EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32006R1082

Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)

OJ L 210, 31.7.2006, p. 19–24 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Bulgarian: Chapter 14 Volume 002 P. 58 - 63
Special edition in Romanian: Chapter 14 Volume 002 P. 58 - 63
Special edition in Croatian: Chapter 14 Volume 001 P. 76 - 81

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 22/06/2014

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1082/oj

31.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/19


UREDBA (ES) št. 1082/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. julija 2006

o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 159 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tretji pododstavek člena 159 Pogodbe predvideva sprejetje posebnih ukrepov, izven okvira Skladov iz prvega pododstavka navedenega člena, z namenom, da se doseže cilj socialne in ekonomske kohezije, predviden v Pogodbi. Usklajen razvoj celotnega ozemlja Skupnosti in večja gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija zahtevata okrepitev teritorialnega sodelovanja. Zato je primerno sprejeti ukrepe, potrebne za izboljšanje izvedbenih pogojev za ukrepe teritorialnega sodelovanja.

(2)

Potrebni so ukrepi za zmanjšanje pomembnih težav, na katere so pri izvajanju in upravljanju ukrepov teritorialnega sodelovanja v okviru različnih nacionalnih zakonodaj in postopkov naletele države članice ter zlasti regionalni in lokalni organi.

(3)

Ob upoštevanju zlasti povečanja števila zemeljskih in morskih mej Skupnosti po širitvi je treba pospešiti krepitev teritorialnega sodelovanja v Skupnosti.

(4)

Obstoječi instrumenti, kot npr. Evropsko gospodarsko interesno združenje, so se izkazali kot slabo prilagojeni za organizacijo strukturiranega sodelovanja v okviru pobude INTERREG v programskem obdobju 2000-2006.

(5)

Pravni red Sveta Evrope zagotavlja različne možnosti in okvire, znotraj katerih lahko regionalni in lokalni organi sodelujejo prek mej. Ta instrument ni namenjen izogibanju tem okvirom niti ne določa niza posebnih skupnih pravil, ki bi enotno urejali vse take ureditve po Skupnosti.

(6)

Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (4) povečuje sredstva za podporo evropskemu teritorialnemu sodelovanju.

(7)

Prav tako je treba poenostaviti in nadaljevati izvajanje ukrepov teritorialnega sodelovanja brez finančne pomoči Skupnosti.

(8)

Za odpravo ovir, ki otežujejo teritorialno sodelovanje, je treba zasnovati instrument sodelovanja na ravni Skupnosti za ustanovitev združenj za sodelovanje na ozemlju Skupnosti, ki so pravne osebe in se imenujejo „evropska združenja za teritorialno sodelovanje“ (EZTS). Pridružitev EZTS bi morala biti neobvezna.

(9)

Primerno je, da ima EZTS pristojnost da deluje v imenu svojih članov, zlasti lokalnih in regionalnih organov, ki ga sestavljajo.

(10)

Naloge in pristojnosti vsakega EZTS morajo biti opredeljene v konvenciji.

(11)

EZTS bi morali biti sposobni delovati bodisi za izvajanje programov ali projektov teritorialnega sodelovanja, ki jih sofinancira Skupnost, zlasti v okviru strukturnih skladov v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006 in Uredbo (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (5), bodisi za izvajanje ukrepov teritorialnega sodelovanja, nastalih zgolj na pobudo držav članic ter njihovih regionalnih in lokalnih organov, z ali brez finančnega prispevka Skupnosti.

(12)

Treba bi bilo določiti, da ustanovitev EZTS ne vpliva na finančno odgovornost regionalnih in lokalnih organov ter držav članic glede upravljanja sredstev Skupnosti in nacionalnih sredstev.

(13)

Treba bi bilo določiti, da pristojnosti, ki jih lokalni in regionalni organi izvajajo kot javni organi, zlasti policijske in zakonodajne pristojnosti, ne smejo biti predmet konvencije.

(14)

EZTS morajo oblikovati svoj statut in upravljavske organe, pa tudi predpise o proračunu in izvajanju finančne odgovornosti.

(15)

Pogoji za teritorialno sodelovanje se oblikujejo v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego njenih ciljev, s tem da ustanovitev EZTS ni obvezna, v skladu z ustavnim sistemom vsake države članice.

(16)

Tretji pododstavek člena 159 Pogodbe ne dopušča vključitve subjektov iz tretjih držav v zakonodajo, ki temelji na tej določbi. Sprejetje ukrepa Skupnosti, ki omogoča oblikovanje EZTS, pa ne sme izključevati možnosti sodelovanja subjektov iz tretjih držav v EZTS, nastalih v skladu s to uredbo, če zakonodaja tretje države ali dogovori med državami članicami in tretjimi državami to dopuščajo —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Narava EZTS

1.   Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, v nadaljevanju „EZTS“, se lahko ustanovi na ozemlju Skupnosti, pod pogoji in v skladu z načini, predvidenimi v tej uredbi.

2.   Cilj EZTS je poenostaviti in pospeševati čezmejno, transnacionalno in/ali medregionalno sodelovanje, v nadaljevanju „teritorialno sodelovanje“, med svojimi člani iz člena 3(1), njegov glavni namen pa je krepitev ekonomske in socialne kohezije.

3.   EZTS ima pravno osebnost.

4.   EZTS ima v vsaki državi članici kar najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja te države članice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ter z njimi razpolaga, zaposluje osebje ter je lahko stranka v pravnih postopkih.

Člen 2

Uporabna zakonodaja

1.   EZTS urejajo:

(a)

ta uredba;

(b)

v primerih, ko ta uredba to izrecno dovoljuje, določbe konvencije in statuta iz členov 8 in 9;

(c)

v primeru zadev, ki jih ta uredba ne ureja oziroma jih ureja le delno, zakonodaja države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

Kadar je v skladu s pravom Skupnosti ali mednarodnim zasebnim pravom treba izbrati zakonodajo, ki ureja delovanje EZTS, se EZTS obravnava kot subjekt države članice, v kateri ima registrirani sedež.

2.   Če država članica obsega več ozemeljskih enot, ki imajo svoja lastna pravila glede prava, ki se uporabi, sklicevanje na uporabno zakonodajo iz odstavka 1(c) vključuje zakonodajo teh enot in upošteva ustavno strukturo zadevne države članice.

Člen 3

Sestava EZTS

1.   EZTS sestavljajo člani, ki v okviru omejitev svojih pristojnosti na podlagi nacionalne zakonodaje pripadajo eni ali več naslednjih kategorij:

(a)

države članice;

(b)

regionalni organi;

(c)

lokalni organi;

(d)

osebe javnega prava v smislu drugega pododstavka člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (6).

Zveze, v katere so vključena telesa, ki pripadajo eni ali več teh kategorij, so prav tako lahko članice.

2.   EZTS sestavljajo člani, ki se nahajajo na ozemlju najmanj dveh držav članic.

Člen 4

Ustanovitev EZTS

1.   Odločitev o ustanovitvi EZTS se sprejme na pobudo njegovih bodočih članov.

2.   Vsak bodoči član:

(a)

uradno obvesti državo članico, po zakonodaji katere je bil ustanovljen, o namenu sodelovanja v EZTS; in

(b)

tej državi članici pošlje izvod predlagane konvencije in statuta iz členov 8 in 9.

3.   Po uradnem obvestilu v skladu z odstavkom 2 s strani bodočega člana zadevna država članica ob upoštevanju svoje ustavne strukture odobri sodelovanje bodočega člana v EZTS, razen če meni, da takšno sodelovanje ni v skladu s to uredbo ali nacionalno zakonodajo, vključno s pristojnostmi in dolžnostmi bodočega člana, ali da takšno sodelovanje ni utemeljeno z razlogi javnega interesa ali javne politike te države članice. V takšnem primeru država članica predloži izjavo z navedbo razlogov, zaradi katerih ne more dati odobritve.

Država članica odločitev praviloma sprejme v obdobju treh mesecev od dneva prejema sprejemljive vloge v skladu z odstavkom 2.

Pri odločanju o sodelovanju bodočega člana v EZTS lahko države članice uporabijo nacionalne predpise.

4.   Države članice imenujejo pristojne organe, ki prejemajo uradna obvestila, kakor je določeno v odstavku 2.

5.   Člani se dogovorijo o konvenciji iz člena 8 in statutu iz člena 9 ter zagotovijo doslednost z odobritvijo držav članic v skladu z odstavkom 3 tega člena.

6.   Vsako spremembo konvencije in vsako bistveno spremembo statuta odobrijo države članice v skladu s postopkom, določenim v tem členu. Bistvene spremembe statuta so tiste, ki neposredno ali posredno vključujejo spremembo konvencije.

Člen 5

Pridobitev pravne osebnosti in objava v Uradnem listu

1.   Statut iz člena 9 in njegove kasnejše spremembe se registrirajo in/ali objavijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež. EZTS pridobi status pravne osebe na dan registracije ali objave, kar se zgodi prej. Člani obvestijo zadevne države članice in Odbor regij o konvenciji ter registraciji in/ali objavi statuta.

2.   EZTS zagotovi, da se v desetih delovnih dneh od dneva registracije in/ali objave statuta Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti pošlje prošnja za objavo obvestila o ustanovitvi EZTS v Uradnem listu Evropske unije s podatki o imenu, ciljih, članih ter registriranem sedežu.

Člen 6

Nadzor upravljanja javnih sredstev

1.   Nadzor upravljanja javnih sredstev v okviru EZTS organizirajo pristojni organi države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež. Država članica, v kateri ima EZTS registrirani sedež, pred odobritvijo sodelovanja v EZTS na podlagi člena 4 imenuje organ, pristojen za to nalogo.

2.   Organi države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež, uredijo vse potrebno, da bodo ustrezni organi zadevnih drugih držav članic izvajali nadzor na svojem ozemlju glede tistih ukrepov EZTS, ki se izvajajo v teh državah članicah, in izmenjali vse potrebne informacije, kadar tako določa nacionalna zakonodaja zadevnih drugih držav članic.

3.   Ves nadzor se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

4.   Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 se za naloge EZTS, navedene v prvem ali drugem pododstavku člena 7(3), ki zajemajo dejavnosti, sofinancirane s strani Skupnosti, uporablja ustrezna zakonodaja v zvezi z nadzorom teh sredstev.

5.   Država članica, v kateri ima EZTS registrirani sedež, obvesti druge zadevne države članice o kakršnih koli težavah, ki se pojavijo med nadzorom.

Člen 7

Naloge

1.   EZTS opravlja naloge, ki mu jih v skladu s to uredbo dodelijo njegovi člani. Njegove naloge se opredelijo v konvenciji, o kateri se dogovorijo člani v skladu s členoma 4 in 8.

2.   EZTS deluje v okviru nalog, ki so mu bile dodeljene, le-te pa so omejene na poenostavitev in pospeševanje teritorialnega sodelovanja za krepitev gospodarske in socialne kohezije ter jih določijo njegovi člani na podlagi dejstva, da so vse naloge v okviru pristojnosti vsakega člana v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo.

3.   Natančneje so naloge EZTS omejene predvsem na izvajanje programov teritorialnega sodelovanja ali projektov, ki jih sofinancira Skupnost v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in/ali Kohezijskega sklada.

EZTS lahko izvajajo druge posebne ukrepe teritorialnega sodelovanja med svojimi člani in v okviru cilja iz člena 1(2), z ali brez finančnega prispevka Skupnosti.

Države članice lahko omejijo naloge, ki jih EZTS lahko izvajajo brez finančnega prispevka Skupnosti. Vendar te naloge vključujejo vsaj dejavnosti sodelovanja, navedene v členu 6 Uredbe (ES) št. 1080/2006.

4.   Naloge, ki jih EZTS dodelijo njegovi člani, ne vključujejo izvajanja pooblastil na podlagi javnega prava ali dolžnosti, katerih cilj je varovanje splošnih interesov države ali drugih javnih organov, npr. policijskih in regulativnih pooblastil, pravosodja in zunanje politike.

5.   Člani EZTS lahko soglasno odločijo o pooblastitvi enega od članov za izvrševanje svojih nalog.

Člen 8

Konvencija

1.   EZTS ureja konvencija, ki jo soglasno sklenejo njegovi člani v skladu s členom 4.

2.   Konvencija opredeli:

(a)

naziv EZTS in njegov registrirani sedež, ki se nahaja v državi članici, v kateri je v skladu z njeno zakonodajo ustanovljen vsaj en član;

(b)

obseg ozemlja, na katerem lahko EZTS izvršuje naloge;

(c)

posebni cilj in naloge EZTS, njegovo trajanje in pogoji za prenehanje delovanja;

(d)

seznam članov EZTS;

(e)

zakonodajo, ki se uporablja pri razlagi in izvrševanju konvencije, in sicer je to zakonodaja države članice, v kateri ima EZTS svoj registrirani sedež;

(f)

ustrezno ureditev vzajemnega priznavanja, vključno za namene finančnega nadzora; in

(g)

postopke za spremembo konvencije, ki spoštujejo obveznosti, določene v členih 4 in 5.

Člen 9

Statut

1.   Statut EZTS sprejmejo člani soglasno na podlagi konvencije.

2.   V statutu EZTS so navedene najmanj vse določbe konvencije ter:

(a)

operativne določbe upravljavskih organov EZTS in njihove pristojnosti ter število predstavnikov članov v zadevnih upravljavskih organih;

(b)

postopki odločanja v okviru EZTS;

(c)

delovni jezik ali jeziki;

(d)

ureditev delovanja, zlasti glede upravljanja osebja, postopkov zaposlovanja in vrste pogodb z osebjem;

(e)

ureditev finančnih prispevkov članov in veljavnih računovodskih in proračunskih pravil, vključno s pravili o finančnih vprašanjih, vsakega posameznega člana v razmerju do EZTS;

(f)

ureditev odgovornosti članov v skladu s členom 12(2);

(g)

organi, pristojni za imenovanje neodvisne zunanje revizije; in

(h)

postopki za spremembo statuta, ki spoštujejo obveznosti, določene v členih 4 in 5.

Člen 10

Organizacija EZTS

1.   EZTS ima vsaj naslednja upravljavska organa:

(a)

skupščino, ki jo sestavljajo predstavniki njegovih članov;

(b)

direktorja, ki predstavlja EZTS in nastopa v njegovem imenu.

2.   Statut lahko predvidi dodatne upravljavske organe z jasno opredeljenimi pristojnostmi.

3.   EZTS je odgovorno za dejanja svojih upravljavskih organov nasproti tretjim osebam, tudi če se takšna dejanja ne uvrščajo med naloge EZTS.

Člen 11

Proračun

1.   EZTS oblikuje letni proračun, ki ga sprejme skupščina ter vsebuje zlasti del o tekočih stroških in po potrebi operativni del.

2.   Priprava letnih izkazov, vključno po potrebi s spremljajočim letnim poročilom, ter revizija in objava teh izkazov se urejajo v skladu s členom 2(1)(c).

Člen 12

Likvidacija, plačilna nesposobnost, ustavitev plačil in odgovornost

1.   V zvezi z likvidacijo, plačilno nesposobnostjo, ustavitvijo plačil in podobnimi postopki EZTS ureja zakonodaja države članice, v kateri ima registrirani sedež, razen če odstavka 2 in 3 ne določata drugače.

2.   EZTS je odgovorno za svoje dolgove kakršne koli vrste.

V kolikor so sredstva EZTS nezadostna za izpolnitev njegovih obveznosti, njegovi člani nosijo odgovornost za dolgove EZTS kakršne koli narave, s tem da je delež vsakega člana določen v sorazmerju z njegovim prispevkom, razen če nacionalna zakonodaja, v skladu s katero je član ustanovljen, izključuje ali omejuje odgovornost tega člana. Podrobnosti prispevka se določijo v statutu.

Če ima vsaj en član EZTS zaradi nacionalne zakonodaje, v skladu s katero je ustanovljen, omejeno odgovornost, lahko tudi drugi člani v statutu omejijo svojo odgovornost.

Člani se v statutu lahko zavežejo, da bodo po prenehanju članstva v tem EZTS odgovorni za obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti EZTS med njihovim članstvom.

Ime EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, mora vsebovati besedo „omejeno“.

Objava konvencije, statuta in računov EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, je vsaj enakovreden tistemu, ki se zahteva za drugo vrsto pravne osebe, katere člani imajo omejeno odgovornost, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

Država članica lahko na svojem ozemlju prepove registracijo EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost.

3.   Brez poseganja v finančno odgovornost držav članic v zvezi z vsakim prispevkom iz strukturnih skladov in/ali Kohezijskega sklada, danih EZTS, ta uredba državam članicam ne nalaga nobene finančne odgovornosti v razmerju do EZTS, v katerega niso včlanjene.

Člen 13

Javni interes

Če EZTS izvaja dejavnost, ki je v nasprotju z določbami držav članic o javni politiki, javni varnosti, javnem zdravju ali javni morali ali v nasprotju z javnim interesom države članice, lahko pristojno telo te države članice prepove to dejavnost na svojem ozemlju ali zahteva, da tisti člani, ki so bili ustanovljeni v skladu z njeno zakonodajo, izstopijo iz EZTS, razen če EZTS preneha z zadevno dejavnostjo.

Takšne prepovedi ne smejo biti sredstvo samovoljnega ali prikritega omejevanja teritorialnega sodelovanja med člani EZTS. Sodni organ lahko preuči odločitev tega pristojnega telesa.

Člen 14

Prenehanje delovanja

1.   Ne glede na določbe o prenehanju delovanja iz konvencije pristojno sodišče ali drug organ države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež, na zahtevo katerega koli pristojnega organa z zakonitim interesom odredi prenehanje EZTS, če ugotovi, da ta ne spoštuje več zahtev iz člena 1(2) ali 7, zlasti če EZTS ne deluje v skladu z nalogami iz člena 7. Pristojno sodišče ali organ obvesti vse države članice, v skladu z zakonodajo katerih so bili člani ustanovljeni, o vsaki zahtevi za prenehanje EZTS.

2.   Pristojno sodišče ali organ lahko EZTS dovoli, da v določenem roku odpravi nepravilnosti. Če EZTS tega v dovoljenem roku ne stori, pristojno sodišče ali organ odredi prenehanje EZTS.

Člen 15

Pristojnosti

1.   Tretje osebe, ki menijo, da jim je bila z dejanji ali opustitvami dejanj EZTS storjena krivica, so upravičene do uveljavitve svojih zahtevkov s sodnim postopkom.

2.   Za spore, ki vključujejo EZTS, se uporablja zakonodaja Skupnosti o sodni pristojnosti, razen če ni s to uredbo določeno drugače. Za primere, ki niso predvideni s to zakonodajo Skupnosti, so sodišča, pristojna za reševanje sporov, sodišča države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

Sodišča, pristojna za reševanje sporov iz člena 4(3) ali (6) ali iz člena 13, so sodišča države članice, katere odločitev se izpodbija.

3.   Nobena od določb te uredbe državljanom ne odvzema pravice do uveljavljanja njihovih nacionalnih ustavnih pravic do pritožbe zoper javna telesa, ki so člani EZTS, v zvezi z:

(a)

upravnimi odločitvami glede dejavnosti, ki jih izvaja EZTS;

(b)

dostopom do storitev v njihovem jeziku; in

(c)

dostopom do informacij.

V teh primerih so pristojna sodišča tiste države članice, katere ustava dovoljuje pravico do pritožbe.

Člen 16

Končne določbe

1.   Države članice sprejmejo takšne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Če se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, lahko ta država članica sestavi izčrpen seznam nalog, ki jih člani EZTS v smislu člena 3(1), ustanovljeni v skladu z njeno zakonodajo, že imajo, kolikor to zadeva ozemeljsko sodelovanje znotraj te države članice.

Država članica obvesti Komisijo in druge države članice o vseh določbah, sprejetih na podlagi tega člena.

2.   Države članice lahko predvidijo plačilo pristojbin v zvezi z registracijo konvencije in statuta. Takšne pristojbine ne smejo preseči s tem povezanih upravnih stroškov.

Člen 17

Poročilo in klavzula o pregledu

Komisija do 1. avgusta 2011 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te uredbe in po potrebi predloge za spremembe.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2007, z izjemo člena 16, ki se uporablja od 1. avgusta 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 5. julija 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI


(1)  UL C 255, 14.10.2005, str. 76.

(2)  UL C 71, 22.3.2005, str. 46.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 12. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Glej stran 25 tega Uradnega lista.

(5)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(6)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2083/2005 (UL L 333, 20.12.2005, str. 28).


Top