno pomoč za naložbe. Komisija je v dopisih z dne 23. decembra 2005 in 27. februarja 2006 zaprosila za informacije, Slovaška republika pa je na njiju odgovorila z dopisoma z dne 26. januarja 2006, evidentiranim 31. januarja 2006, in 23. marca 2006, evidentiranim 4. aprila 2006, v tem zaporedju.

(2)

V dopisu z dne 7. junija 2006 je Komisija obvestila Slovaško republiko, da se je v zvezi s pomočjo odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Odločitev Komisije, da sproži postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(4)

V dopisu z dne 6. julija 2006, evidentiranim 12. julija 2006, je Slovaška republika predložila pripombe upravičenke do pomoči, Slovenské lodenice Komárno. Ker je te pripombe Komisiji posredovala Slovaška republika, Komisija meni, da je imela ta država članica priložnost, da se odzove na pripombe upravičenke. Slovaška republika ni predložila nobenih drugih pripomb. Z dopisom z dne 30. oktobra je Komisija zaprosila Slovaško republiko, da potrdi, ali Komisija pravilno razume pripombe upravičenke. Upravičenka je predložila dodatna pojasnila na sestanku, ki je potekal 14. decembra 2006. Slovaška republika se je odzvala za zahtevo Komisije z dne 30. oktobra 2006 z dopisom z dne 10. januarja 2007, evidentiranim istega dne, v katerem je tudi potrdila pojasnila, ki jih je predložila upravičenka na navedenem sestanku.

2.   PODROBEN OPIS POMOČI

2.1   Zadevno podjetje

(5)

Upravičenka je slovaška ladjedelnica Slovenské lodenice Komárno (SLK), delniška družba iz Bratislave, ki se nahaja na reki Donavi v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES. Družba je bila ustanovljena leta 2000. Njena delničarja sta Euram Bank AG Vienna (70 %) in država (30 %). Euram Bank AG Vienna je leta 2003 postal večinski delničar z dvema kapitalskima vložkoma. SLK je velika družba s 1424 milijardami (3) SKK (2004) prometa in 910 zaposlenimi (2005). Po delni privatizaciji v letu 2003 je družba potrojila proizvodnjo (v kompenzirani bruto tonaži na leto, CGT) in v letu 2004 objavila dobiček v višini 26 milijonov SKK. Družba ni v finančnih težavah.

(6)

SLK proizvaja majhne morske kontejnerske ladje in ladje za razsuti tovor z največjo bruto nosilnostjo 6 000 t. Po informacijah, ki jih je predložila Slovaška republika, so na trgu vodilne ladjedelnice Damen na Nizozemskem in ladjedelnice Flensburg v Nemčiji, ki proizvajajo ladje z bruto nosilnostjo med 4 000 in 20 000 t. Ladjedelnica Stocznia Północna na Poljskem je tudi specializirana za gradnjo kontejnerskih ladij podobne velikosti. SLK ne izvaja popravil ali predelave morskih plovil. Celotna proizvodnja družbe SLK je namenjena državam članicam Evropske unije.

2.2   Naložbeni projekt

(7)

Med letoma 2006 in 2008 namerava SLK izvesti naložbeni projekt z naslovom „Posodobitev tehnične baze SLK“. Cilj projekta je posodobiti proizvodnjo družbe. Naložbeni projekt vsebuje devet podprojektov (SP 01 do SP 09), ki so opisani v nadaljevanju; v opisih so upoštevane pripombe, ki jih je predložila upravičenka po tem, ko je bil sprožen formalni postopek preiskave, saj so te nujno potrebne za razjasnitev narave naložbe.

SP 01 – Razširitev proizvodnih območij: izgradnja nove železnice v prostorih ladjedelnice, ki bodo opremljeni kot nov obrat za montažo sestavnih elementov; ladjedelnica bo kupila dvigalo z dvižno zmogljivostjo 50 t. Do sedaj se je ta del ladjedelnice uporabljal kot skladiščni prostor in ne za proizvodnjo. Stroški te naložbe znašajo 39 825 658 SKK.

SP 02 – Nakup in vgradnja komorne šobe za „avtomatiziran sistem predhodne izdelave jeklenih konstrukcij“. Namen naložbe je pospešiti čiščenje jeklenih plošč. Nova komorna šoba ima več prednosti pred trenutno zmogljivostjo: hitrejšo obdelavo, znatno nižjo porabo brusila in energije ter okoljske izboljšave. Teoretično bi se zmogljivost avtomatiziranega sistema predhodne izdelave jeklenih konstrukcij povečala z 12 450 t na 15 700 t. Stroški znašajo 17 500 000 SKK.

SP 03 – Vgradnja sistema za distribucijo energije na tirnicah 4 in 5: tirnici 4 in 5 se trenutno uporabljata za gradnjo in montažo sestavnih delov; ladjedelnica bo zgradila šest novih povezovalnih točk za energijo (za acetilen, kisik in stisnjen zrak), ki bodo nadgradile to zmogljivost. Stroški naložbe znašajo 6 500 000 SKK.

SP 04 – Vgradnja sistema za distribucijo energije na pomolu, kjer se izvaja končna faza proizvodnega procesa: vzdolž pomola bodo zgrajeni novi distribucijski kanali in osem povezovalnih točk (za acetilen, kisik, stisnjen zrak in električno energijo). Namen je zamenjati trenutni počasen in drag sistem, po katerem se acetilen, kisik in stisnjen zrak dovajajo iz steklenic. Stroški znašajo 3 500 000 SKK.

SP 05 – Horizontalno orodje za vrtanje: nakup horizontalnega orodja za vrtanje tipa W 100. Družba SLK je do sedaj najemala starejši tip tega orodja (W 75). Tip W 100 je sodobnejše orodje, ki zaradi svojih tehničnih značilnosti omogoča učinkovitejšo (več obratov na minuto) obdelavo večjega števila različnih delov. Stroški naložbe znašajo 6 000 000 SKK.

SP 06 – Obrat za rezanje materiala: nakup hidravličnih namiznih škarij. Do sedaj se je uporabljala druga, manj učinkovita tehnologija. Stroški znašajo 2 000 000 SKK.

SP 07 – Izboljšanje kontrole kakovosti: kontrolne meritve ladijskega trupa med proizvodnjo; kontrola kakovosti dela po posameznih posegih; nakup prenosnega rentgenskega aparata, aparata za merjenje barve in materialov, ultrazvočnega aparata za merjenje širine jeklenih plošč ter sonde. Stroški znašajo 2 000 000 SKK.

SP 08 – Posodobitev premične opreme: tovornjak, ki se uporablja na platformi, viličar, polnilnik svinčevega akumulatorja. Stroški znašajo 2 000 000 SKK.

SP 09 – Obrata za varjenje aluminija in nerjavnega jekla: električna ključavničarska delavnica, delavnica za varjenje cevi. Dejavnosti obeh delavnic se trenutno oddajajo v delo podizvajalcem. Stroški znašajo 1 000 000 SKK.

(8)

Skupni stroški znašajo 80 325 658 SKK, kar ustreza upravičenim stroškom za regionalno pomoč za naložbe. Stroški zajemajo izdatke za nakup strojev in opreme. Sedanja vrednost upravičenih stroškov za naložbe znaša 76 100 000 SKK (diskontna stopnja 7,55 %). Stroški so porazdeljeni na več let, kakor sledi:

Razpredelnica

Sedanja vrednost upravičenih stroškov

Leto

Upravičeni stroški

Sedanja vrednost upravičenih stroškov

2006

31 164 000

31 164 000

2007

37 295 658

34 677 506

2008

11 866 000

10 258 494

Skupaj

80 325 658

76 100 000

(9)

Po trditvah Slovaške republike so podprojekti SP 02–SP 09 samostojni projekti, ki jih bo družba SLK izvedla tudi, če podprojekt SP 01 ne bo izveden.

(10)

Naložbeni projekt bo tehnično zmogljivost ladjedelnice povečal s 24 000 CGT na 28 500 CGT v letu 2009, kar ustreza povečanju proizvodnje za do dve ladji na leto. Drugi učinki izvedbe projekta bodo zajemali skrajšanje proizvodnega ciklusa, zmanjšanje stroškov in izboljšanje kakovosti. Produktivnost ladjedelnice se bo povečala s sedanjih 67 delovnih ur/CGT na 58 delovnih/CGT v letu 2009, pri čemer se upošteva delo, oddano podizvajalcem.

(11)

Naložba bo prinesla odprtje 140 delovnih mest v sami ladjedelnici (od tega 112 delovnih mest, neposredno povezanih s proizvodnjo, 20 pomožnih delovnih mest in 8 uradniških delovnih mest) ter 50 posrednih delovnih mest v regiji, v kateri stopnja brezposelnosti znaša 14 %. Po izvedbi podprojekta SP 09 se bo velik delež delovnih mest, neposredno povezanih s proizvodnjo, ustvaril v okviru notranjega izvajanja del. Letni vložek v smislu razpoložljivih delovnih ur se bo povečal z 1 590 300 na 1 653 200 po naložbi.

(12)

Upravičenka je izjavila, da bo rezultat naložbe ohranila vsaj pet let. Družba SLK je zaprosila za pomoč z dopisom z dne 10. oktobra 2005. Naložba se je začela izvajati v letu 2006.

2.3   Zadevni ukrep

(13)

Priglašeni ukrep zajema odpis denarne kazni Agencije za socialno varnost v zvezi z zamudo pri plačilu prispevkov družbe SLK za socialno varnost med 31. oktobrom 2003 in 31. marcem 2004. Dolg, ki naj bi bil odpisan, skupaj znaša 17 117 957 SKK. Agencija za socialno varnost odpisa ne bo izvedla, dokler ne prejme odobritve Komisije. Sedanja vrednost pomoči znaša 17 117 957 SKK, kar je enako intenzivnosti pomoči v višini 22,49 % upravičenih stroškov.

(14)

Preostali viri financiranja so lastni viri družbe SLK (19 025 000 SKK) ter posojilo zasebne banke (39 957 043 SKK).

3.   ODLOČITEV O SPROŽITVI POSTOPKA NA PODLAGI ČLENA 88(2) POGODBE ES

(15)

Komisija je sprožila formalni postopek preiskave na naslednji podlagi. Prvič, Komisija je imela pomisleke, ali so podprojekti SP 01, SP 05 in SP 09 naložbe v posodobitev obstoječe ladjedelnice, ki naj bi povečale produktivnost obstoječih obratov, in ali so zato upravičeni do regionalne pomoči.

(16)

Komisija je zlasti dvomila, ali je podprojekt SP 01, ki naj bi ustvaril novo proizvodno zmogljivost, namenjen tudi izboljšanju produktivnosti obratov, ki že obstajajo v ladjedelnici.

(17)

Komisija je domnevala tudi, da podprojekt SP 05 vključuje zgolj zamenjavo najete opreme z lastno opremo družbe, ker naložba očitno ne bo prinesla nobenih izboljšav v učinkovitosti. Enake pomisleke je izrazila tudi v zvezi s podprojektom SP 09.

(18)

Drugič, Komisija je imela pomisleke, ali so podprojekti SP 01, SP 02 in SP 03 upravičeni do regionalne pomoči, saj očitno pomenijo povečanje tehnične zmogljivosti upravičenke. Komisija je sklenila, da mora dodatno analizirati učinek naložbe, ki bi se izvedla na podlagi pomoči, na zmogljivost ladjedelnice.

(19)

Tretjič, v zvezi z dvomi glede upravičenosti do regionalne pomoči posameznih delov naložbenega projekta je imela Komisija izrazila tudi dvom, ali se upošteva največja dovoljena intenzivnost pomoči.

(20)

Nazadnje je Komisija sprejela predhodni sklep, da na podlagi do tedaj razpoložljivih informacij ostali podprojekti izpolnjujejo merila upravičenosti, določena v Okviru za državno pomoč ladjedelništvu (4) (v nadaljevanju: Okvir).

4.   PRIPOMBE UPRAVIČENKE

(21)

Po sprožitvi formalnega postopka preiskave je upravičenka predložila dodatna pojasnila v zvezi z upravičenostjo in učinkom naložbenega projekta.

(22)

Razložila je, da je glavni motiv za naložbeni projekt trenutna neustrezna ureditev ladjedelnice, zaradi katere je odvisna od naravnih razmer, t.j. od vodne gladine reke Donave. Trenutno montaža sestavnih delov ladijskega trupa poteka v zaprtih proizvodnih halah in na prostem na tirnicah 4 in 5. Težava pri sedanji ureditvi je v tem, da je velikost sestavnih delov po eni strani omejena zaradi višine proizvodnih hal in po drugi strani zaradi dvižne zmogljivosti dvigala na tirnicah 4 in 5 (27 t). To prinaša dve posledici. Prvič, montaža večjih sestavnih delov se mora delno opraviti na vodi. Drugič, sestavni deli pogosto ne dosežejo kritične velikosti, ki bi omogočila opremljanje, zlasti kar zadeva cevovode. Slednje se zato izvaja na vodi, šele ko je ladijski trup dokončan, kar je neučinkovito.

(23)

Zaradi dejstva, da je treba vsaj del montaže in opremljanja opraviti na vodi, je ladjedelnica zelo občutljiva na vodostaj in naravne razmere na reki Donavi. Kadar je vodna gladina nizka, se mora proizvodnja zaustaviti, ker tehnično ni mogoče nadaljevati montaže v halah (omejena višina in prostor) ali na obstoječih zunanjih zmogljivostih (omejena zmogljivost dvigala).

(24)

Te težave se lotevata podprojekta SP 01 in SP 03. Naložba bi omogočila novo montažno zmogljivost, zaradi česar bi ladjedelnica lahko proizvajala večje sestavne dele. Zunanja zmogljivost za montažo bo povečana za nov obrat na tirnici 8, opremljen s 50-tonskim dvigalom, ki ustreza dvižni zmogljivosti sidrišča za opremljanje. Postopek je tako racionaliziran. Poleg tega bo posodobljena obstoječa montažna zmogljivost na tirnicah 4 in 5.

(25)

Zaradi tega se bo del gradnje sestavnih delov preselil ven iz proizvodnih hal. V preteklosti so proizvodne hale postale preobremenjene, ko je bila vodna gladina Donave prenizka, da bi bilo mogoče delati na vodi, zaradi česar je bilo treba proizvodnjo zaustaviti. Prostor, ki se bo sprostil, se bo uporabil za racionalizacijo poteka proizvodnje v montažnih halah in bo omogočil, da ladjedelnica poleg montaže opravlja tudi druga dela, kot so barvanje, proizvodnja različnih manjših ladijskih delov itd.

(26)

Izvedba podprojekta SP 03 bo skrajšala distribucijsko omrežje, zaradi česar se bodo zmanjšale izgube energije.

(27)

Glede podprojekta SP 02 je upravičenka poudarila, da bi zamenjava obstoječe komorne šobe z novo komorno šobo izboljšala učinkovitost.

(28)

V zvezi s podprojektom SP 05 je upravičenka predložila primerjavo tehničnih značilnosti starega in novega orodja za vrtanje, kot je opisano v odstavku 7.

(29)

Kar zadeva podprojekt SP 09, pa je upravičenka razložila, da težave nastanejo pri oddajanju del v zvezi z varjenjem aluminija in nerjavnega jekla podizvajalcem kadar se tehnične specifikacije izdelanih delov med proizvodnim postopkom spremenijo. Take spremembe so očitno običajne in upravičenka je bila zato popolnoma odvisna od delovnega urnika njenih podizvajalcev. Če bi upravičenka imela lastno opremo, bi ji to omogočilo potrebno prilagodljivost, da se lahko nemudoma odzove na take spremembe in tako doseže znatne izboljšave v poteku dela (20-odstotno znižanje stroškov za proizvodnjo nejeklenih delov). To je še toliko bolj pomembno, ker se materiali iz aluminija in nerjavnega jekla vse več uporabljajo namesto jekla.

(30)

V odgovor na pomisleke, ali so podprojekti SP 01, SP 02 in SP 03 namenjeni povečanju tehnične zmogljivosti ladjedelnice, je upravičenka dejala, da je povečanje tehnične zmogljivosti zgolj posledica izboljšav v produktivnosti, doseženih s temi naložbami. Upravičenka je potrdila, da bi se splošna zmogljivost povečala s 4 000 CGT na 28 500 CGT v letu 2009, kar ustreza povečanju za povprečno dve ladji na leto, odvisno od velikosti in vrste plovila. Teoretična zmogljivost za predelavo jekla bi se povečala z 12 450 t na 15 700 t. Vendar pa bi dejanska zmogljivost za predelavo jekla ostala na višini 12 450 t zaradi ozkih grl v prejšnjih fazah proizvodnje, ki bi se lahko odpravila le z zelo obsežnimi naložbami, za katere pa ladjedelnica nima nobenih srednjeročnih načrtov.

(31)

V odgovor na pomisleke, da podprojekti SP 01, SP 05 in SP 09 niso namenjeni izboljšanju produktivnosti obstoječih obratov, je upravičenka Komisiji predložila številke, ki dokazujejo dejansko povečanje produktivnosti. Upravičenka je opredelila obseg celotnega povečanja produktivnosti z naslednjimi dejavniki: skrajšanje proizvodnega ciklusa za 20, 12 ali 8 dni, odvisno od vrste ladje; zmanjšanje količine dela za približno 12 000 delovnih ur na plovilo; povečanje produktivnosti obrata za predhodno izdelavo jeklenih konstrukcij jekla v tonah predelanega jekla na delavca v proizvodnji za 14 % (s 13,65 na 15,60) in v delovnih urah na tono predelanega jekla za 31 % (s 127 na 97).

5.   PRIPOMBE SLOVAŠKE REPUBLIKE

(32)

Slovaška republika je Komisiji poslala pripombe upravičenke, ki jim ni dodala svojih pripomb, kar pomeni, da je potrdila navedbe upravičenke.

6.   OCENA

6.1   Državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES

(33)

Po členu 87(1) Pogodbe ES je kakršna koli pomoč države članice ali pomoč prek državnih sredstev v kakršni koli obliki, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco s tem, da daje prednost nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterih vrst blaga in vpliva na trgovino med državami članicami, nezdružljiva s skupnim trgom. V skladu z uveljavljeno sodno prakso evropskih sodišč je merilo vpliva na trgovino izpolnjeno, če podjetje, ki je prejemnik, izvaja gospodarsko dejavnost, ki zajema trgovino med državami članicami.

(34)

V tem primeru odpis dolga zagotavlja Agencija za socialno varnost, ki je osrednji organ za upravljanje sistema socialnega zavarovanja. To pomeni, da finančni ukrep vključuje državna sredstva in se lahko pripiše državi. Agencija za socialno varnost je pooblaščena, da odloča o tem, ali bo v celoti ali delno oprostila plačilo denarnih kazni v „utemeljenih primerih“. Merilo selektivnosti je tako izpolnjeno. Ukrep pomeni finančno prednost za družbo SLK, ki je sicer ne bi bila deležna na trgu, saj bi običajno morala plačati denarno kazen. Družba SLK izdeluje morska plovila. Ker se s temi proizvodi trguje, bi ukrep lahko izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino med državami članicami. Čeprav družba SLK deluje v tržni niši majhnih ladij z bruto nosilnostjo do 6 000 t, pa lahko predstavlja konkurenco vsaj majhni poljski ladjedelnici, nizozemski ladjedelnici Damen in nemški ladjedelnici Flensburg. Finančni ukrep zato pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in ga je treba ustrezno oceniti.

(35)

Državna pomoč znaša skupaj 17 117 957 SKK.

(36)

Kot je Komisija že navedla v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, je sklenila, da ne bo ocenila, ali nevračilo prispevkov za socialno varnost za obdobje od 31. oktobra 2003 do 31. marca 2004 pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. To se je zgodilo pred pristopom Slovaške republike k Evropski uniji in ta ureditev se pozneje ni uporabljala. Komisija zato nima pooblastil, da bi ocenila združljivost ukrepa s skupnim trgom. Podatki kažejo, da je družba SLK plačala vse prispevke za socialno varnost, ki so nastali med 31. oktobrom 2003 in 31. marcem 2004, kar je dejansko potreben pogoj za odpis denarnih kazni.

6.2   Združljivost pomoči: odstopanje po členu 87(3) Pogodbe ES

(37)

Člena 87(2) in 87(3) Pogodbe ES določata izjeme v zvezi s splošno nezdružljivostjo državne pomoči iz člena 87(1).

(38)

Komisija je Okvir izdala za namene ocenjevanja pomoči ladjedelništvu. V skladu z Okvirom ladjedelništvo pomeni gradnjo morskih trgovskih plovil na lastni pogon v Skupnosti. Dejavnosti družbe SLK spadajo v okvir te opredelitve, zato je treba pomoč družbi SLK oceniti v smislu Okvira.

(39)

Točka 26 Okvira določa, da se regionalna pomoč za gradnjo, popravilo ali predelavo ladij lahko šteje za združljivo s skupnim trgom samo, če je odobrena za naložbe v nadgradnjo ali posodobitev obstoječe(-ih) ladjedelnice (ladjedelnic), ki niso v zvezi s finančnim prestrukturiranjem zadevne(-ih) ladjedelnice (ladjedelnic), in je usmerjena v izboljšanje produktivnosti obstoječih obratov.

(40)

Intenzivnost pomoči v regijah iz člena 87(3)(a) Pogodbe ES ne sme presegati 22,5 % oziroma zgornje meje, ki se uporablja za regionalne pomoči, pri čemer se upošteva nižja vrednost. V tem primeru se uporablja zgornja meja, ki znaša 22,5 %. Poleg tega je treba pomoč omejiti na upravičene izdatke v skladu z opredelitvijo v veljavnih Smernicah Skupnosti o regionalni pomoči (5) („Smernice o regionalni pomoči“).

(41)

Pomisleki Komisije, ali ti podprojekti pomenijo naložbo v posodobitev obstoječe ladjedelnice z namenom izboljšanja produktivnosti obstoječih obratov, so bili odpravljeni.

(42)

Komisija meni, da podprojekt SP 01 ne pomeni projekta posodobitve, ker prispeva k racionalizaciji proizvodnega postopka in obravnava temeljne težave sedanje ureditve ladjedelnice. Prvič, ladjedelnici bo omogočil proizvajanje večjih sestavnih delov na kopnem, zaradi česar ne bo več odvisna od naravnih razmer na reki Donavi. Drugič, izboljšala se bo učinkovitost montažnega postopka, ker bo lahko ladjedelnica gradila večje sestavne dele. Tretjič, opremljanje sestavnih delov se bo izvajalo v zgodnejši fazi proizvodnega postopka, s čimer se bo izboljšala učinkovitost v primerjavi s trenutno prakso opremljanja dokončanih ladijskih trupov, zlasti kar zadeva cevovode. Nazadnje bo nov obrat omogočil boljšo izkoriščenost proizvodnih hal, ki so sedaj preobremenjene z gradnjo sestavnih delov, saj se bodo v prihodnje lahko uporabljale za druge dejavnosti v zgodnejši fazi proizvodnega postopka.

(43)

Na podlagi teh premislekov Komisija sklepa, da podprojekt SP 01 kljub dejstvu, da zadeva nov obrat, ne pomeni posodobitve celotne ladjedelnice (zlasti postopka montaže sestavnih delov), vendar pa izboljšuje produktivnost obstoječih obratov, zlasti proizvodnih hal.

(44)

Kar zadeva podprojekt SP 05, se lahko sodobnejše in hitrejše orodje za vrtanje zaradi svojih tehničnih lastnosti uporablja za obdelavo večjega števila različnih delov, kar povečuje prilagodljivost v fazi „proizvodnje in vgradnje sistemov“. Naložba pomeni resnično posodobitev in ne zgolj zamenjavo najetih strojev, ki jih je ladjedelnica uporabljala do sedaj. Podprojekt bo izboljšal produktivnost obstoječih obratov in, četudi se najeta orodja ne obravnavajo kot obstoječi obrati, bo izboljšal produktivnost faze „proizvodnje in vgradnje sistemov“.

(45)

Podprojekt SP 09 z očitnim zmanjšanjem stroškov prispeva k izboljšavam v produktivnosti delavnic za varjenje aluminija in nerjavnega jekla in ladjedelnici omogoča, da se operativno odzove na pogoste spremembe v specifikacijah strank, s čimer bi se odpravile sedanje motnje v poteku dela. Naložba, ki omogoča notranje izvajanje del, pomeni resnično posodobitev proizvodnega postopka. Projekt bo izboljšal produktivnost obstoječih obratov in, četudi se najeti obrat ne obravnava kot obstoječi obrat, bo projekt izboljšal proizvodni postopek kot celoto.

(46)

Na podlagi teh premislekov Komisija sklepa, da podprojekta SP 05 in SP 09 pomenita posodobitev obstoječe ladjedelnice in prispevata k izboljšanju produktivnosti v primerjavi z obstoječimi obrati.

(47)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave izrazila pomisleke, ali bi podprojekti SP 01, SP 02 in SP 03 povzročili povečanje zmogljivosti ladjedelnice in ali bi tako povečanje bilo skladno z Okvirom.

(48)

Komisija je sklenila, da ti trije podprojekti vsi izpolnjujejo zahtevo, da mora biti naložba namenjena posodobitvi obstoječe ladjedelnice zaradi izboljšanja produktivnosti obstoječih obratov. Pri podprojektu SP 01 je bilo to prikazano v odstavku 42. Za projekt SP 02 komisija ugotavlja, da nova komorna šoba pomeni izboljšanje kakovosti v smislu večje hitrosti, nižje porabe materiala in energije ter vpliva na okolje. Podprojekt SP 03 prinaša dve vrsti koristi. Prvič, krajše distribucijsko omrežje pomeni prihranek stroškov energije. Drugič, izboljšava obrata za montažo sestavnih delov na tirnicah 4 in 5 prinaša enake izboljšave v produktivnosti kot podprojekt SP 01 (možnost gradnje večjih sestavnih delov, sprostitev prostora v proizvodnih halah, neodvisnost od vremenskih razmer).

(49)

Kar zadeva vprašanje zmogljivosti, bo Komisija najprej proučila učinke teh podprojektov na tehnično zmogljivost ladjedelnice (odstavka 50 in 51 spodaj) ter nato ugotovila, ali kakršno koli povečanje zmogljivosti lahko velja za upravičeno (odstavka 52 in 53).

(50)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila upravičenka, Komisija ugotavlja, da podprojekt SP 02 sicer pomeni povečanje zmogljivosti obstoječega obrata (avtomatiziran sistem predhodne izdelave jeklenih konstrukcij), vendar gre za zgolj teoretično povečanje. Nova zmogljivost v višini 15 700 t predelanega jekla je nova največja zmogljivost samo za ta obrat. Vendar pa bo zaradi drugih ozkih grl v prejšnjih fazah proizvodnje količina dejansko predelanega jekla ostala nespremenjena, in sicer 12 450 t. Upravičenka je potrdila, da bodo potrebne znatne naložbe, da bi se odpravila ozka grla v predhodni izdelavi jeklenih konstrukcij, in da trenutno ni nobenih načrtov za take naložbe. Komisija zato sklepa, da podprojekt SP 02 ne pomeni povečanja zmogljivosti ladjedelnice kot celote in da je možnost povečanja na raven 15 700 t zgolj teoretična.

(51)

Pri podprojektih SP 01 in SP 03 je bilo potrjeno, da bi bil njun skupni učinek povečanje zmogljivosti ladjedelnice s 24 000 CGT na 28 500 CGT, kar ustreza povečanju za do dve ladji na leto, odvisno od velikosti in vrste plovila. Ker se zmogljivost za predelavo jekla ne bo povečala (glej odstavek 50), Komisija ugotavlja, da lahko povečano tehnično zmogljivost ladjedelnice povzročijo zgolj izboljšave v produktivnosti v postopkih, ki sledijo predhodni izdelavi jeklenih konstrukcij. Podprojekta SP 01 in SP 03 resnično omogočata povečano produktivnost pri postopku montaže sestavnih delov z znatnimi izboljšavami glede časa, potrebnega za gradnjo (proizvodni ciklus se skrajša za povprečno 30 %, tako da montaža enega plovila traja približno 36 dni in se skrajša za povprečno 13 dni na plovilo; glej odstavek 31). Povečanje zmogljivosti izhaja iz dejstva, da se bodo montirali večji sestavni deli, kar bo skrajšalo čas, potreben za montažo ladijskega trupa. Tako se bo povečala proizvodna raven v kompenzirani bruto tonaži (CGT) na koledarsko leto.

(52)

Komisija mora zdaj ugotoviti, ali je to povečanje zmogljivosti sorazmerno s povečanjem produktivnosti. V ta namen Komisija poudarja, da naložbeni projekt prinaša znatne koristi za proizvodnjo. Proizvodni ciklus se skrajša za povprečno 30 %. Vsi kazalci produktivnosti kažejo na izboljšanje: povečanje splošne produktivnosti ladjedelnice v delovnih urah na kompenzirano bruto tonažo za 15 % (s 76 na 58), povečanje produktivnosti obrata za predhodno izdelavo jeklenih konstrukcij v tonah predelanega jekla na delavca v proizvodnji za 14 % (s 13,65 na 15,60) in v delovnih urah na tono predelanega jekla za 31 % (s 127 na 97). Komisija še poudarja, da bo v ladjedelnici sicer odprtih 140 novih neposrednih delovnih mest, kar pomeni 15-odstotno povišanje, vendar se bo letni vložek v smislu delovnih ur povečal le za 3,9 % (s 1 590 300 na 1 653 200). To pomeni, da so nova neposredna delovna mesta večinoma posledica notranjega izvajanja dejavnosti varjenja (SP 09). Povečana zmogljivost zato ni posledica odprtja dodatnih delovnih mest, temveč posodobitve obratov in racionalizacije poteka proizvodnje.

(53)

Ker: (1) naložbe izpolnjujejo zahtevo po posodobitvi obstoječe ladjedelnice, katere namen in učinek je izboljšanje produktivnosti obstoječih obratov, (2) je povečanje zmogljivosti zgolj posledica posodobitve ladjedelnice in povezanih prilagoditev proizvodnega procesa ter (3) je ta izboljšava v produktivnosti znatna, povečanje zmogljivosti ni nesorazmerno s povečanjem produktivnosti.

(54)

Komisija je zato sklenila, da so podprojekti SP 01, SP 02 in SP 03 upravičeni do regionalne pomoči.

(55)

Komisija je potrdila svoj predhodni sklep na podlagi svoje odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave, da so ostali podprojekti (SP 04, SP 06, SP 07 in SP 08) upravičeni do regionalne pomoči.

(56)

Komisija prav tako ugotavlja, da vsi priglašeni podprojekti izpolnjujejo merila upravičenosti, predpisana v Smernicah o regionalni pomoči (naložbe v osnovna sredstva: to je oprema in stroji, ki se kupijo pod tržnimi pogoji in ne pomenijo zgolj zamenjave amortiziranih sredstev). Naložba ni povezana s finančnim prestrukturiranjem.

(57)

Ker je Komisija odpravila svoje dvome glede upravičenosti dela naložbenega projekta za regionalno pomoč, je sklenila, da je izpolnjeno merilo najvišje intenzivnosti pomoči v višini 22,5 % upravičenih stroškov, kot je predpisano v Okviru.

(58)

Ker gre v tem primeru za ad hoc dodelitev državne pomoči za enkraten projekt, je Komisija ocenila tudi svoje učinke na regionalni razvoj v skladu s Smernicami o regionalni pomoči. Komisija je sklenila, da projekt prispeva k regionalnemu razvoju, ker omogoča pomembno posodobitev ladjedelnice in tako izboljšuje njen konkurenčni položaj na trgu ter ohranja delovna mesta v regiji s 14-odstotno stopnjo brezposelnosti. Naložba se bo ohranjala vsaj 5 let.

(59)

Družba SLK je zaprosila za državno pomoč, preden so se začela dela v zvezi s projektom, in sama prispeva več kot 25 % sredstev za projekt v skladu s Smernicami o regionalni pomoči.

7.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(60)

Komisija ugotavlja, da je načrtovana regionalna pomoč družbi SLK v višini 22,5 % od 76 100 000 SKK, to je 17 117 957 SKK, skladna s pogoji o regionalni pomoči, kot so določeni v Okviru. Načrtovana pomoč zato izpolnjuje pogoje in je združljiva s skupnim trgom –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo Slovaška republika načrtuje izvajati za Slovenské lodenice Komárno v obliki odpisa dolga v višini 17 117 957 SKK, je v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES združljiva s skupnim trgom.

Izvajanje pomoči v višini 17 117 957 SKK se zato odobri.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Slovaško republiko.

V Bruslju, 21. marca 2007

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 194, 18.8.2006, str. 30.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  Srednji tečaj, ki ga je objavila Slovaška nacionalna banka (november 2005), znaša 1 EUR = 38,4550 SKK.

(4)  UL C 317, 30.12.2003, str. 11. Trajanje Okvira je bilo podaljšano s Sporočilom Komisije o podaljšanju Okvira za državno pomoč ladjedelništvu (UL C 260, 28.10.2006, str. 7).

(5)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13.


Top