Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32006R0954

Uredba Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine, o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2320/97 in (ES) št. 348/2000, o zaključku vmesnih pregledov in pregledov zaradi izteka protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter o zaključku vmesnih pregledov protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter Hrvaške in Ukrajine

OJ L 175, 29.6.2006, p. 4–38 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
OJ L 294M , 25.10.2006, p. 279–313 (MT)
Special edition in Bulgarian: Chapter 11 Volume 046 P. 138 - 172
Special edition in Romanian: Chapter 11 Volume 046 P. 138 - 172
Special edition in Croatian: Chapter 11 Volume 112 P. 81 - 115

No longer in force, Date of end of validity: 29/06/2011

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/954/oj

29.6.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 175/4


UREDBA SVETA (ES) št. 954/2006

z dne 27. junija 2006

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine, o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2320/97 in (ES) št. 348/2000, o zaključku vmesnih pregledov in pregledov zaradi izteka protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter o zaključku vmesnih pregledov protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter Hrvaške in Ukrajine

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 8, člena 9 in člena 11(2) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začetek

(1)

Komisija je 31. marca 2005 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom določenih brezšivnih cevi („BC“) iz železa ali jekla („razširjeni obseg izdelka“) s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine ter začetek dveh vmesnih pregledov protidampinških dajatev na uvoz BC iz železa ali nelegiranega jekla („prvotni obseg izdelka“) s poreklom, med drugim, iz Rusije, Romunije oziroma Hrvaške in Ukrajine.

(2)

Protidampinški postopek je bil uveden po vložitvi pritožbe Zaščitnega odbora industrije brezšivnih jeklenih cevi Evropske unije („pritožnika“) 14. februarja 2005 v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje Skupnosti razširjenega obsega izdelka. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu tega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je vmesna pregleda začela na lastno pobudo v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, da bi omogočila vse potrebne spremembe ali razveljavitev dokončnih protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo Sveta (ES) št. 2320/97 (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 348/2000 (4) na uvoz prvotnega obsega izdelka iz, med drugim, Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine („dokončni ukrepi“). Potreba po spremembi ali razveljavitvi lahko nastane, če se določi, da je treba ukrepe uvesti za razširjeni obseg izdelkov, ker se izdelki, za katere so bili z Uredbo (ES) št. 2320/97 in Uredbo (ES) št. 348/2000 uvedeni ukrepi, uvrščajo v razširjen obseg izdelkov.

1.2   Obstoječi ukrepi za prvotni obseg izdelka

(4)

Z Uredbo (ES) št. 2320/97 so bile uvedene protidampinške dajatve na uvoz prvotnega obsega izdelka s poreklom, med drugim, iz Romunije in Rusije. S sklepoma Komisije 97/790/ES (5) in 2000/70/ES (6) so bile sprejete zaveze izvoznikov, med drugim, iz Romunije in Rusije. Z Uredbo Sveta (ES) št. 1322/2004 (7) je bilo sklenjeno, da se iz previdnosti, da ne bi ponovno prišlo do protikonkurenčnega ravnanja nekaterih proizvajalcev Skupnosti (glej uvodno izjavo (9) in naslednje izjave Uredbe (ES) št. 1322/2004), ukine uporaba veljavnih ukrepov za uvoz prvotnega obsega izdelka s poreklom iz Romunije in Rusije. V uvodni izjavi (20) iste uredbe je zapisano, da vmesni pregledi in pregledi zaradi izteka ukrepa, uvedeni z obvestilom o začetku v mesecu novembru 2002 (8), še vedno potekajo, dokler ne bodo na voljo nove ugotovitve, ki bi v prihodnosti omogočile oceno na podlagi novih podatkov, za katere je jasno, da niso bili pod vplivom protikonkurenčnega ravnanja.

(5)

Po preiskavi v zvezi s pregledom, izvedeni v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, je Svet z Uredbo (ES) št. 258/2005 (9) spremenil dokončne ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 348/2000, razveljavil možnost oprostitve dajatev iz člena 2 iste uredbe in uvedel protidampinško dajatev v višini 38,8 % na uvoz izdelka iz prvotnega obsega iz Hrvaške in protidampinško dajatev v višini 64,1 % na uvoz izdelka iz prvotnega obsega iz Ukrajine, razen na uvoz družbe Dnipropetrovsk Tube Works („DTW“), ki je zavezana plačilu protidampinške dajatve v višini 51,9 %.

(6)

S Sklepom 2005/133/ES (10) je Komisija delno opustila dokončne ukrepe za devet mesecev z veljavnostjo od 18. februarja 2005. Z Uredbo Sveta (ES) št. 1866/2005 (11) je bila delna opustitev podaljšana za eno leto. Zato so veljavne dajatve tiste, ki so bile uvedene z Uredbo (ES) št. 348/2000, tj. 23 % za Hrvaško in 38,5 % za Ukrajino.

1.3   Začasni ukrepi

(7)

Glede na potrebo po nadaljnji proučitvi nekaterih vidikov preiskave in zaradi medsebojnega razmerja z vmesnimi pregledi in pregledi zaradi izteka ukrepa iz oddelka 1.2. zgoraj je bilo sklenjeno, da se preiskava nadaljuje brez uvedbe začasnih ukrepov.

1.4   Stranke v postopku

(8)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike na Hrvaškem, v Romuniji, Rusiji in Ukrajini, uvoznike/trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic in proizvajalce pritožnike Skupnosti ter druge proizvajalce Skupnosti, za katere je znano, da jih začetek postopka zadeva. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, navedenem v obvestilu o začetku.

(9)

Zaradi pričakovanega velikega števila ruskih in ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v pritožbi, uvoznikov Skupnosti zadevnega izdelka in proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo pritožbo, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za ugotovitev dampinga in škode.

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi ruski in ukrajinski proizvajalci izvozniki, uvozniki Skupnosti in proizvajalci Skupnosti pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave (od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004), kot je določeno v obvestilu o začetku.

1.4.1   Vzorčenje izvoznikov/proizvajalcev

(11)

Po proučitvi informacij, ki so jih predložili ruski in ukrajinski proizvajalci izvozniki, in ker je v obeh državah večina družb v lasti velikih skupin proizvajalcev, je bilo sklenjeno, da vzorčenje v zvezi z ruskimi in ukrajinskimi proizvajalci ni potrebno.

1.4.2   Vzorčenje industrije Skupnosti in uvoznikov

(12)

Glede proizvajalcev Skupnosti je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki je temeljil na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje in prodaje proizvajalcev Skupnosti, ki ga je mogoče primerno proučiti v razpoložljivem času. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od proizvajalcev Skupnosti, je izbrala pet družb s sedežem v štirih različnih državah članicah. Eden od prvotno vzorčenih proizvajalcev Skupnosti pozneje ni sodeloval in ga je zamenjal drug proizvajalec Skupnosti. Pet vzorčenih družb je predstavljalo 49 % celotne proizvodnje Skupnosti. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe se je Komisija posvetovala z zadevnimi strankami, ki pa niso imele pripomb. Preostali proizvajalci Skupnosti so bili pozvani, da predložijo nekatere splošne podatke za proučitev škode. Glede na malo število izpolnjenih vprašalnikov uvoznikov je bilo sklenjeno, da vzorčenje uvoznikov ni potrebno.

1.5   Obrazci zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo in individualno obravnavo

(13)

Da bi lahko proizvajalci izvozniki v Ukrajini predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija ukrajinskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce za zahtevek. Zahtevek za TGO ali, če preiskava pokaže, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO, zahtevek za IO, so poslale tri skupine proizvajalcev izvoznikov in njihove povezane družbe.

1.6   Vprašalniki

(14)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Izpolnjene vprašalnike so poslali trije romunski proizvajalci izvozniki ter dve njihovi povezani družbi, dve skupini ruskih proizvajalcev izvoznikov in pet njihovih povezanih družb, trije izmed njih s sedežem v Skupnosti, ter tri skupine ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov in njihove povezane družbe. Izpolnjene vprašalnike je poslalo tudi pet proizvajalcev Skupnosti. Čeprav je obrazec za vzorčenje izpolnilo šest uvoznikov, pa so le trije predložili v celoti izpolnjen vprašalnik. Drug uvoznik se je strinjal s preveritvenim obiskom v svojih prostorih kljub temu, da ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(15)

Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

 

Proizvajalci Skupnosti

Dalmine S.p.A., Bergamo, Italija

Rohrwerk Maxhütte GmbH, Sulzbach-Rosenberg, Nemčija

Tubos Reunidos S.A., Amurrio, Španija

Vallourec & Mannesmann France S.A., Boulogne Billancourt, Francija

V & M Deutschland GmbH, Düsseldorf, Nemčija

 

Proizvajalci izvozniki v Romuniji

S.C.T.M.K. — Artrom S.A., Slatina

S.C. Silcotub S.A., Zalau

S.C. Mittal Steel Roman S.A., Roman

 

Proizvajalci izvozniki v Rusiji

Volzhsky Pipe Works Open Joint Stock Company („Volzhsky“), Volzhsky

Joint Stock Company Taganrog Metallurgical Works („Tagmet“), Taganrog

Joint Stock Company Pervouralsky Novotrubny Works („Pervouralsky“), Pervouralsk

Joint Stock Company Chelyabinsk Tube Rolling Plant („Chelyabinsk“), Chelyabinsk

 

Povezana družba v Rusiji

CJSC Trade House TMK, Moskva

 

Proizvajalci izvozniki v Ukrajini

CJSC Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube, Nikopol

CJSC Nikopol Steel Pipe Plant Yutist (Yutist), Nikopol

OJSC Dnepropetrovsk Tube Works (DTW), Dnepropetrovsk

OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (NTRP), Dnepropetrovsk

 

Povezani trgovec v Ukrajini

SPIG Interpipe, Dnepropetrovsk, povezan z NTRP in Niko Tube

 

Povezani trgovec v Švici

SEPCO S.A., Lugano, povezan z NTRP in Niko Tube

 

Povezani uvoznik

Sinara Handel GmbH, Köln, povezan z Artrom

 

Nepovezani uvozniki

Thyssen Krupp Energostal S.A., Torun, Poljska

Assotubi S.P.A., Cesena, Italija

Bandini Sider S.R.L., Imola, Italija.

1.7   Obdobje preiskave

(16)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca OP („obravnavano obdobje“).

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(17)

Zadevni izdelek zajema določene brezšivne cevi („BC“) iz železa ali jekla, s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo. Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7304 10 10, ex 7304 10 30, ex 7304 21 00, ex 7304 29 11, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93 (12) (oznake TARIC 7304101020, 7304103020, 7304210020, 7304291120, 7304318030, 7304395830, 7304399230, 7304399320, 7304518930, 7304599230 in 7304599320).

(18)

Zadevni izdelek se uporablja v različne namene, na primer za cevovode za tekočine, v gradbeništvu za pilote, za mehansko uporabo, za plinovode, toplotne cevi ter cevi, znane kot cevi OCTG („oil country tubular goods“), ki se v naftni industriji uporabljajo kot vrtalne, zaščitne in proizvodne cevi.

(19)

BC so pri dobavi uporabnikom različnih oblik. Cevi so lahko pocinkane, navojne, dobavljene kot „green tubes“ (tj. niso toplotno obdelane), s posebnim zaključkom, z različnimi krožnimi prečnimi prerezi, razrezane ali nerazrezane. Ni splošnih standardnih velikosti cevi, zato je večina BC izdelana po naročilu. BC so običajno zvarjene. V posebnih primerih pa se lahko povežejo z navoji ali se uporabljajo nepovezane, vendar pa se lahko še vedno zvarijo. Preiskava je pokazala, da imajo vse BC enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter osnovno uporabo.

(20)

Nekatere zainteresirane stranke so opredelitev obsega izdelka v tem postopku spodbijale. Nekatere stranke so trdile, da imajo nekatere vrste izdelka, vključene v opis izdelka, različne osnovne mehanske in kemijske lastnosti (glej uvodne izjave (21) do (26)). Številni so tudi nasprotovali uporabi merila varjenja in s tem povezanega praga ekvivalenta ogljika (CEV) (glej uvodne izjave (27) do (36)). Ena stranka je tudi zahtevala, da je treba tako imenovane „certificirane BC“ izvzeti iz obsega uporabe (glej uvodno izjavo (37)).

(21)

Trdilo se je, da imajo nekatere vrste izdelka, vključene v opis izdelka, namreč OCTG in cevi za plinovod, v primerjavi z drugimi BC različne osnovne mehanske in kemijske lastnosti ter končne uporabe in niso zamenljive.

(22)

Opredelitev izdelka zajema različne vrste izdelka. Vendar pa se za vrste izdelka, ki sodijo v različne segmente (vključno s tistimi iz najnižjega in tistimi iz najvišjega tržnega segmenta), šteje, da predstavljajo en sam izdelek, če ni jasnih ločnic med različnimi segmenti, tj. če se nekateri segmenti prekrivajo in med njimi vlada konkurenca. To velja v primeru tega postopka, saj so bili predloženi dokazi, da bi lahko imele legirane in nelegirane cevi, ki so predmet preiskave, isto končno uporabo in da ni jasnih ločnic znotraj kategorij nelegiranih in legiranih cevi.

(23)

Kar zadeva OCTG in cevi za plinovod, je preiskava pokazala, da imajo, med drugim, kemijske lastnosti, primerljive z preostalimi vrstami BC, saj so pod pragom CEV 0,86. Poleg tega imajo druge skupne osnovne lastnosti s preostalimi vrstami izdelka, kot na primer zunanji premer in debelino sten.

(24)

Kar zadeva končno uporabo OCTG in cevi za plinovod, so nekateri proizvajalci izvozniki trdili, da se OCTG in cevi za plinovod uporabljajo v različne namene in niso zamenljive s preostalimi vrstami BC. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so cevi vrste OCTG brez navojev, ki se trenutno uvršajo pod oznako KN 7304 21 00 in uporabljajo v gradbenem sektorju, zamenljive z drugimi cevmi iz nelegiranega jekla, ki se uvrščajo pod oznako KN 7304 39 58. Torej vsaj kar zadeva končno uporabo različnih vrst BC, se te delno prekrivajo.

(25)

Na podlagi zgoraj navedenega se trditev, da OCTG in cevi za plinovod ter druge vrste BC niso zamenljive, zavrne.

(26)

Drugi proizvajalec izvoznik je trdil, da CEV ni kemijska lastnost izdelka, ker ni neposredno povezana s kemijsko sestavo BC, ampak je njena funkcija. Res je, da je CEV rezultat formule, ampak ta formula je neposredno povezana s kemijsko sestavo izdelka in omogoča primerjavo različnih vrst jekla glede na varljivost. CEV ni povezan niti s tehničnimi niti z mehanskimi lastnostmi jekla in je odvisen le od njegove kemijske sestave. Na podlagi tega se šteje, da je CEV kemijska lastnost izdelka, zato je bila trditev zavrnjena.

(27)

Nekatere stranke so trdile, da je merilo varljivosti kot tako nepomembna lastnost zadevnega izdelka, saj velik del izdelkov, vključenih v obseg izdelka (navojne cevi in cevi OCTG) naj ne bi bil nikoli varjen. Zato so trdili, da se z uporabo merila varljivosti različni izdelki umetno štejejo kot en sam izdelek.

(28)

Najprej je treba opomniti, da je varljivost res kemijska in tehnična lastnost (ker je odvisna od kemijske sestave jekla in določa njeno varljivost), enaka za vse BC. Ker je večina BC varjenih, je to bistvena lastnost za opredelitev izdelka. Drugič, glede navojnih cevi in OCTG, ki ponavadi niso varjene, je preiskava pokazala, da so kljub temu še vedno varljive in imajo torej enake osnovne kemijske in tehnične lastnosti. Poleg tega tudi ni mogoče izključiti, da bi se BC ter OCTG že s samo odstranitvijo lahko spremenile v BC, ki jih je mogoče variti. Zlasti kar zadeva OCTG, obstajajo dokazi, da se lahko enaka cev uvrsti v dve različni kategoriji (in celo dve oznaki KN) le glede na njeno končno uporabo, tj. uporabo v gradbeništvu ali za vrtanje nafte. Nazadnje je bilo ugotovljeno, da se nekateri uvoženi izdelki iz zadevnih držav, ki se niso uvrščali kot OCTG, niso uporabljali v sektorju za nafto in plin.

(29)

En izvoznik je trdil, da je v skladu z evropskimi standardi le ena vrsta jekla primerna za navojne cevi in da se lahko ti izdelki tako razlikujejo od drugih BC. Vendar pa je analiza različnih standardov, ki obstajajo za zlasti za OCTG pokazala, da ne obstaja enotna vrsta jekla, ki bi se uporabljala za izdelavo navojnih cevi.

(30)

Glede na zgoraj navedeno se varljivost BC šteje za ustrezno merilo za opredelitev izdelka. Utemeljitev, da je predlagana opredelitev izdelka umetno združevanje različnih izdelkov, se zato zavrne.

(31)

Trdilo se je, da uporaba praga CEV ni merilo, ki bi omogočalo opredelitev obsega izdelka, ker naj ne bi bilo ustrezno merilo za določitev varljivosti različnih vrst BC.

(32)

Preiskava je pokazala, da je CEV dejansko kazalnik, ki je hkrati neposredno povezan s kemijsko sestavo jekla in njeno varljivostjo. Visoka vrednost CEV ne pomeni le, da vsebuje jeklo več ogljika in/ali zlitin, ampak tudi, da se jeklo težje vari. Po drugi strani pa nižja vrednost CEV pomeni, da vsebuje jeklo manj ogljika in/ali zlitin in ga je mogoče lažje variti. Povedano drugače, različne ravni CEV zahtevajo različne pogoje varjenja. Jeklo s CEV 0,86 zahteva posebne pogoje za varjenje in se zato običajno ne vari. Ker je torej CEV pokazatelj varljivosti, se je prag CEV štel za ustrezno merilo za določitev obsega izdelka.

(33)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je CEV le ena izmed številnih kemijskih, tehničnih in mehanskih lastnosti jekla in se zato to merilo samo ne more uporabiti za opredelitev obsega izdelka. Opomniti je treba, da se zato CEV šteje kot ustrezno merilo za določitev obsega izdelka. Kot kaže opredelitev izdelka, CEV ni edino uporabljeno merilo. Nenazadnje je bila primerjava vrst izdelka izvedena natančneje, upoštevane so bile različne lastnosti izdelka (npr. dimenzije in toplotna obdelava).

(34)

Nekatere zainteresirane stranke so tudi trdile, da je bil prag CEV 0,86 določen poljubno, saj naj bi bila meja za enostavno varjenje nižja od 0,86. Vendar pa vrednost CEV 0,86 ni povezana s konceptom enostavnega varjenja. Pritožnik industrije Skupnosti je dejansko trdil in predložil dokaze, da je to največja vrednost CEV za nelegirano jeklo, ki se lahko uporabi za BC v skladu z evropskimi normami.

(35)

Zato se sklene, da uporaba CEV in prag, določen v višini 0,86, zajemata številne izdelke, ki se lahko štejejo za en sam izdelek, čeprav se iz opredelitve, na primer, izvzame nerjavno jeklo ali cevi s krogličnimi ležaji z vrednostmi CEV več kot 0,86.

(36)

Na podlagi zgoraj navedenega se prag CEV, ki jo je predlagal pritožnik, za opredelitev zadevnega izdelka ohrani.

(37)

Eden od uvoznikov Skupnosti je trdil, da tako imenovane „certificirane“ BC ne smejo soditi v obseg izdelka. Te BC so izdelane v skladu s postopkom certificiranja, ki ga je potrdilo italijansko ministrstvo za javne gradnje in ki je bilo uporabljeno pri postopku utrjevanja pri gradbenih projektih v Italiji. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da imajo vse vrste zadevnega izdelka, tudi certificirane BC, enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Na voljo ni bilo dokazov, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so te certificirane cevi različni izdelki in jih je zato treba izključiti iz obsega ukrepov (tudi zadevna družba takih dokazov ni predložila). Ta zahtevek je bilo zato treba zavrniti.

(38)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da predstavljajo vse BC, kljub različnim možnim vrstam izdelkov, za ta postopek en izdelek, saj imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter končne uporabe.

2.2   Podoben izdelek

(39)

Izdelek, ki se v Skupnost izvaža iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine, izdelek, ki so ga te države proizvajale in prodajale na notranjem trgu teh držav, ter izdelek, ki so ga proizvajalci Skupnosti proizvedli in prodali v Skupnosti, imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti ter enako uporabo in se zato v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za enake izdelke.

3.   DAMPING

3.1   Splošna metodologija

(40)

Splošna metodologija, določena v nadaljevanju, velja za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike na Hrvaškem, v Romuniji in Rusiji ter za vse sodelujoče ukrajinske proizvajalce izvoznike, katerim je bil odobren TGO. Zato opisuje predstavitev ugotovitev dampinga za zadevne države samo, kaj je značilno za vsako državo izvoznico.

3.1.1   Normalna vrednost

(41)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika preverila, ali je njegova domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna, tj. ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % celotnega izvoza proizvajalca v Skupnost. Komisija je nato opredelila tiste vrste zadevnega izdelka, ki so jih na notranjem trgu prodajale družbe, ki imajo v celoti reprezentativno domačo prodajo, in ki so identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(42)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem notranjem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto zadevnega izdelka, ki je bil prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja zadosti reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Prodaja določene vrste zadevnega izdelka na notranjem trgu je veljala za zadosti reprezentativno, če je celotni obseg prodaje navedene vrste na notranjem trgu v OP znašal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost.

(43)

Pozneje je bilo proučeno, ali se lahko posamezna vrsta zadevnega izdelka, prodana na notranjem trgu v reprezentativnih količinah, šteje kot prodana med običajnim potekom trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, in sicer tako, da se vzpostavi delež dobičkonosne prodaje zadevne vrste izdelka neodvisnim strankam na notranjem trgu.

(44)

V primerih, ko je obseg prodaje ustrezne vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste in je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka stroškom proizvodnje ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega prodaje te vrste ali manj ali ko je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja kot proizvodni stroški, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste. V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena predstavljala primerno osnovo za določitev normalne vrednosti.

(45)

Kadar domače cene za določeno vrsto izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, niso mogle biti uporabljene za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Zato je Komisija uporabila konstruirano normalno vrednost. V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da sta bila proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka, ki so bili po potrebi prilagojeni, prišteta ustrezen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) ter ustrezna stopnjo dobička. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe sta odstotek za PSA-stroške in stopnja dobička temeljila na povprečnih PSA-stroških in stopnji dobička od prodaje v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka.

3.1.2   Izvozna cena

(46)

V vseh primerih, v katerih se je zadevni izdelek izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

(47)

Kadar se je izvoz odvijal prek povezanih uvoznikov, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu, ta pa je bila ustrezno prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter za ustrezno stopnjo za PSA-stroške in dobičke. Tako so bili uporabljeni lastni PSA stroški povezanega uvoznika. Stopnja dobička je bila določena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči nepovezani uvozniki.

3.1.3   Primerjava

(48)

Primerjava normalne vrednosti in izvoznih cen je bila opravljena na podlagi cene franko tovarna. Za zagotavljanje pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

3.1.4   Stopnja dampinga za preiskovane družbe

(49)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je za vsakega proizvajalca izvoznika tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno na vrsto izdelka.

(50)

Za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da so povezane družbe, je bilo tehtano povprečje stopnje dampinga za povezane proizvajalce izvoznike izračunano v skladu z uveljavljeno prakso Komisije.

3.1.5   Preostala stopnja dampinga

(51)

Za nesodelujoče družbe je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev določena preostala stopnja dampinga.

3.2   Hrvaška

3.2.1   Nesodelovanje hrvaškega izvoznika

(52)

Edini proizvajalec na Hrvaškem, Mechel Željezara Ltd., je jeseni 2004 prenehal obstajati. Namesto njega je Hrvaški privatizacijski sklad, vladna institucija, pristojna za postopek privatizacije na Hrvaškem, ustanovila novo pravno osebo z imenom Valjaonica cijevi Sisak d.o.o. („VCS“).

(53)

VCS je Komisijo obvestil, da pri sedanji preiskavi ni mogel sodelovati, ker je njegov pravni predhodnik uradno prenehal obstajati in je bila proizvodnja BC julija 2004 ustavljena. Družba je navedla, da ni bila pooblaščena za razkritje nobenih poslovnih in računovodskih podatkov ali podatkov o proizvodnji svojih bivših lastnikov. Ker ni bilo mogoče ugotoviti stopnje dampinga, ki bi temeljile na lastnih podatkih družbe, je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe izračunana na podlagi razpoložljivih dejstev.

(54)

Iz predloženih informacij je mogoče sklepati, da je VCS junija 2005 ponovno začel s proizvodnjo BC. Družba lahko v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vloži zahtevek za vmesni pregled.

3.2.2   Normalna vrednost

(55)

Ker ni bilo na voljo nobenih drugih informacij, je bila normalna vrednost izračunana na podlagi razpoložljivih dejstev, tj. informacij iz pritožbe.

3.2.3   Izvozna cena

(56)

Izvozna cena za OP je bila izračunana na podlagi podatkov Eurostata.

3.2.4   Primerjava

(57)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile prilagoditve za izvozno ceno glede na stroške prevoza, zavarovanja in provizij narejene na podlagi informacij iz pritožbe.

3.2.5   Stopnja dampinga

(58)

Stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je:

Družba

Stopnja dampinga

Valjaonica cijevi Sisak d.o.o.

29,8 %

(59)

Ker je VCS edini proizvajalce zadevnega izdelka na Hrvaškem, je bila preostala stopnja dampinga določena na isti ravni.

3.3   Romunija

(60)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije proizvajalci izvozniki, od katerih sta dva povezana z uvoznikom zadevnega izdelka v Skupnosti.

3.3.1   Normalna vrednost

(61)

Za vse tri proizvajalce izvoznike je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka reprezentativen, kot je opredeljeno v uvodni izjavi (41). Za večino vrst izdelka je normalna vrednost temeljila na cenah, plačanih ali plačljivih v običajnem poteku trgovine s strani neodvisnih strank v Romuniji. Vendar a nekatere vrste izdelka domača prodaja ni bila zadostna, da bi se lahko štela za reprezentativno ali ni bila opravljena v običajnem poteku trgovine in zato je bila normalna vrednost konstruirana tako, kot je opisana v uvodni izjavi (45).

3.3.2   Izvozna cena

(62)

En proizvajalec izvoznik je v OP večinoma izvažal v Skupnost dvema povezanima uvoznikoma. Zato je bila izvozna cena konstruirana tako, kot je opisano v uvodni izjavi (46).

(63)

Ta izvoznik je nasprotoval izračunu Komisije in trdil, da je bila uporabljena stopnja dobička prevelika. Trdil je, da izračunana povprečna stopnja dobička, ki je temeljila na podatkih, ki so jih predložili trije sodelujoči nepovezani uvozniki v Skupnosti, ni bila reprezentativna, saj ni nikoli prodajal izdelkov tem družbam. Trdi je tudi, da so bile te tri družbe večje kot uvozniki, katerim je prodajal svoje izdelke, da je bila v zadnji preiskavi uporabljena nižja stopnja dobička in da je bil dejanski dobiček dveh povezanih uvoznikov manjši kot povprečna stopnja dobička, ki jo je uporabila Komisija.

(64)

V zvezi s tem je treba opomniti, da je ustaljena praksa Komisije, da uporabi povprečno stopnjo dobička nepovezanih uvoznikov, kjer je to utemeljeno, za prilagoditev iz člena 2(9) osnovne uredbe. Pri določitvi ustrezne stopnje dobička v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe ni pomembno, ali je izvoznik svoje izdelke dejansko prodal tem družbam. Prav tako ni bilo predloženih nobenih dokazov o tem, kako bi lahko velikost uvoznikov vplivala na njihovo stopnjo dobička. Glede na odnos med izvozniki in njihovimi povezanimi uvozniki se stopnja povezanih uvoznikov ne more uporabljati kot podlaga ali sklic v tem smislu, saj je stopnja dobička povezanega uvoznika odvisna od transferne cene med povezanimi strankami. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(65)

Znatni del izvozne prodaje drugega proizvajalca izvoznika je bil opravljen dvema družbama v Skupnosti, ena je povezana z izvoznikom, druga pa je bila z njim povezana določen čas v OP. Slednja ni sodelovala pri preiskavi, zato Komisiji niso bili predloženi stroški za nadaljnjo prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti. Edine razpoložljive izvozne cene za navedene transakcije povezanemu uvozniku, ki je bil določen čas v OP povezan z izvoznikom, so bile cene, dogovorjene med izvoznikom in njegovim povezanim uvoznikom. Ugotovljeno je bilo, da so bile navedene cene enake cenam, ki so na tržišču običajne. Primerjava cen med obdobjem, v katerem sta bili družbi povezani, in obdobjem, v katerem nista bili več povezani, je pokazala, da ni bilo bistvenih razlik v zaračunanih cenah na enoto. Cene, zaračunane temu povezanemu uvozniku, so se primerjale tudi s cenami, zaračunanimi nepovezanim strankam v ES, in ugotovljeno je bilo, da so cene sovpadale. Izvozna cena je torej za navedene transakcije temeljila na prodajni ceni romunskega proizvajalca izvoznika njegovi povezani trgovski družbi.

(66)

Kar zadeva transakcije drugi povezani družbi, ki je sodelovala pri preiskavi, je bilo ugotovljeno, da je povezana družba zadevni izdelek dodatno preoblikovala, preden ga je nadalje prodala v Skupnost. V tem primeru ni bilo mogoče določiti cene pri nadaljnji prodaji zadevnega izdelka neodvisni stranki v Skupnosti. Vendar je zadosti dokazov potrdilo, da se lahko za transferno ceno med romunskim proizvajalcem izvoznikom in njegovo povezano družbo v Skupnosti šteje, da je enaka običajni ceni na trgu, če je bila v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe opravljena prilagoditev za stopnjo trgovine pri prodaji proizvajalca originalne opreme (OEM). Primerjava je bila dejansko narejena med cenami, zaračunanimi povezanemu uvozniku in nepovezanim uvoznikom za vse modele. Zato je izvozna cena temeljila na transferni ceni.

(67)

Preiskava je pokazala, da je tretji proizvajalec izvoznik izvažal neposredno nepovezanim strankam v Skupnosti. Zato je bila izvozna cena določena na podlagi izvoznih cen, dejansko plačanih ali plačljivih za zadevni izdelek pri prodaji prvi neodvisni stranki v Skupnosti, kot je opisano v uvodni izjavi (46).

(68)

Ta proizvajalec izvoznik je zahteval, da se del prodaje zadevnega izdelka v Skupnost izvzame iz izračuna dampinga, ker je bila proizvodnja nekaterih modelov BC v OP ustavljena. Kot je pojasnjeno zgoraj, pa je praksa Komisije, da pri tehtani povprečni izvozni ceni običajno upošteva celotno prodajo zadevnega izdelka nepovezanim strankam. Treba je opomniti tudi, da so se navedene vrste zadevnega izdelka v OP prodajale v velikih količinah, ugotovljeno pa je bilo tudi, da proizvodni obrati za navedene vrste BC niso bile odstranjeni in bi lahko v prihodnosti ponovno začeli s proizvodnjo. Na tej podlagi je bil zahtevek zavrnjen.

3.3.3   Primerjava

(69)

Prilagoditve so bile po potrebi izvedene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe pri popustih za razlike v količini, stroških prevoza in zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in tozadevnih stroškov, stroškov provizije in za razlike v stopnji trgovine.

(70)

En proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev za razlike v stopnji trgovine, za dodatne logistične stroške, ki so postopoma nastali za domačo prodajo in ne za izvoz, ter za razlike v količinah. Vendar izvozniki trditev niso utemeljili, s preiskavo pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bile te trditve utemeljene. Zato je bilo treba te trditve zavrniti. Zahtevek za razlike v količinah je bil delno zavrnjen, ker zahtevanega zneska ni bilo mogoče upravičiti z dokazi, zbranimi na kraju samem, in informacijami, ki so jih proizvajalci izvozniki navedli v vprašalniku.

(71)

Drugi proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditve za razlike v inflaciji, pretvorbah valut, stopnji trgovine in za razlike v posrednih prodajnih stroških.

(72)

Glede zahtevka za prilagoditev za inflacijo je treba opomniti, da je bila v obdobju preiskave stopnja inflacije v Romuniji na stopnji 10,8 %, kar je daleč od stopnje hiperinflacije. Ker ni bilo ugotovljeno, da je bila primerljivost cen ovirana, je bil zahtevek zavrnjen. Izvoznik je temu sklepu nasprotoval in ponovno zahteval prilagoditev. Vendar ni predložil novih utemeljitev ali dokazov, ki bi zavrnili prvoten sklep, zato se potrdi zavrnitev zahtevka. Treba je opomniti, da je bila proučena možnost četrtletne ocene, vendar jo je izvoznik zavrnil.

(73)

Kar zadeva valutne pretvorbe, sta dva proizvajalca izvoznika v skladu z določbo iz člena 2(10)(j) osnovne uredbe zahtevala odobritev 60-dnevnega obdobja, ki bi odražal gibanje menjalnih tečajev. Ugotovljeno je bilo, da te določbe v tem primeru ni mogoče uporabiti, o tem namreč priča ugotovitev, da v OP ni prišlo do znatnega gibanja zadevnih menjalnih tečajev, ampak le do majhnega nihanja. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti, pretvorba valut pa je v skladu s členom 2(10)(j) osnovne uredbe v vseh primerih temeljila na tečaju z dne izstavitve računa.

(74)

Kar zadeva zahtevek za razlike v stopnji trgovine, je preiskava pokazala, da so za določene kategorije strank, za katere je bil zahtevek vložen, obstajale stalne in očitne razlike v funkcijah in cenah na stopnji, ki jo je zahteval proizvajalec izvoznik. Zato je bil zahtevek glede kategorij strank, za katere so razlike lahko bile dokazane, sprejet, kar zadeva druge kategorije strank, za katere je bilo ugotovljeno, da je razlika manjša od razlike, ki jo je zahteval proizvajalec izvoznik, pa je bil zahtevek le delno sprejet. V slednjem primeru je izračun prilagoditve temeljil na dokazih, zbranih v prostorih proizvajalca izvoznika.

(75)

Zahtevek za razliko v posrednih prodajnih stroških je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da so bile te prilagoditve že odobrene za razlike v stopnji trgovine.

(76)

Po predložitvi pripomb izvoznikov so bile popravljene nekatere stvarne napake in temu ustrezno so bile stopnje dampinga ponovno izračunane.

3.3.4   Stopnja dampinga

(77)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala obstoj dampinga. Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so:

Družba

Stopnja dampinga

S.C.T.M.K. – Artrom S.A.

17,8 %

S.C. Mittal Steel Roman S.A.

17,7 %

S.C. Silcotub S.A.

11,7 %

(78)

Ker je bila stopnja sodelovanja visoka (več kot 80 % izvoza zadevnega izdelka iz Romunije v Skupnost) in ker ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik namenoma ni sodeloval, je bila preostala stopnja dampinga, ki se uporablja za vse druge izvoznike v Romuniji, določena na isti ravni kot stopnja, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika S.C.T.M.K. Artrom S.A., tj. 17,8 %.

3.4   Rusija

(79)

Izpolnjene vprašalnike sta poslali dve skupini proizvajalcev izvoznikov, eno od njiju sestavljajo štirje proizvajalci in pet povezanih družb („skupina TMK“), drugo pa dva proizvajalca („Pervouralsky in Chelyabinsk“).

3.4.1   Nesodelovanje skupine TMK

(80)

Izpolnjeni vprašalniki vseh štirih proizvajalcev in petih povezanih družb so bili v veliki meri pomanjkljivi in neskladni, razen dveh povezanih družb pa ni nihče izpolnil vprašalnika do roka.

(81)

Preveritve na kraju samem so bile izvedene pri dveh od štirih proizvajalcev in pri eni povezani družbi v Rusiji, vendar pa so te preveritve pokazale še več pomanjkljivosti pri izpolnjenih vprašalnikih. Kar zadeva dva proizvajalca, pri katerih sta bila izvedena preveritvena obiska, ni bilo mogoče določiti zanesljive normalne vrednosti in izvoznih cen, ker sta bila seznama domače prodaje in izvoza pomanjkljiva, vrednosti in količine niso ustrezale računu, kontrolne številke izdelkov pa so bile napačne. Prav tako ni bilo mogoče pridobiti zanesljivih stroškov proizvodnje.

(82)

Glede na splošno nezadostno sodelovanje obeh obiskanih proizvajalcev, zelo pomanjkljivo izpolnjena vprašalnika dveh preostalih proizvajalcev skupine, predvsem pa glede na to, da en proizvajalec ni predložil nobenega seznama prodaje ter da nihče ni v roku odgovoril na pismo Komisije, v katerem so bile navedene pomanjkljivosti, je bilo sklenjeno, da se pri dveh drugih proizvajalcih skupine preveritveni obiski ne izvedejo.

(83)

Le dva izmed treh povezanih uvoznikov sta natančneje izpolnila vprašalnika, le enega od njiju pa je bilo mogoče preveriti, pri drugem povezanem uvozniku pa je bil seznam nadaljnjih prodaj v veliki meri nepopoln. Zato so celo povezani uvozniki le delno sodelovali in še to zelo skromno.

(84)

Družbe skupine TMK so trdile, da niso mogle ustrezno sodelovati zaradi izbire kontrolnih številk izdelkov, ki je bila po njihovem mnenju neprimerna, saj je razpon proizvodnje štirih proizvajalcev zalo različen. Treba pa je opomniti, da razvrstitev zadevnega izdelka v predlagano strukturo kontrolnih številk izdelkov ni povzročila težav proizvajalcem Skupnosti niti drugim proizvajalcem izvoznikom, od katerih jih nekaj proizvaja zelo različne BC. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(85)

Glede na zgoraj navedeno se šteje, da stopnje dampinga za skupino TMK ni bilo mogoče določiti na podlagi podatkov njenih družb. Stopnja dampinga je bila določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

3.4.1.1   Normalna vrednost

(86)

V tem primeru je bilo ugotovljeno, da so informacije glede normalne vrednosti za Pervouralsky in Chelyabinsk v skladu s členom 18 osnovne uredbe najprimernejša razpoložljiva dejstva. Dejansko te informacije najbolje odražajo stanje na ruskem trgu.

(87)

V skladu s členom 2(5) osnovne uredbe so bile cene plina, uporabljene za izračun stroškov proizvodnje v pritožbi, prilagojene enako kot za dva sodelujoča proizvajalca, kot je opisano v uvodnih izjavah (94) do (99) v nadaljevanju, in sicer tako, da odražajo cene plina v OP.

3.4.1.2   Izvozna cena

(88)

Izvozna cena je bila izračunana na podlagi podatkov Eurostata za OP, pri čemer so bile odštete količine in vrednosti dveh sodelujočih proizvajalcev, navedenih v uvodni izjavi (91).

3.4.1.3   Primerjava

(89)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile prilagoditve za izvozno ceno glede na stroške prevoza, zavarovanja in provizij narejene na podlagi informacij iz pritožbe.

3.4.1.4   Stopnja dampinga

(90)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala obstoj dampinga. Stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je:

Družba

Stopnja dampinga

Volzhsky Pipe Works Open Joint Stock Company, Joint Stock Company Taganrog Metallurgical Works, Sinarsky Pipe Works Open Joint Stock Company in Seversky Tube Works Open Joint Stock Company

35,8 %

3.4.2   Pervouralsky in Chelyabinsk

(91)

Družbi Chelyabinsk in Pervouralsky sta bili v OP ločena pravna subjekta, od leta 2004 pa sta povezani, saj ima družba Pervouralsky v lasti večino deležev družbe Chelyabinsk in jo zato neposredno nadzoruje. Zato je treba na to skupino uvesti le eno dajatev.

3.4.2.1   Normalna vrednost

(92)

Pri obeh proizvajalcih izvoznikih je bila domača prodaja reprezentativna, kot je opredeljeno v uvodni izjavi (41). V skladu z metodologijo, opisano v uvodnih izjavah (42) do (45), so bile normalne vrednosti, odvisno od izvožene vrste izdelka, določene na podlagi prodajne cene celotne prodaje, prodajnih cen dobičkonosne prodaje ali na podlagi konstruiranih normalnih vrednosti.

(93)

Ugotovljeno je bilo, da razporeditev stroškov družbe za nekatere posamezne vrste izdelka ni odražala niti velike razliko v cenah domače prodaje niti pomembnih stroškovnih dejavnikov. To trditev je torej treba šteti za nezanesljivo. Zato so bila uporabljena razpoložljiva dejstva, kot je določeno v členu 18 osnovne uredbe. V tem primeru je bilo treba izračunati dobiček za celotno skupino, ki je temeljil na celotni prodaji zadevnega izdelka, ki je bil pozneje uporabljen za določitev normalnih vrednosti.

(94)

Glede na proizvodne stroške in zlasti stroške energije je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so cene električne energije, ki sta jih plačali obe družbi, realno odražale dejanske stroške proizvodnje nabavljene električne energije. To je bilo v tem primeru razvidno iz dejstva, da so bile cene električne energije v primerjavi z državami, kot sta Norveška in Kanada, ki sta prav tako odvisni od hidroelektrične energije, v skladu z mednarodnimi tržnimi cenami. To pa ne velja za cene plina. Ugotovljeno je namreč bilo, da cene plina, ki sta jih plačali obe družbi, niso realno odražale stroškov plina.

(95)

Na podlagi podatkov, dobljenih iz letnega poročila 2004 ruskega dobavitelja plina OAO Gazprom, je bilo ugotovljeno, da je bila domača cena plina, ki sta jo plačevala oba ruska proizvajalca, veliko nižja od povprečnih ruskih izvoznih cen v zahodno in vzhodno Evropo. V istem sporočilu je bilo navedeno: „Gazprom Group mora dobavljati zemeljski plin ruskim potrošnikom po cenah, ki jih določa Zvezni urad za tarife.“ Te cene so sedaj nižje od mednarodnih cen za zemeljski plin. V sporočilu je navedeno tudi: „OAO Gazprom in Ruska federacija si prizadevata za optimalno urejene veleprodajne cene plina.“ Poleg tega je bila cena plina, ki sta jo plačevala ruska proizvajalca, znatno nižja od cene plina, ki so jo plačevali romunski proizvajalci in Skupnost.

(96)

Glede na zgoraj navedeno se je štelo, da cene plina, ki sta jih ruska proizvajalca BC plačevala v obdobju preiskave, niso mogle realno odražati stroškov, povezanih s proizvodnjo in distribucijo plina.

(97)

Kot določa člen 2(5) osnovne uredbe, so bili stroški za plin dveh ruskih proizvajalcev izvoznikov prilagojeni tako, da so v OP odražali tržne cene za plin, osnova pa je bila cena plina za izvoz v zahodno Evropo, neto stroški prevoza in trošarina.

(98)

Oba proizvajalca sta trdila, da so bili stroški za plin ustrezno prikazani v računovodski evidenci in da prilagoditev v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe ni bila utemeljena. V zvez s tem ni sporno, da sta družbi pravilno obračunali cene, plačane dobavitelju plina. Vendar pa se prilagoditev upraviči z dejstvom, da cena nabavljenega plina ne odraža realno proizvodnih stroškov in distribucije plina.

(99)

Proizvajalca sta tudi trdila, da ni bilo dokazano, da so cene, ki jih je industrijskim uporabnikom zaračunal Gazprom pod stopnjo pokritja stroškov. Vendar je več javno dostopnih virov potrdilo pristop Komisije, med njimi tudi poročilo, ki ga je OECD objavil julija 2004 „The Economic Survey of the Russian Federation, 2004“.

3.4.2.2   Izvozna cena

(100)

Celoten izvoz je bil izveden neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, zato je bila izvozna cena določena, kot je navedeno v uvodni izjavi (46).

3.4.2.3   Primerjava

(101)

Prilagoditve so bile narejene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, pri tem pa so bili upoštevani stroški prevoza, manipulativni stroški, stroški natovarjanja in tozadevni stroški, stroški pakiranja in provizije.

3.4.2.4   Stopnja dampinga

(102)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala obstoj dampinga. Stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je:

Družba

Stopnja dampinga

Joint Stock Company Chelyabinsk Tube Rolling Plant in Joint Stock Company Pervouralsky Novotrubny Works

24,1 %

3.4.3   Sklepna ugotovitev o dampingu glede Rusije

(103)

Ker zajema izvoz družb, navedenih v uvodni izjavi (79), celoten izvoz iz Rusije v Skupnost, je bila preostala stopnja dampinga določena na isti ravni kot stopnja, ugotovljena za nesodelujočo skupino proizvajalcev izvoznikov, namreč 35,8 %.

3.5   Ukrajina

3.5.1   TGO

(104)

Na začetku te preiskave se je za Ukrajino uporabil člen 2(7)(b) osnovne uredbe. V tem členu je navedeno, da je v protidampinških preiskavah o uvozu s poreklom iz Ukrajine normalna vrednost določena v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(105)

Na kratko in samo zaradi lažjega sklica so ta merila, katerih izpolnitev morajo vložniki dokazati, povzeta v nadaljevanju:

poslovne odločitve se sprejemajo v skladu s tržnimi razmerami, brez občutnega vmešavanja države, stroški pa odražajo tržne vrednosti;

družbe imajo jasen seznam osnovnih računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene;

ni znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva;

pravno varnost in stabilnost zagotavljata stečajno in premoženjsko pravo;

pretvorbe valut se izvajajo po tržnem tečaju.

(106)

Tri skupine ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov so zahtevale TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in so izpolnile zahtevek za TGO za proizvajalce izvoznike.

(107)

Komisija je poiskala in v prostorih teh družb preverila vse informacije, navedene v obrazcu TGO.

(108)

Preiskava je pokazala, da tri zgoraj navedene skupine ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov izpolnjujejo vsa zahtevana merila, zato jim je bil TGO odobren.

(109)

Industrija Skupnosti je imela možnost predložitve pripomb in je trdila, da vsi proizvajalci izvozniki nekaterih od petih meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, niso izpolnili. Natančneje, industrija Skupnosti je trdila, da (i) bi lahko država ponovno začela nadzorovati nekatere privatizirane proizvajalce izvoznike; (ii) se država vmešava v njihove vsakodnevne poslovne odločitve; (iii) delovna zakonodaja ter stečajno in premoženjsko pravo nista zagotovila ustreznih pogojev tržnega gospodarstva; in (iv) da se je država vmešavala pri določanju izvoznih cen in stroškov vložkov. Pripombe industrije Skupnosti so bile upoštevane.

(110)

Vendar ni bilo predloženih zadostnih dokazov, da katero koli od meril, na podlagi katerih ukrajinski proizvajalci izvozniki zahtevajo TGO in ki so bila proučena v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe, kot je opisano zgoraj, ne bi bilo izpolnjeno. Preiskava je dejansko pokazala, da se država ni občutno vmešavala v poslovne odločitve družb.

(111)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da delna državna lastnina kot taka v skladu s prakso Komisije ni zadosten razlog za domnevo, da merilo 1 člena 2(7)(c) osnovne uredbe ni izpolnjeno.

(112)

Ugotovljeno je bilo tudi, da so stroški glavnih vložkov odražali tržne vrednosti.

(113)

Za cene plina in električne energije je bilo ugotovljeno, da so v skladu s povprečnimi cenami v Ukrajini, čeprav so nižje od cen na evropskih in drugih trgih. To se ni štelo za zadosten razlog, da se merilo 1 šteje kot neizpolnjeno, saj pomenijo stroški za plin in električno energijo relativno majhen del stroškov proizvodnje BC in so bile te cene v primeru izkrivljanj za izračun dampinga prilagojene na tržne cene (glej uvodne izjave (119) do (127)).

(114)

Preiskava je tudi pokazala, da je bila zakonodaja o zaposlovanju in delovnih pogojih, veljavna v Ukrajini, v skladu z načeli tržnega gospodarstva. Ugotovljeno je bilo zlasti, da so tri skupine proizvajalcev izvoznikov prosto zaposlovale ali odpuščale svoje osebje.

(115)

Industrija Skupnosti z nobeno utemeljitvijo ni mogla izpodbiti sklepa Komisije, da sta stečajno in premoženjsko pravo za te tri skupine izvoznikov zagotovila ustrezne pogoje tržnega gospodarstva.

(116)

Zato ni bilo razloga, da trem skupinam ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov TGO ne bi bil odobren. Opravljena so bila posvetovanja s svetovalnim odborom in ta ugotovitvam Komisije ni nasprotoval.

3.5.2   Izračun dampinga

(117)

Tri skupine proizvajalcev izvoznikov so izpolnile vprašalnike. Eno skupino sestavljajo dva proizvajalca in dva povezana trgovca, drugo skupino pa en proizvajalec in dva povezana trgovca, pri čemer slednji proizvajalec izvoznik nima povezane družbe, vključene v proizvodnjo ali prodajo zadevnega izdelka.

3.5.3   Normalna vrednost

(118)

Za vse tri skupine proizvajalcev izvoznikov je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka reprezentativen, kot je opredeljeno v uvodni izjavi (41) zgoraj. Za del vrste izdelkov je normalna vrednost temeljila na cenah, plačanih ali plačljivih v običajnem poteku trgovine s strani neodvisnih strank v Ukrajini, za vrste izdelka, katerih domača prodaja ni bila zadostna, da bi se lahko štela za reprezentativno ali ni bila izvedena v okviru običajnega poteka trgovine, pa je bila normalna vrednost konstruirana tako, kot je opisana v uvodni izjavi (45).

(119)

Glede na proizvodne stroške in zlasti stroške energije je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je cene energije, ki so jih plačale tri skupine družb, določala država in so bile znatno nižje od mednarodnih cen.

(120)

Cene, ki so jih ukrajinski dobavitelji električne energije, ki so bili v lasti države in/ali jih je ta upravljala, zaračunavali trem skupinam proizvajalcev izvoznikov, so se primerjale s cenami v Romuniji in Skupnosti za enako splošno kategorijo potrošnikov električne energije. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da so cene znatno nižje od cen v Romuniji in Skupnosti, zato je bilo sklenjeno, da cene električne energije, ki so jih plačali ukrajinski izvozniki niso realno odražale dejanskih stroškov proizvodnje in prodaje nabavljene električne energije.

(121)

Trije sodelujoči ukrajinski izvozniki so sklepom nasprotovali in trdili, da so stroški, zabeleženi v njihovih računovodskih evidencah, odražali ceno, dejansko plačano njihovim dobaviteljem električne energije. Nobena utemeljitev ni pojasnila razlik, ki so nastale v primerjavi s cenami v Romuniji in povprečnimi cenami v Skupnosti, zato so bili zgornji sklepi potrjeni.

(122)

Enak pristop je veljal za cene plina. Primerjava je pokazala, da so cene plina, ki so jih ukrajinski dobavitelji električne energije, ki so bili v lasti države in/ali jih je ta upravljala, zaračunavali ukrajinskim izvoznikom, za enako skupino potrošnikov za polovico nižje od cen v Romuniji ter znatno nižje od povprečnih cen plina v Skupnosti.

(123)

V OP so Ukrajini plin dobavljali večinoma ruski dobavitelji. OAO Gazprom je v svojem letnem poročilu 2004 navedel: „Z dobavljanjem plina državam CIS je OAO ‚Gazprom‘ zasledoval svoj glavni strateški cilj zagotoviti pogoje za neoviran prenos ruskega plina v Evropo preko svojega ozemlja“. Nadalje je navedel: „V letu poročanja je bilo 84,9 % celotne količine plina, dostavljenega Ukrajini […], obravnavanih kot plačilo za tranzitne storitve“. Izvozne cene plina iz Rusije v Ukrajino zato ni bilo mogoče uporabiti kot pravo podlago za primerjavo pri ugotavljanju, ali so cene plina, ki so jih plačali ukrajinski izvozniki, odražale stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo nabavljenega plina, saj bi na to izvozno ceno lahko vplival sporazum o menjalni trgovini.

(124)

Cene, ki so jih plačali ukrajinski proizvajalci izvozniki, so se primerjale s povprečno izvozno ceno iz Rusije v zahodno in vzhodno Evropo, kot je navedeno zgoraj, ter s povprečnimi cenami plina v Severni Ameriki, ki so bile določene na podlagi indeksa Nymex Henry Hub za plin. V obeh primerih so bile cene znatno nižje.

(125)

Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da cene plina, ki so jih plačali ukrajinski proizvajalci izvozniki in ki so bile neposredno povezane z izvozno ceno, ki jo je OAO Gazprom navedel za izvoz v Ukrajino in na katero naj bi po vsej verjetnosti vplival obstoječi sporazum o menjalni trgovini, niso dejansko odražale stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo nabavljenega plina.

(126)

Trije sodelujoči ukrajinski izvozniki so sklepom nasprotovali in trdili, da so stroški, zabeleženi v njihovih računovodskih evidencah, odražali ceno, dejansko plačano njihovim dobaviteljem plina. Navedene utemeljitve niso mogle izpodbiti zgornjih sklepov, saj je na ceno plina, ki ga je Rusija dobavila Ukrajini, znatno vplival sporazum glede prenosa plina preko Ukrajine, ki je veljal v OP, kar je potrdilo letno poročilo za leto 2004 „OAO Gazproma“.

(127)

Kot določa člen 2(5) osnovne uredbe, so bili stroški električne energije in plina ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov prilagojeni tako, da realno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo električne energije in plina v OP. Prilagoditev je temeljila na povprečju cen v OP v Romuniji, državi s tržnim gospodarstvom, ki prav tako uvaža plin iz Rusije in je približno enako oddaljena od ruskih plinskih polj. Povprečna cena za Romunijo je temeljila na preverjenih podatkih, ki so jih navedli romunski proizvajalci izvozniki zadevnega izdelka. Treba je opomniti, da ta povprečna cena ni znatno drugačna od povprečne izvozne cene plina, določene zgoraj za Rusijo.

(128)

En izvoznik je trdil, da se stopnja dobička, uporabljena pri konstruiranju normalne vrednosti, razlikuje od povprečnega dobička, ki ga je ustvaril ta izvoznik pri prodaji na notranjem trgu, in da je previsoka. To trditev je bilo treba zavrniti, ker je bil pri konstruiranju normalne vrednosti uporabljen dobiček, izračunan v skladu z veljavno določbo, tj. prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe. Povedano drugače, stopnja dobička je ustrezala stopnji dobička, ki se nanaša na proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na ukrajinskem notranjem trgu v običajnem poteku trgovine. Izračun je temeljil na informacijah, ki jih je predložila družba v svojem vprašalniku in ki jih je bilo mogoče preveriti.

3.5.4   Izvozna cena

(129)

Dve skupini proizvajalcev izvoznikov sta izvozili večino izdelkov prek prevezane trgovinske družbe v tretji državi. Izvozna cena za ti dve skupini proizvajalcev izvoznikov je bila določena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji povezanih trgovinskih družb prvi neodvisni stranki v Skupnosti, razen nekaj transakcij, ki so ustrezale neposredni prodaji navedenih proizvajalcev izvoznikov neodvisnim strankam v Skupnosti. V slednjem primeru je bila izvozna cena določena kot cena, dejansko plačana ali plačljiva za izdelek pri izvozu iz Ukrajine v Skupnost.

(130)

Drugi proizvajalec izvoznik je vse izdelke izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, zato je bila izvozna cena določena na podlagi dejansko plačane ali plačljive cene za izdelek pri izvozu iz Ukrajine v Skupnost, kot je opisano v uvodni izjavi (46).

3.5.5   Primerjava

(131)

Prilagoditve so bile po potrebi izvedene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe pri popustih za prevozne, zavarovalniške, manipulativne stroške, stroške nakladanja in druge tozadevne stroške ter stroške posojila in provizij.

(132)

Za dve skupini proizvajalcev izvoznikov, ki so večino svojih izdelkov prodali preko povezanih trgovcev, je bila prilagoditev izvozne cene za provizijo izvedena v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe v primeru, kjer je prodaja potekala preko teh povezanih trgovcev, saj so imeli ti podobne funkcije kot zastopnik, ki dela za provizijo. Stopnja provizije je bila izračunana na podlagi neposrednih dokazov, ki so kazali na obstoj takšnih funkcij. Pri izračunu provizije so se upoštevali PSA-stroški, ki so jih povezani trgovci imeli pri prodaji zadevnega izdelka, ki so ga proizvedli ukrajinski proizvajalci, ter ustrezna stopnja dobička. Slednja je temeljila na tehtanem povprečju stopenj dobička za prodajo podobnega izdelka nepovezanim strankam za tri nepovezane uvoznike v Skupnosti, ki so sodelovali pri preiskavi in so predložili informacije, ki so bile preverjene.

(133)

Ti dve skupini izvoznikov sta nasprotovali izračunu Komisije in trdili, da je bila uporabljena stopnja dobička prevelika. Ena skupina izvoznikov je trdila, da je eden od nepovezanih uvoznikov uvozil in nadalje prodal le eno vrsto cevi, ki jih ukrajinski izvoznik v ES ni prodal. Poleg tega sta obe skupini izvoznikov trdili, da izračunana povprečna stopnja dobička, ki je temeljila na podatkih, ki so jih predložili trije sodelujoči nepovezani uvozniki v Skupnosti, ni bila reprezentativna, saj je bilo ugotovljeno, da je bilo tehtana povprečna stopnja dobička višja od ciljnega dobička industrije Skupnosti.

(134)

V zvezi s tem je treba opomniti, da trditev, da je stopnja dobička, uporabljena pri prilagoditvi, višja od ciljnega dobička industrije Skupnosti, ni bistvena. Obe stopnji dobička sta določeni v različnih okvirih in za drugačne namene. Poleg tega ni dokazov, da uporabljena stopnja dobička ni primerna. V tem primeru je treba opomniti, da je uporabljena stopnja dobička temeljila na preverjenih informacijah, ki so jih predložile sodelujoče družbe in ki se nanašajo na OP. Prav tako ni bilo predloženih dokazov o tem, kako bi lahko vrste podobnih izdelkov, ki so jih prodale te sodelujoče družbe, izkrivile izračun stopnje dobička. V teh okoliščinah se v skladu s členom 2(10)(i) ohrani prilagoditev za prodajo preko povezanih trgovinskih družb.

(135)

Po predložitvi pripomb izvoznikov so bile popravljene nekatere stvarne napake in temu ustrezno so bile stopnje dampinga ponovno izračunane.

3.5.6   Stopnja dampinga

(136)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala obstoj dampinga. Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so:

Družba

Stopnja dampinga

OJSC Dnepropetrovsk Tube Works

12,3 %

CJSC Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube in OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant

25,1 %

CJSC Nikopol Steel Pipe Plant Yutist

25,7 %

(137)

Ker je bila stopnja sodelovanja visoka (več kot 80 % izvoza zadevnega izdelka iz Ukrajine v Skupnost) in ker ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik namenoma ni sodeloval, je bila preostala stopnja dampinga, ki se uporablja za vse druge izvoznike v Ukrajini, določena na isti ravni kot stopnja, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika CJSC Nikopol Steel Pipe Plant Yutist., tj. 25,7 %.

4.   ŠKODA

4.1   Proizvodnja Skupnosti

(138)

Znotraj Skupnosti je znano, da zadevni izdelek izdeluje osem proizvajalcev, v imenu katerih je bila vložena pritožba. Sedeže imajo v Nemčiji, Italiji, Španiji, Franciji in Avstriji in predstavljajo 62 % proizvodnje Skupnosti, ki je v OP znašala 2 618 711 ton.

(139)

V začetni fazi je bilo dvanajst znanih proizvajalcev Skupnosti, ki niso bili pritožniki, s sedežem v Združenem kraljestvu, na Poljskem, Češkem, Švedskem, v Italiji in na Slovaškem. Komisija je vzpostavila stik tudi z drugimi proizvajalci Skupnosti, ki v začetni fazi niso bili znani, večina pa jih ima sedež v novih državah članicah. Le dva od teh proizvajalcev sta predložila osnovne informacije glede proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v obravnavanem obdobju. Na podlagi tega je proizvodnja Skupnosti podobnega izdelka v OP znašala 2 618 771 ton.

4.2   Industrija Skupnosti

(140)

Pritožbo so podprli naslednji proizvajalci Skupnosti:

Dalmine S.p.A., Bergamo, Italija

Rohrwerk Maxhütte GmbH, Sulzbach-Rosenberg, Nemčija

Tubos Reunidos S.A., Amurrio, Španija

Vallourec & Mannesmann France S.A, Boulogne Billancourt, Francija

V & M Deutschland GmbH, Düsseldorf, Nemčija

Voest Alpine Tubulars GmbH, Kinderberg-Aumuehl, Avstrija.

(141)

Ker teh šest proizvajalcev pritožnikov Skupnosti predstavlja 57 % proizvodnje zadevnega izdelka v Skupnosti, sestavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(142)

Treba je opomniti, da je eden od proizvajalcev pritožnikov (Dalmine) povezan z enim od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (Silcotub) in je od njega uvažal zadevni izdelek. Preverjeno je bilo, da je bil ta uvoz omejen v primerjavi z obsegom proizvodnje družbe Dalmine in je služil predvsem za dopolnitev njene palete izdelkov. Zato je bilo sklenjeno, da tega proizvajalca Skupnosti zaradi takšnega razmerja ni mogoče izvzeti iz opredelitve industrije Skupnosti.

4.3   Potrošnja Skupnosti

(143)

Potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje petih vzorčenih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti in vseh drugih proizvajalcev v Skupnosti, ki so predložili take informacije ter podatke o uvozu iz vseh tretjih držav, ki se glede na podatke Eurostata uvršča pod ustrezne oznake KN.

(144)

Na podlagi teh podatkov je bilo ugotovljeno, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjšala za 8 %, in sicer z 2 149 024 ton leta 2001 na 1 985 361 ton leta 2004. Prvič, potrošnja se je znatno znižala, in sicer za 14 %, leta 2002 v primerjavi z letom 2001, leta 2003 ostala stabilna, potem pa se je leta 2004 ponovno povečala in je znašala 1 985 361 ton. Potrošnja BC je povezana s splošnim gospodarskim ciklusom in zlasti z razvojem v sektorju nafte in plina. Razlog za povečanje potrošnje v OP je dejstvo, da so visoke cene nafte in plina leta 2004 spodbudile naložbe v navedena sektorja in se je zato povečalo povpraševanje po nekaterih BC.

Tabela 1

 

2001

2002

2003

2004 (OP)

Potrošnja Skupnosti (v tonah)

2 149 024

1 855 723

1 851 502

1 985 361

Indeks

100

86

86

92

4.4   Uvoz BC iz zadevnih držav

(145)

Komisija je nadalje proučila, ali naj se učinki uvoza BC s poreklom iz Hrvaške, Ukrajine, Romunije in Rusije ocenijo kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(146)

Kot je navedeno zgoraj, je sedanja preiskava pokazala, da so stopnje dampinga, ugotovljene za vsako izmed štirih zadevnih držav, nad pragom de minimis, kot je opredeljeno v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg uvoza iz vsake od teh držav ni zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe (njihov tržni delež je v OP dosegel 1,3 % za Hrvaško, 4,3 % za Romunijo, 4,6 % za Ukrajino in 11,3 % za Rusijo)

(147)

Obseg uvoza se je povečal iz vseh zadevnih držav, razen iz Ukrajine, ki je svoj uvoz v obravnavanem obdobju ohranila na visoki ravni. Cenovna gibanja uvoza so podobna za vse zadevne države in znatno nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti. Povprečne ravni cen uvoza zadevnih držav so bile znatno pod ravnjo cen industrije Skupnosti. Uvozne cene za Hrvaško, Ukrajino in Romunijo so bile na približno enaki ravni. Rusija je imela znatno nižje ravni cen, kar je lahko posledica različnega prodajnega programa izdelkov, izvoženih v Skupnost. Kot je omenjeno zgoraj, je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek, uvožen iz štirih držav, in podoben izdelek, ki ga proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, enake osnovne tehnične, fizikalne in kemijske značilnosti in končne uporabe. Poleg tega so bili vsi izdelki prodani po podobnih prodajnih poteh istim potrošnikom in ugotovljeno je bilo, da med seboj konkurirajo.

(148)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki upravičujejo kumulacijo uvoza BC s poreklom iz štirih držav, ki jih zadeva preiskava.

(149)

Nekateri proizvajalci izvozniki v Ukrajini in Romuniji so trdili, da uvoz iz njihovih držav za proučitev škode in vzročne zveze ne bi smel biti kumuliran z uvozom drugih držav v preiskavi, saj je trend obsega uvoza različen. V zvezi s tem je treba omeniti, da so uvozni trendi le eden od številnih dejavnikov, proučenih v tem smislu. Dejstvo, da ravni uvoza iz različnih držav niso enake, kot tako ni razlog proti kumulaciji. V uvodni izjavi (147) so opisane podobnosti med uvozom iz štirih držav, ki so predmet preiskave. Na podlagi tega in ker ni na voljo dodatnih navedb o pomanjkanju konkurence, učinka uvoza iz teh štirih držav ni mogoče razlikovati le na podlagi trendov zadevnih količin. Nasprotno pa zgoraj opisane podobnosti utemeljujejo kumulativno oceno.

(150)

V tem primeru je bilo za vse štiri družbe, tudi Ukrajino in Romunijo, ugotovljeno, da imajo uvoženi izdelki in izdelki, proizvedeni v Skupnosti, enake osnovne fizikalne in/ali kemijske lastnosti (glej uvodno izjavo (39) v zvezi s podobnim izdelkom). Uvoz iz vsake izmed štirih držav je bil znaten, tj. nad pragom neznatne škode, opredeljene v členu 5(7) osnovne uredbe. V zvezi s tem je treba opomniti, da je uvoz iz Ukrajine in Romunije predstavljal tržni delež več kot 4,5 % oziroma 4,3 %. Poleg zgoraj navedenih utemeljitev je treba nazadnje poudariti, da je uvoz iz vseh štirih držav znatno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti (od 22 % do 43 %), ukrajinski uvoz je znižal cene industrije Skupnosti za 36 %, romunski pa za 22 % (glej spodaj). Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da so za namen proučitve škode in vzročne zveze izpolnjeni vsi pogoji za kumulacijo uvoza iz štirih držav v preiskavi. Zahtevek proti kumulaciji je bilo zato treba zavrniti.

(151)

Uvoz iz štirih zadevnih držav se je s 304 268 ton leta 2001 povečal na 426 186 ton v OP. Skupni tržni delež se je s 14,2 % leta 2001 povečal na 21,5 % v OP. Razlog za to je zmanjšanje potrošnje.

Tabela 2

 

2001

2002

2003

2004 (OP)

Uvoz (v tonah)

304 268

307 441

342 626

426 186

Indeks

100

101

113

140

Tržni delež

14,2 %

16,6 %

18,5 %

21,5 %

(152)

Tehtana povprečna cena uvoza BC s poreklom iz štirih zadevnih državah se je med letom 2001 in OP povečala za 16 %, tj. s 433 EUR na tono na 501 EUR na tono. Med letoma 2001 in 2002 so se cene najprej nekoliko znižale, in sicer za 3 %, tj. s 433 EUR na 418 EUR, leta 2003 pa so se še dodatno znižale na 397 EUR, potem pa so se močno povišale na 501 EUR, kar je znatno višja raven v primerjavi z letom 2001. Razlog za povišanje cen v OP je predvsem povečanje stroškov surovin v tem obdobju.

Tabela 3

 

2001

2002

2003

2004 (OP)

Tehtana povprečna cena CIF meja Skupnosti (EUR/tono)

433

418

397

501

Indeks

100

97

92

116

(153)

Za določitev nelojalnega nižanja cen je Komisija proučila podatke, ki zadevajo OP. Ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti so bile prodajne cene za neodvisne stranke, ki so bile, kjer je bilo potrebno, prilagojene ravni cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnost in po odbitku popustov in rabatov. Cene za različne vrste BC, določene v vprašalnikih, so bile primerjane s prodajnimi cenami, ki so jih izvozniki zaračunali kot neto cene brez popustov in ki so bile, kjer je bilo potrebno, prilagojene CIF meja Skupnosti z ustreznimi prilagoditvami za protidampinške dajatve in stroške, nastale po uvozu.

(154)

Za izračun tehtanega povprečja stopenj nelojalnega nižanja cen so bile upoštevane izvozne cene sodelujočih proizvajalcev in podatki Eurostata. V OP je bila tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen za Rusijo 43 %, za Ukrajino 36 %, za Romunijo 22 % in za Hrvaško 26 %.

4.5   Stanje industrije Skupnosti

(155)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ob upoštevanju stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(156)

Obseg proizvodnje in potrošnja sta se razvijala podobno, čeprav sta bila zmanjšanje med letoma 2002 in 2003 in okrevanje v OP relativno gledano višja kot zmanjšanje in okrevanje potrošnje v istem obdobju. Proizvodnja se je zmanjšala kar za 21 %, tj. z 1 495 278 ton leta 2001 na 1 174 414 ton leta 2002. Leta 2003 je obseg proizvodnje dosegel le tri četrtine obsega proizvodnje iz leta 2001. Ker se je povpraševanje zaradi naložb v industrijo nafte in plina v OP izboljšalo, se je obseg proizvodnje ponovno povečal in v OP dosegel 1 290 258 ton.

Tabela 4

 

2001

2002

2003

2004 (OP)

Proizvodnja (v tonah)

1 495 278

1 174 414

1 126 188

1 290 258

Indeks

100

79

75

86

(157)

Proizvodna zmogljivost je bila ugotovljena na podlagi nazivne zmogljivosti proizvodnih enot, ki jih ima industrija Skupnosti, ob upoštevanju motenj v proizvodnji ter dejstva, da je bila v nekaterih primerih zmogljivost delno uporabljena za druge izdelke, proizvedene z istimi proizvodnimi linijami.

(158)

Proizvodna zmogljivost BC je ostala v obravnavanem obdobju stabilna. Stopnje izkoriščenosti zmogljivosti so se zmanjšale za 12 odstotnih točk, in sicer s 87 % na 75 %, kar je posledica zmanjšanja obsega proizvodnje. Povečanje izkoriščenosti zmogljivosti v OP je posledica povečanega obsega proizvodnje v OP ob stabilni proizvodni zmogljivosti.

Tabela 5

 

2001

2002

2003

2004 (OP)

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

1 722 350

1 717 919

1 709 605

1 709 078

Indeks

100

100

99

99

Izkoriščenost zmogljivosti

87 %

68 %

66 %

75 %

(159)

Kar zadeva zaloge, je večina proizvodnje odvisna od naročil. Ker je bilo v obravnavanem obdobju ugotovljeno 13-odstotno povečanje zalog, se šteje, da v tem primeru zaloge niso bile ustrezen kazalnik škode.

Tabela 6

 

2001

2002

2003

2004 (OP)

Zaloge (v tonah)

95 032

100 471

90 979

107 521

Indeks

100

106

96

113

(160)

Med letom 2001 in OP so se naložbe za proizvodnjo podobnega izdelka zmanjšale z 66 852 644 EUR na 26 101 700 EUR, namenjene so bile le ohranitvi proizvodnih zmogljivosti na trenutni ravni in povečanju proizvodnje.

Tabela 7

 

2001

2002

2003

OP

Naložbe (EUR)

66 852 644

56 581 829

45 518 515

26 101 700

Indeks

100

85

68

39

(161)

Ugotovljeno je bilo, da je prodaja industrije Skupnosti povezanim strankam potekala po tržnih cenah, zato je bila navedena prodaja tudi upoštevana pri proučevanju prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti.

(162)

Obseg prodaje BC na trgu Skupnosti se je zmanjšal z 862 054 ton leta 2001 na 725 145 ton leta 2002, tj. za 16 %, leta 2003 pa se je zmanjšal še na 683 985 ton, ko je bilo po izjavah industrije Skupnosti povpraševanje izredno nizko. V OP se je prodaja izboljšala in dosegla 729 555 ton, kar je še vedno znatno nižje od ravni iz leta 2001.

(163)

Celotni obseg prodaje BC na trgu Skupnosti se je od leta 2001 do OP zmanjšal za 15 %, hkrati pa se je potrošnja Skupnosti zmanjšala le za 8 % in zato je industrija Skupnosti utrpela izgubo tržnega deleža v višini 3 odstotnih točk. Tržni delež se je s 40,1 % leta 2001 zmanjšal na 36,7 % v OP.

Tabela 8

 

2001

2002

2003

OP

Prodaja v ES (v tonah)

862 054

725 145

683 985

729 555

Indeks

100

84

79

85

Tržni delež

40,1 %

39,1 %

36,9 %

36,7 %

(164)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zvišala za 10 %, in sicer zaradi povečanja stroškov surovin, kar je vplivalo na celotno industrijo.

(165)

Po 4-odstotnem povečanju povprečnih cen s 672 EUR leta 2001 na 701 EUR leta 2002 so cene dosegle najnižjo točko leta 2003, in sicer 651 EUR, potem pa so se cene v OP znatno zvišale in dosegle 736 EUR.

(166)

Glede na proizvodni proces je industrija Skupnosti za surovino pri proizvodnji BC uporabila bodisi odpadno jeklo ali gredice in ingote. Surovina je glavni stroškovni dejavnik proizvodnih stroškov BC in neposredno vpliva na razvoj prodajne cene. V letih 2001 in 2002 so surovine predstavljale 35 % celotnih proizvodnih stroškov BC industrije Skupnosti, leta 2003 38 %, v OP pa so stroški surovin predstavljali že 47 % polne cene.

(167)

Dejansko je bilo ugotovljeno, da so se povprečne cene surovin leta 2004 močno zvišale, kar se je odražalo v višjih prodajnih cenah industrije Skupnosti in višjih uvoznih cenah.

Tabela 9

 

2001

2002

2003

OP

Tehtana povprečna cena (EUR/tono)

672

701

651

736

Indeks

100

104

97

110

(168)

V obravnavanem obdobju se je tehtana povprečna dobičkonosnost neto prometa industrije Skupnosti močno zmanjšala, in sicer s 3 % leta 2001 na – 10 % v OP. Dobičkonosnost se na razvija enako kot vrednost prodaje. Dobičkonosnost zadevnega izdelka je bila dejansko bolj negativna v OP kot v vseh treh preteklih letih, medtem ko se je prodaja v OP v primerjavi z ravnmi v letih 2002 in 2003 povečala. Razlog za ta razvoj je dejstvo, da se zvišanje cen surovin ne odraža popolnoma v prodajnih cenah. Povečanje stroškov surovin se ni moglo prenesti na končne potrošnike zaradi nizke stopnje cene uvoza iz zadevnih držav.

Tabela 10

 

2001

2002

2003

OP

Stopnja dobička pred odbitkom davka

3 %

–9 %

–5 %

–10 %

(169)

Industrija Skupnosti je imela v OP negativni denarni tok v višini –16 735 140 EUR. Likvidnost industrije Skupnosti je bila leta 2003 močno negativna, nato se je stanje izboljšalo, vendar pa je bil denarni tok še zelo oddaljen od pozitivne ravni. Denarni tok je bilo treba izračunati na podlagi neto dobička pred odbitkom davka za izdelek, ki se je prodal v Skupnosti in zunaj nje. Denarni tok je bil leta 2002 pozitiven (26 milijonov EUR), vendar je leta 2003 postal zelo negativen (minus 86 milijonov), kar pojasnjuje močno zmanjšanje denarnega toka med letoma 2002 in 2003. Denarni tok se ni razvijal enako kot dobičkonosnost, ker se je amortizacija, ki je ponavadi v tej kapitalsko intenzivni industriji visoka, med letoma 2002 in 2003 znižala s 51 795 853 EUR na 48 276 850 EUR, v OP pa se je ponovno povečala na 58 820 712 EUR. Vendar je stanje glede denarnega toka v OP ostalo negativno.

Tabela 11

 

2001

2002

2003

OP

Denarni tok (EUR)

68 221 405

83 464 355

–35 612 924

–16 735 140

Indeks

100

122

–52

–25

(170)

Donosnost neto sredstev je bila izračunana tako, da izraža neto dobiček pred odbitkom davka podobnega izdelka, prodanega v Skupnosti in zunaj nje, kot odstotek neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, dodeljenih podobnemu izdelku, prodanemu v ES in zunaj nje. Razlog za negativni razvoj tega kazalnika po letu 2001 je na eni strani zmanjšanje naložb v podoben izdelek od leta 2001 do OP in na drugi strani dobiček pred odbitkom davka podobnega izdelka, prodanega v Skupnosti in zunaj nje, ki je bil med letoma 2001 in 2002 še vedno pozitiven, vendar pa je postal leta 2003 negativen. Donosnost sredstev se je sicer v OP v primerjavi z letom 2003 izboljšala, vendar pa je v OP vseeno dosegla le – 11 %. Za določitev tega dejavnika je bil uporabljen dobiček, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti s svojo domačo prodajo in izvozom. To je bilo potrebno, ker so se sredstva uporabila za obe prodajni poti in razporeditev sredstev ni bila mogoča.

Tabela 12

 

2001

2002

2003

OP

Donosnost čistega premoženja

10 %

6 %

–18 %

–11 %

(171)

Razen ene družbe industrije Skupnosti ni nobena vložila zahtevka niti ni navedla, da bi imela težave pri zbiranju kapitala za svoje dejavnosti, zato je bilo sklenjeno, da je bila industrija Skupnosti kot celota v celotnem obravnavanem obdobju zmožna zbiranja kapitala za svoje dejavnosti.

(172)

Zaposlenost v industriji Skupnosti se je v obravnavanem obdobju znižala za 13 %, stroški dela pa za 9 %.

Tabela 13

 

2001

2002

2003

OP

Zaposleni

6 058

5 424

5 276

5 245

Indeks

100

90

87

87

Stroški dela (EUR/leto)

275 296 896

251 059 144

244 153 692

249 190 971

Indeks

100

91

89

91

(173)

Produktivnost, merjena glede na proizvodnjo na zaposlenega letno, je bila na isti ravni v OP in leta 2001, v vmesnih letih 2002 in 2003 pa se je zmanjšala.

Tabela 14

 

2001

2002

2003

OP

Produktivnost (tone/zaposlenega)

247

217

213

246

Indeks

100

88

86

100

(174)

Medtem ko se je potrošnja Skupnosti med letom 2001 in OP zmanjšala za 8 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti nepovezanim in povezanim strankam zmanjšal za 15 %. Po drugi strani se je tržni delež uvoza iz štirih zadevnih držav povečal za 7,3 odstotne točke. Tako se je prodaja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšala precej bolj kot povpraševanje.

(175)

Kar zadeva vpliv velikosti stopnje dampinga na industrijo Skupnosti glede na obseg in cene uvoza iz štirih zadevnih držav, ta vpliv ne more biti obravnavan kot zanemarljiv.

(176)

Kot kaže proučitev zgornjih kazalnikov škode, se gospodarsko in finančno stanje industrije Skupnosti po uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz deleža zadevnega izdelka iz Rusije in Romunije leta 1997 ter iz Hrvaške in Ukrajine februarja 2000 ni izboljšalo. Dokazuje tudi, da je Skupnost še vedno občutljiva in ranljiva.

4.6   Sklepna ugotovitev o škodi

(177)

Proučitev kazalnikov škode je pokazala, de se je stanje industrije Skupnosti po letu 2001 znatno poslabšalo in je bilo leta 2003 v najslabšem. V OP so kazalniki škode pokazali, da se je stanje v primerjavi z izredno slabim stanjem leta 2003 izboljšalo. Razlog za izboljšanje stanja v OP je lahko na splošno boljše tržno stanje v OP, zlasti pa večje povpraševanje po BC s strani industrije za nafto in plin. Vendar pa industriji Skupnosti še zdaleč ni uspelo priti na raven iz leta 2001, tj. pred povečanjem dampinškega uvoza. V zvezi s tem je treba opomniti, da povečanje prodajnih cen, ugotovljeno v OP, ni bilo zadostno, da bi popolnoma odrazilo povečanje stroškov surovin, kaj šele izboljšalo stanje industrije Skupnosti.

(178)

Res je, da so na prvi pogled nekateri kazalniki škode pokazali stabilen (zmožnost zbiranja kapitala, zaposlovanje) ali celo pozitiven (povprečne prodajne cene) razvoj. Vendar je večina drugih kazalnikov škode (tj. dobičkonosnost, naložbe, proizvodnja in obseg prodaje) jasno pokazala negativen razvoj v obravnavanem obdobju, čeprav se je stanje v OP v primerjavi s preteklim letom nekoliko izboljšalo. Vendar to izboljšanje ne spremeni slike, saj ostajajo najpomembnejši kazalniki škode negativni.

(179)

Kar zadeva pozitivni razvoj cen, njihovega zvišanja v OP ni mogoče pripisati izboljšanju stanja industrije Skupnosti, temveč je to le posledica zvišanja cen surovin. Zgoraj navedeni dejavniki, ki kažejo stabilen razvoj, ne določajo splošnega stanja industrije Skupnosti. Glede na negativen razvoj kazalnikov v zvezi z dobičkom je srednjeročno ali celo kratkoročno sposobnost preživetja industrije vprašljiva, če se stanje ne izboljša.

(180)

Po razkritju dokončnih ugotovitev so nekateri proizvajalci izvozniki trdili, da industrija Skupnosti v OP ni utrpela znatne škode. Trdili so, da javno dostopni podatki kažejo, da je bilo finančno stanje industrije Skupnosti dobro ter da sta se prodaja in dobičkonosnost industrije Skupnosti v OP razvijala pozitivno.

(181)

Treba je opomniti, da so bili letni finančni rezultati nekaterih proizvajalcev Skupnosti v OP dejansko pozitivni, obseg prodaje se je povečal, prav tako so bili doseženi rezultati glede dobičkonosnosti. Čeprav je bilo splošno finančno stanje nekaterih proizvajalcev Skupnosti v OP dejansko ugodno, pa mora proučitev temeljiti na finančnem uspehu industrije Skupnosti glede proizvodnje in prodaje podobnega izdelka na trgu Skupnosti. Ker podoben izdelek ne predstavlja celotnega obsega proizvodnje industrije Skupnosti niti celotne prodaje v Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da je kljub splošno uspešnemu poslovanju nekaterih proizvajalcev BC Skupnosti obstajala znatna škoda, vsaj kar zadeva podoben izdelek, prodan v Skupnosti.

(182)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

5.   VZROČNA ZVEZA

5.1   Uvod

(183)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav povzročil škodo industriji Skupnosti do stopnje, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni še drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, da se zagotovi, da morebitna škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

5.2   Učinek dampinškega uvoza

(184)

Uvoz iz štirih zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, v smislu obsega za 40 %, v smislu tržnega deleža pa za 7,3 odstotne točke. Hkrati so povprečne cene uvoza s poreklom iz štirih zadevnih držav v OP nelojalno znižale povprečne cene industrije Skupnosti za 32 %. Zvišanje cene dampinškega uvoza, ki se je pokazalo v OP, je le v manjši meri odrazilo povečanje stroškov surovin. Znatno povečanje uvoza izdelkov iz štirih zadevnih držav in tržnega deleža v obravnavanem obdobju po cenah, ki so bile še vedno nižje od cen industrije Skupnosti, je časovno sovpadalo s poslabšanjem splošnega stanja industrije Skupnosti v istem obdobju.

(185)

Cene na enoto industrije Skupnosti so se v obravnavanem obdobju zvišale, in sicer za 10 %. Vendar so se te cene znižale in niso mogle pokriti niti močnega povečanja stroškov surovin, kar kaže visoka stopnja izgub, ki jih je imela industrija Skupnosti.

(186)

Glede na zgornje premisleke se zdi, da so bile nizke cene uvoza iz štirih zadevnih držav glavni razlog za poslabšanje stanja industrije Skupnosti, kar se odraža zlasti v nezadostnem razvoju prodajnih cen ter zmanjšanju proizvodnje, obsega prodaje, tržnega deleža ter izrazitem zmanjšanju dobičkonosnosti in naložb.

5.3   Učinek drugih dejavnikov

(187)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja zmanjšala za 8 %. Vendar se samo zmanjšanje potrošnje ne more šteti za odločilen razlog za škodljivo stanje industrije Skupnosti, saj se je prodaja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju v relativnem smislu zmanjšala v večji meri kot potrošnja (med letom 2001 in koncem OP se je prodaja zmanjšala za 16 %, potrošnja pa 14 %). Pokazalo se je tudi, da se je uvoz iz zadevnih držav v obravnavnem obdobju povečal in je torej prevzel izgubljen tržni delež Skupnosti. Zato je bilo ugotovljeno, da zmanjšanje potrošnje ni moglo znatno povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(188)

Glede na podatke Eurostata in informacije, zbrane v preiskavi, so glavne tretje države, iz katerih se uvažajo BC, Japonska, Argentina in ZDA.

(189)

Uvoz z Japonske je leta 2001 znašal 52 960 ton, v obravnavanem obdobju pa se je zmanjšal za 34 % na 34 857 ton. Tržni delež japonskega uvoza zadevnega izdelka je leta 2001 znašal 2,5 %, v OP pa se je zmanjšal na 1,8 %. Cene japonskega uvoza so bile najmanj dvakrat tako visoke kot cene industrije Skupnosti. Zato se za uvoz z Japonske ni štelo, da negativno vpliva na stanje industrije Skupnosti.

(190)

Uvoz iz Argentine se je povečala za 52 %, in sicer s 30 962 ton leta 2001 na 46 918 ton v OP. To ustreza tržnemu deležu, ki se je povečal za eno odstotno točko, in sicer z 1,4 % leta 2001 na 2,4 % v OP. Raven cene uvoza iz Argentine je v celotnem obravnavanem obdobju ostala nad ravnjo štirih zadevnih držav, tj. v OP je bila povprečna cena CIF na tono uvoza iz Argentine 660 EUR, tehtana povprečna cena CIF štirih zadevnih držav pa je bila 501 EUR na tono. Pri proučitvi se je upoštevalo dejstvo, da je en proizvajalec Skupnosti povezan s proizvajalcem izvoznikom s sedežem v Argentini. Vendar je bilo dokazano, da BC, ki jih je ta proizvajalec Skupnosti uvažal od povezane družbe v Argentini, niso bile niti količinsko niti cenovno odločilen razlog za škodljivo stanje tega proizvajalca Skupnosti ali industrije Skupnosti kot celote.

(191)

Kar zadeva ZDA, podatki Eurostata kažejo, da se je tržni delež uvoza BC iz ZDA povečal z 0,6 % leta 2001 na 1,8 % v OP. Povprečne prodajne cene ZDA so na začetku obravnavanega obdobja znašale 2 414 EUR na tono, torej so bile skoraj štirikrat višje od cen industrije Skupnosti in so se nato v OP znižale za kar 77 % na 797 EUR na tono, kar še vedno presega cene industrije Skupnosti za 8 %. Čeprav se je uvoz iz ZDA povečal, pa se glede na njihovo raven cen ne more šteti, da je to povečanje znatno oškodovalo industrijo Skupnosti.

(192)

Trdilo se je, da se je uvoz iz Argentine in Združenih držav od leta 2001 stalno povečeval in da je njihov skupni tržni delež v OP presegel 4 % ter da so cene ZDA ostale pod cenami, ki so jih zaračunavali proizvajalci izvozniki v treh od štirih zadevnih držav.

(193)

Trditev, da so bile cene ZDA nižje od cen, ki so jih zaračunavale tri od štirih zadevnih držav, ni bila podkrepljena z dejstvi. Na splošno se je sklenilo, da se za ta uvoz ne more šteti, da je odločilen razlog za škodo, predvsem zaradi njegove visoke ravni cene.

(194)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila industrija Skupnosti prvotno dejavna pri proizvodnji in prodaji visokokakovostnih izdelkov (OCTG), ki bi konkurirali uvozu iz Japonske, Argentine in Združenih držav. Trdilo se je, da je uvoz iz vseh teh treh držav med letom 2001 in OP predstavljal povečanje tržnega deleža v višini 1,5 odstotne točke in da je uvoz iz teh treh držav nadomestil BC, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti, in ne BC, uvoženih iz Rusije in Ukrajine.

(195)

Poudariti je treba, da industrija Skupnosti kljub večjemu poudarku na proizvodnji visokokakovostnih izdelkov z dodano vrednostjo še naprej proizvaja različne vrste BC v znatnih količinah, tudi nizkokakovostne izdelke. OCTG dejansko predstavljajo le majhen delež dejavnosti industrije Skupnosti, namreč 5 % celotnega obsega prodaje ter 7 % celotne vrednosti prodaje podobnega izdelka, prodanega v OP na trgu Skupnosti. Povečanje skupnega tržnega deleža Japonske, Argentine in Združenih držav za 1,5 odstotne točke s 4,5 % leta 2001 na 6 % v OP je lahko le v manjši meri, če sploh, povezano z večjo izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti v istem obdobju, tj. s 40,1 % na 36,7 %. Zato je bilo treba trditev, da je uvoz teh treh zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Skupnosti, zavrniti.

(196)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da službe Komisije niso upoštevale vliva uvoza BC iz novih držav članic. Zlasti za Slovaško je trdil, da je bilo za ta uvoz prvotno ugotovljeno, da se je v ES uvažal po škodljivih dampinških cenah. Za ta uvoz so veljale protidampinške dajatve, ki so bile zaradi širitve sredi OP odpravljene. Trdil je tudi, da je ta uvoz povzročil izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti.

(197)

Vendar je treba opomniti, da se je med leti 2001 in 2004 obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za približno 133 000 ton, drugih evropskih proizvajalcev (tudi Slovaške) pa za 112 000 ton, medtem ko se je v istem času uvoz iz štirih zadevnih držav povečal za približno 120 000 ton (13).

(198)

Glede uvoza iz Slovaške pred širitvijo ni mogoče trditi, da je ta uvoz v obdobju od 2001 do širitve (tj. do 1. maja) industriji Skupnosti povzročil škodo, ker so zanj veljale protidampinške dajatve z namenom ponovne vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev za industrijo Skupnosti. Zato se šteje, da vpliv prodaje znotraj EU-25 po 1. maju ne more spremeni ugotovitev glede škode ali ovreči povezave med dampinškim uvozom iz štirih zadevnih držav v preiskavi in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Proučitev uvoza zadevnega izdelka s Slovaške na trg Skupnosti pred širitvijo in po njej, ki je temeljila na podatkih Eurostata, je dejansko pokazala, da se je v letu pristopa ta uvoz zadevnih izdelkov na trgu preostalih držav Skupnosti (EU-24) povečal za 7 % ali 5 911 ton v primerjavi z letom pred pristopom. Povečanje obsega je v primerjavi z razvojem uvoza iz štirih zadevnih držav majhno.

(199)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da se tržni delež industrije Skupnosti ni zmanjšal zaradi konkurence znotraj Skupnosti.

(200)

Zato se trditev, da bi lahko konkurenca znotraj Skupnosti povzročila izgube tržnega deleža industrije Skupnosti, zavrne.

(201)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je en proizvajalec izvoznik navedel, da dejavnik cikličnosti trga jekla ni bil upoštevan, kot to zahteva člen 3(7) osnovne uredbe.

(202)

V zvezi s tem je treba opomniti, da proizvajalec izvoznik ni predložil dokazov, ki bi podprli trditev, da je cikličnost trga jekla povzročila škodljivo stanje industrije Skupnosti. Opomniti je treba še, da bi morala cikličnost trga jekla enako vplivati na industrijo Skupnosti kot na proizvajalce izvoznike. Ciklično zmanjševanje na trgu BC, ki naj bi negativno vplivalo na stanje industrije Skupnosti, bi moralo tudi negativno vplivati na obseg uvoza BC, to pomeni, da bi se moral obseg uvoza iz štirih zadevnih držav zmanjšati. Vendar, kot je opisano v uvodni izjavi (151), se je skupni obseg uvoza štirih zadevnih držav povečal vsako leto v obdobju 2001–2004. Zato se sklene, da cikličnost trga jekla ni mogla biti razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(203)

Ena družba je trdila, da je upad vrednosti dolarja v primerjavi z eurom od leta 2001 do OP vplival na stanje industrije Skupnosti, vendar pa ni zagotovila dokazov, da so ta nihanja deviznih tečajev dejansko negativno vplivala na uspešnost industrije Skupnosti. Ker ni bilo na voljo utemeljenih informacij, ki bi pokazale, da je na škodljivo stanje industrije Skupnosti vplivalo povečanje vrednosti eura v primerjavi z dolarjem, se sklene, da nihanje deviznih tečajev ni ovrglo vzročne povezave med dampinškim uvozom in škodljivim stanjem industrije Skupnosti. Proučitev industrije Skupnosti je temeljila na finančnem uspehu podobnega izdelka, proizvedenega in prodanega na trgu Skupnosti. Ker je velika večina prodaje podobnega izdelka na trgu Skupnosti fakturirana v EUR in ker so bili vsi glavni stroški prvotno izraženi v EUR, nihanje deviznih tečajev nikakor ni bistveno vplivalo na škodljivo stanje industrije Skupnosti.

(204)

Glede na zgoraj opisan razvoj obsega, cen in tržnega deleža uvoza s poreklom iz drugih tretjih držav se sklene, da ta uvoz ni razlog za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(205)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti posledica dviga stroškov surovin in da torej ni povezano z dampinškim uvozom iz zadevnih držav. Stroški odpadnega jekla ali gredic, ki so glavne surovine pri proizvodnji BC, so se v obravnavanem obdobju dejansko povečali. Dva proizvajalca Skupnosti sta dokazala, da se je cena odpadnega jekla med zadnjim četrtletjem leta 2003 in zadnjim četrtletjem OP zvišala za 66 % oziroma 77 %. En proizvajalec Skupnosti je dokazal, da se je v celotnem obravnavanem obdobju, tj. od leta 2001 do OP, cena odpadnega jekla zvišala za več kot dvakrat, in sicer z 99 EUR na tono leta 2001 na 253 EUR na tono v OP. Podoben razvoj je bilo mogoče zaznati tudi glede povprečnih cen gredic.

(206)

Vendar pa znatne škode industrije Skupnosti niso povzročile višje cene surovin kot take, ampak, kot je opisano v uvodni izjavi (168), je škoda nastala, ker industrija Skupnosti višjih stroškov ni mogla prenesti na potrošnike. Zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav, ki so znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, ta ni mogla zvišati svojih prodajnih cen v tolikšni meri, da bi lahko ublažila zvišanje cen surovin.

(207)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je en proizvajalec izvoznik trdil, da ne drži, da se je dobičkonosnost v OP zmanjšala, ker proizvajalci Skupnosti zaradi pritiska dampinškega uvoza niso mogli zvišati cen na raven, ki bi pokrila zvišanje cen surovin. Ta družba je navedla, da se je cena surovin (odpadnega jekla) v OP zvišala za 15,8 %. Trdilo se je, da so se cene dampinškega uvoza zvišale v večji meri kot cene surovin.

(208)

Kot je navedeno zgoraj, pa so dokazi, pridobljeni v preiskavi, pokazali, da je bilo povečanje stroškov surovin proizvajalcev Skupnosti v OP veliko večje kot domnevno 15,8-odstotno. Na podlagi informacij, ki so jih predložili nekateri proizvajalci Skupnosti, je bilo ugotovljeno tudi, da je bilo v obravnavanem obdobju zvišanje cen surovin večje kot zvišanje tehtane povprečne cene BC štirih zadevnih držav. Zato se ohrani utemeljitev, da proizvajalci Skupnosti zaradi pritiska dampinškega uvoza niso mogli zvišati cen na raven, ki bi omogočila dobičkonosno prodajo.

(209)

Protidampinški ukrepi za prvotni obseg izdelka, od leta 1997 veljavni za Romunijo in Rusijo, se zaradi protikonkurenčnega ravnanja nekaterih proizvajalcev Skupnosti v preteklosti od leta 2004 ne uporabljajo več.

(210)

Nekateri proizvajalci izvozniki in uvozniki so zahtevali, da se preveri, v kolikšni meri je lahko kartel, ki so ga sestavljali nekateri proizvajalci Skupnosti, vplival na uspešnost celotne industrije Skupnosti.

(211)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da ni prišlo do časovnega sovpadanja obdobja kršitev nekaterih proizvajalcev Skupnosti (1990 do 1995 in za nekatere izdelke do 1999) in obravnavanega obdobja (od 2001 do 2004) tega protidampinškega postopka. Med preiskavo tudi ni bilo na voljo informacij, da je na cene industrije Skupnosti ali druge kazalnike škode vplivalo protikonkurenčno ravnanje. Zato in ker ni bilo na voljo informacij oziroma navedb o nasprotnem, se lahko sklene, da kartel, ki so ga sestavljali nekateri proizvajalci Skupnosti pred letom 2001, ni vplival na škodljivo stanje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(212)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je en proizvajalec izvoznik trdil, da službe Komisije niso proučile morebitnih učinkov ponovno vzpostavljenih normalnih konkurenčnih pogojev na industrijo Skupnosti po prenehanju kartelnega razmerja leta 1999. Trdilo se je, da časovno sovpadanje kartelnega razmerja in obravnavanega obdobja sedanje preiskave ni bilo pomembno in da so se službe Komisije zmotile pri oceni glede škode in vzročne zveze in so verjetno kršile člen 3(7) osnovne uredbe.

(213)

Prvič, treba je poudariti, da je kartelni postopek veljal le za majhen delež zadevnega izdelka, namreč za OCTG (uvrščene pod oznaki KN 7304210020 in KN 7304291120). V OP je obseg OCTG, prodanih na trgu Skupnosti, predstavljal le 5 % celotnega prodajnega obsega industrije Skupnosti.

(214)

Poleg tega se šteje, da je dvoletno obdobje med koncem kartelnega razmerja in začetkom obdobja, za katerega se je ugotovila škoda, zadostno za ponovno vzpostavitev normalnih konkurenčnih pogojev industrije Skupnosti. Vendar pa je industrija Skupnosti v OP utrpela škodo.

(215)

Glede na zgoraj navedeno se ta zahtevek zavrne.

5.4   Sklepna ugotovitev o vzročni zvezi

(216)

Ker so povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav, povečanje tržnih deležev in ugotovljeno nelojalno nižanje cen ter očitno poslabšanje stanja industrije Skupnosti časovno sovpadli, se sklene, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

6.   INTERES SKUPNOSTI

(217)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je treba proučiti, ali so kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajali nujni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. Upoštevali so se verjeten vpliv morebitnih ukrepov na stranke, vpletene v postopek, in posledice neuvedbe ukrepov.

6.1   Industrija Skupnosti

(218)

Škodljivo stanje industrije Skupnosti je posledica težav pri konkuriranju s poceni dampinškim uvozom.

(219)

Šteje se, da bo uvedba ukrepov industriji Skupnosti omogočila povečanje obsega prodaje in tržnega deleža ter tako vzpostavila boljšo ekonomijo obsega in s tem potrebno stopnjo dobička, da se upravičijo nadaljnja vlaganja v njihove proizvodne obrate.

(220)

Če se ukrepi ne bi uvedli, bi se stanje industrije Skupnosti še naprej slabšalo. Ne bi mogla vlagati v nove proizvodne zmogljivosti in učinkovito konkurirati uvozu iz tretjih držav. Nekatere družbe bi morale ustaviti proizvodnjo podobnega izdelka in odpustiti zaposlene. Zato se sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije Skupnosti.

(221)

En proizvajalec v Skupnosti, ki ni pritožnik, je pa povezan s proizvajalcem izvoznikom v Romuniji, je trdil, da proizvajalci v Skupnosti že delajo s polno proizvodno zmogljivostjo in ne bi mogli zadostiti velikega povpraševanja po BC na trgu Skupnosti in v tretjih državah. Družba je trdila, da bi uvedba dajatev pripeljala do pomanjkanja ponudbe na trgu Skupnosti. Vendar, kot je navedeno zgoraj, je preiskava pokazala, da je imela industrija Skupnosti v celotnem obravnavanem obdobju veliko neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, ki bi jih lahko v prihodnosti uporabila za proizvodnjo zadevnega izdelka in tako zapolnila povpraševanje po BC na trgu Skupnosti.

(222)

Trdilo se je tudi, da bi uvedba ukrepov povzročila omejitev konkurence na trgu Skupnosti. Opomniti je treba, da je poleg proizvajalcev pritožnikov tudi veliko drugih pomembnih proizvajalcev zadevnega izdelka v novih državah članicah, kot je omenjeno v uvodni izjavi (139). Šteje se, da je dovolj proizvajalcev v Skupnosti, da se lahko zagotovi konkurenca na tem trgu, tudi če se uvedejo protidampinški ukrepi. Kot je navedeno v uvodnih izjavah od (188) do (195), tudi proizvajalci v drugih tretjih državah (npr. v ZDA) konkurirajo s podobnimi izdelki in cenami na trgu Skupnosti. Zato se šteje, da uvedba ukrepov ne bo ogrozila dobave BC niti ne bo omejila konkurence na trgu Skupnosti.

6.2   Interes nepovezanih uvoznikov

(223)

Kar zadeva uvoznike, so le trije nepovezani uvozniki izpolnili vprašalnike, pri dveh pa sta bila naknadno opravljena preveritvena obiska. Četrti nepovezani uvoznik je preveritveni obisk sprejel proti koncu postopka. Obseg zadevnega izdelka, ki so ga uvozili ti štirje uvozniki, je predstavljal 8 % celotnega uvoza v Skupnosti in 3 % potrošnje Skupnosti.

(224)

Glede na dejstvo, da poteka večina vsega uvoza BC v Skupnost preko uvoznikov, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, in da vstopa manj kot polovica vsega uvoza na trg Skupnosti preko nepovezanih uvoznikov, se lahko šteje, da je uvoz štirih nepovezanih uvoznikov reprezentativen za vse druge nepovezane uvoznike.

(225)

Za enega od uvoznikov je uvoz zadevnega izdelka predstavljal 22 % njegovega celotnega uvoza BC, ustrezna prodajna vrednost pa je v OP predstavljala 3 % celotnega prometa. Ta prodaja je bila v OP izredno dobičkonosna. Če upoštevamo dejstvo, da ima večina dobaviteljev teh družb sedež v Skupnosti ali državah, ki jih uvedba protidampinških dajatev ne zadeva, se ne more šteti, da je vpliv uvedbe protidampinških ukrepov znaten.

(226)

Drugi uvoznik, čigar glavna dejavnost je bila uvoz in predelava BC, je vse BC uvozil iz zadevnih držav, zlasti iz Rusije. Majhen delež tega uvoza so tvorile tako imenovane „certificirane cevi“. Zato se šteje, da bo uvedba dajatev na uvoz iz Rusije negativno vplivala na splošno poslovanje in zlasti na dobičkonosnost te družbe. Če upoštevamo dejstvo, da je poleg tega uvoznika trenutno v Skupnosti le še en dobavitelj certificiranih BC, je zelo verjetno, da se lahko vsakršno zvišanje cene zaradi protidampinške dajatve na ta izdelek prenese na končnega potrošnika. Družba bi lahko vsaj del svoje dobave opravila pri lokalnem dobavitelju v Skupnosti ali pa bi zadevni izdelek nadomestila z drugimi izdelki.

(227)

Druga dva sodelujoča uvoznika, katerih obseg uvoza je prav tako prestavljal le majhen delež celotnega obsega uvoza zadevnega izdelka v OP, sta menila, da nanju uvedba dajatev ne bi vplivala.

(228)

Glede na zgoraj navedeno se šteje, da bi uvedba protidampinških ukrepov na uvoznike različno vplivala, odvisno od posamezne situacije. Zato se lahko sklene, da bi lahko uvedba ukrepov resnično negativno vplivala na finančno stanje enega uvoznika. Vendar pa na splošni ni pričakovati, da bi ukrepi znatno vplivali na splošno finančno stanje uvoznikov.

6.3   Interes uporabnikov

(229)

Noben uporabnik zadevnega izdelka ni izpolnil vprašalnika Komisije. Vendar pa je preiskava pokazala, da uporabljajo BC zlasti gradbene in naftne družbe. Glede na razpoložljive informacije so BC del večjih projektov (toplotne cevi, plinovodi, zgradbe), pri katerih tvorijo le omejen del. Zato je bilo sklenjeno, da uvedba protidampinških ukrepov za BC po vsej verjetnosti ne bi znatno vplivala na stroške teh uporabnikov, kar pojasnjuje njihovo pomanjkljivo sodelovanje pri tej preiskavi.

(230)

Glede na zgornje ugotovitve in ker ni na voljo drugih dejstev ali odzivov potrošniških organizacij, se sklene, da je vpliv predlaganih ukrepov na potrošnika verjetno zanemarljiv.

(231)

Zato se sklene, da ni nujnih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov, kar zadeva interes Skupnosti.

7.   DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

7.1   Stopnja odprave škode

(232)

Da se prepreči nadaljnja škoda, ki jo povzroča dampinški uvoz, se zdi primerno, da se sprejmejo protidampinški ukrepi.

(233)

Ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravo škode, ki jo ta uvoz povzroča, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo upoštevano, da morajo kateri koli ukrepi industriji Skupnosti omogočiti, da pokrije stroške proizvodnje in pridobi dobiček pred odbitkom davka, ki bi ga lahko razumno dosegla industrija iste vrste pri prodaji podobnega izdelka v Skupnosti pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza. Ob upoštevanju povprečne stopnje dobičkonosnosti, ki jo je leta 2001 dosegla industrija Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da se lahko stopnja dobička v višini 3 % prometa šteje kot ustrezna najnižja stopnja, ki bi jo lahko industrija Skupnosti dosegla brez obstoja škodljivega dampinga. Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana s prilagoditvijo prodajne cene industrije Skupnosti za dejansko izgubo (dobiček), ustvarjeno (ustvarjen) v OP, in z dodatkom zgoraj navedene stopnje dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

7.2   Dokončni ukrepi

(234)

Na podlagi zgoraj navedenega velja, da je treba v skladu s členom 9 osnovne uredbe začasne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka uvesti na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode v skladu s „pravilom nižje dajatve“.

(235)

Ker so ravni odprave škode višje kot ugotovljene stopnje dampinga, morajo dokončni ukrepi temeljiti na slednjih. Preostale stopnje dampinga so bile določene na ravni stopnje za družbo z najvišjo individualno stopnjo v posamezni državi.

(236)

Stopnje dajatev, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so naslednje:

Država

Družba

Stopnja dajatve (%)

Hrvaška

Vse družbe

29,8 %

Romunija

S.C.T.M.K – Artrom S.A.

17,8 %

S.C. Mittal Steel Roman S.A.

17,7 %

S.C. Silcotub S.A.

11,7 %

All other companies

17,8 %

Rusija

Joint Stock Company Chelyabinsk Tube Rolling Plant in Joint Stock Company Pervouralsky Novotrubny Works

24,1 %

All other companies

35,8 %

Ukrajina

OJSC Dnepropetrovsk Tube Works

12,3 %

CJSC Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube in OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant

25,1 %

CJSC Nikopol Steel Pipe Plant Yutist

25,7 %

Vse druge družbe

25,7 %

(237)

Protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Odražajo torej stanje teh družb, ugotovljeno v poteku preiskave. Te dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvedejo družbe, in torej posamezni navedeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom, vključno s pravnimi subjekti, povezanimi s tistimi posebej navedenimi, ne morejo biti upravičeni do teh dajatev in zanje veljajo dajatve, ki se uporabljajo za „vse druge družbe“.

(238)

Vse zahtevke za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev za družbe (npr. po spremembi imena subjekta ali po vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba nemudoma nasloviti na Komisijo (14) z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti z morebitnimi spremembami dejavnosti družbe, povezanimi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanim z npr. to spremembo imena ali to spremembo v proizvodnih in prodajnih subjektih. Če bo to utemeljeno, bodo narejene ustrezne spremembe, vključno s posodobitvijo seznama družb, ki imajo korist od individualnih stopenj dajatev. Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve bi morala stopnja dajatve za celotno državo veljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki niso izvažale v OP. Slednje so pozvane, da potem, ko izpolnijo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi bilo njihovo stanje proučeno individualno.

(239)

Kar zadeva določanja praga CEV carinskih organov na mejah Skupnosti, se lahko ta določi neposredno s preveritvijo oznake KN 11, pod katero se uvršča zadevni izdelek. V obravnavanem obdobju je bilo 99,9 % vsega uvoza zadevnega izdelka BC z vrednostjo CEV pod pragom 0,86. Zato je bilo sklenjeno, da se mora ves uvoz BC iz zadevnih držav, ki se uvršča pod oznake KN 11, šteti kot zadevni izdelek, razen v redkih primerih, kjer se lahko dokaže, da CEV uvoženega blaga presega prag 0,86.

7.3   Zahtevek za izvzetje

(240)

En uvoznik, ki je uvažal tako imenovane „certificirane BC“ v Skupnost, je menil, da je treba njegovo družbo izvzeti iz uporabe protidampinške dajatve. Vendar pa družba ni navedla razlogov, zakaj bi bilo takšno individualno izvzetje upravičeno. Treba je opomniti, da je ta uvoznik uvažal dampinške BC, ki so industriji Skupnosti povzročile škodo in da zato ni bilo razloga, da se tej družbi odobri posamično izvzetje. Štelo se je tudi, da pomeni oprostitev protidampinške dajatve za tega uvoznika tveganje izogibanja ukrepom. Ker se lahko tudi certificirane cevi uporabljajo za različne namene, ni bilo v zadostni meri zagotovljeno, da bi se ta uvoz uporabljal le za projekte v Italiji.

7.4   Zahtevek za delno opustitev

(241)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je en uvoznik zahteval devetmesečno (z možnostjo podaljšanja še za 12 mesecev) delno opustitev dajatev na določen uvoz zadevnega izdelka, ki ga je proizvedel ruski proizvajalec izvoznik TMK in ki se uvršča pod oznako KN 7304 39 92, potrdilo pa ga je italijansko ministrstvo za delo za uporabo pri gradbenih delih v Italiji.

(242)

Uvoznik je trdil, da bi se lahko delna opustitev upravičila s tem, da je to v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe v interesu Skupnosti. Trdilo se je, da bi uvoznik brez delne opustitve ukrepov prenehal uvažati certificirane cevi in bi tako v Italiji ostal le še en proizvajalec certificiranih BC, kar bi pomenilo monopol te družbe.

(243)

Uvoznik je trdil, da delna opustitev dajatev ne bi povzročila škode temu domnevno edinemu proizvajalcu Skupnosti, čigar obseg proizvodnje certificiranih BC naj bi pokril le približno dve tretjini letne potrebe po certificiranih BC v Italiji. Uvoznik je trdil tudi, da bi italijanski carinski organi lahko enostavno nadzorovali delno opustitev dajatev, in sicer s preveritvijo dokumentov o certificiranju, ki jih je treba predložiti carinskim organom ob vsaki uvozni transakciji.

(244)

Kar razdeva trditev, da bi bil na trgu Skupnosti ustvarjen monopol, če ukrepi ne bi bili delno opuščeni, je treba opomniti, da sta bila med OP v Italiji dva proizvajalca, ki sta proizvajala BC, od konca leta 2005 pa je ostala le še ena družba. Vendar je bilo mogoče dokazati, da je uvoz certificiranih cevi iz Rusije v OP nelojalno znižal cene certificiranih cevi, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti, tako da proizvajalci Skupnosti niso mogli konkurirati temu dampinškemu uvozu in so morali zato opustiti ali močno zmanjšati proizvodnjo certificiranih BC. Razlog za to, da je na trgu Skupnosti ostal le en proizvajalec Skupnosti certificiranih BC, je bil v bistvu dampinški uvoz certificiranih BC iz Rusije, zato je treba trditev, da delna opustitev dajatev ne bi povzročila škode industriji Skupnosti, zavrniti. Nasprotno pa se pričakuje, da bo uvedba dajatev pripeljala do povečanja potrošnje in ponovnega vstopa proizvajalcev Skupnosti certificiranih ceni na trg Skupnosti.

(245)

Čeprav se priznava, da bi italijanski carinski organi načeloma lahko nadzorovali delno opustitev, pa je treba zahtevek za delno opustitev zaradi istih razlogov kot opustitev, navedeno v uvodni izjavi (240), zavrniti. Odobritev delne opustitve ukrepov za posameznega uvoznika bi pomenila visoko tveganje izogibanja ukrepom, ker bi se lahko certificirane BC, ki jih uvaža ta družba, uporabljale tudi v druge namene, ne samo za gradbena dela v Italiji.

7.5   Zaveze

(246)

Isti uvoznik je zahteval sprejetje zaveze svojega dobavitelja, ruskega proizvajalca izvoznika. Zaveza mora določiti obseg dajatve prostega uvoza s količinsko zgornjo mejo. Uvoznik je trdil, da bi se uvoz do te določene količine uporabljal le za gradbena dela v Italiji. Zato ta uvoz ne bi povzročil škode industriji Skupnosti. Poleg tega v Skupnosti naj ne bi bilo zadosti ponudbe certificiranih BC. Vendar je treba opomniti, da lahko v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe zavezo ponudijo le proizvajalci izvozniki in ne uvozniki. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(247)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bil predviden predlog za uvedbo protidampinških dajatev, je večina proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah ponudila cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(248)

Vendar pa je za zadevni izdelek značilno veliko število različnih vrst izdelkov, nekatere lastnosti pa se pri uvozu težko prepoznajo. Zaradi tega je praktično nemogoče smiselno določiti najnižje cene za vsako vrsto izdelka, ki bi jo lahko Komisija in carinski organi držav članic ustrezno nadzorovali. V zadnjih letih se je pokazalo, da se cene zadevnega izdelka zelo spreminjajo in zato ni primeren za fiksno cenovno zavezo za daljše obdobje. Spremenljivost cen je posledica spremenljivosti cen surovin, namreč kovinskih gredic in ingotov ali odpadnega jekla, ki so sicer glavni, a zelo spremenljiv del proizvodnih stroškov. Če bi bile najnižje uvozne cene indeksirane na ceno ene izmed surovin, bi bilo treba za vsako podskupino izdelka določiti drugačen indeksni obrazec, kar bi izredno zapletlo določanje parametrov indeksnih obrazcev in nadzor zavez.

(249)

Opozoriti je treba tudi, da so bile v preteklosti zaveze sprejete za nekatere izdelke, ki sodijo v obseg izdelka sedanje preiskave. Za tiste zaveze, ki so temeljile na načelu, da so cene na skupino izdelka v skladu s cenovno strukturo, ki se uporablja v Skupnosti, se je izkazalo, da jih Komisija težko nadzoruje ali pa cen ni bilo mogoče dvigniti na neškodljivo raven, ki bi ponovno vzpostavila lojalno trgovino na trgu Skupnosti (15).

(250)

V mnogih primerih pa predlagana uvrstitev izdelka ni bila dovolj natančna, da bi omogočala ustrezen nadzor, oziroma predlagana raven cene ni omogočala odprave škodljivega dampinga.

(251)

Glede na zgoraj navedeno se zlasti zaradi težav pri nadzoru različnih najnižjih uvoznih cen šteje, da zaveze načeloma niso učinkovite. Glede na predviden pristop Romunije k Skupnosti bo trajanje ukrepov za Romunijo časovno omejeno. Zato je tveganje izogibanja najnižjim uvoznim cenam romunskih izvoznikov omejeno, prav tako tudi možnost večjih sprememb cen. V skladu s tem je Komisija s Sklepom 2006/441/ES z dne 23. junija 2006 (16) o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom, med drugim, iz Romunije, sprejela zaveze, ki so jih ponudili romunski proizvajalci izvozniki. Razlogi za sprejetje te zaveze so natančneje pojasnjeni v navedenem sklepu. Komisija priznava, da ponujene zavez odpravljajo škodljivi učinek dampinga in v zadostni meri omejujejo tveganje izogibanja.

(252)

Da bi lahko Komisija in carinski organi še učinkoviteje nadzorovali spoštovanje zavez družb, bo oprostitev protidampinške dajatve, kadar je ustreznemu carinskemu organu predložen zahtevek za sprostitev v prosti promet, odvisna od (i) predložitve računa na podlagi zaveze, tj. trgovinske fakture, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, navedene v predvideni Prilogi; (ii) dejstva, da pošiljko izdelajo, odpravijo in fakturirajo omenjene družbe neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; in (iii) dejstva, da blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze. Če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, se v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet uvede ustrezna protidampinška dajatev.

(253)

Če Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe zaradi kršitev umakne sprejetje zaveze in se pri tem sklicuje na konkretne transakcije ter račune na podlagi zaveze razglasi za neveljavne, nastane v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet teh transakcij carinski dolg.

(254)

Uvozniki se morajo zavedati, da lahko v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet carinski dolg nastane kot del običajnega poslovnega tveganja, kot je opisano v uvodnih izjavah (252) in (253), čeprav je Komisija zavezo, ki jo je ponudil proizvajalec, od katerega so neposredno ali posredno kupovali, sprejela.

(255)

V skladu s členom 14(7) osnovne uredbe morajo carinski organi vedno, kadar se odkrije kršitev zaveze, o tem takoj obvestiti Komisijo.

(256)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov se za zaveze, ki so jih ponudili romunski proizvajalci izvozniki, šteje, da so za Komisijo sprejemljive, zadevne družbe pa so bile obveščene o bistvenih dejstvih, premislekih in obveznostih, na podlagi katerih je bila zaveza sprejeta. Zaradi zgoraj navedenih razlogov zaveze, ki so jih ponudili ruski in ukrajinski proizvajalci izvozniki, niso sprejemljive.

(257)

Treba je opomniti, da se lahko v primeru kršitve, umika zaveze ali suma kršitve v skladu s členom 8(9) in (10) osnovne uredbe uvede protidampinška dajatev.

7.6   Sklepna ugotovitev v zvezi dvema vmesnima pregledoma in obstoječimi ukrepi

(258)

Treba je opozoriti, da je Komisija na lastno pobudo uvedla dva vmesna pregleda, kot je opisano v uvodni izjavi (3), da bi omogočila vse potrebne spremembe ali razveljavitev veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov na uvoz prvotnega obsega izdelka iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine.

(259)

Na podlagi ugotovitev sedanje preiskave je treba ukrepe uvesti za uvoz BC, kot so opredeljene v uvodni izjavi (17), s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine. Ker zadevni izdelek, kot je opredeljen v oddelku 2.1, zajema tudi obseg izdelka za obstoječe ukrepe, nadaljevanje ukrepov, uvedenih za prvotni obseg izdelkov z Uredbo (ES) št. 2320/97 in Uredbo (ES) št. 348/2000, ni več ustrezno in zato je treba navedeni uredbi, kot sta bili spremenjeni, razveljaviti.

(260)

Hkrati je treba zaključiti dva zgoraj omenjena vmesna pregleda ter vmesne preglede in preglede zaradi izteka ukrepa iz oddelka 1.2, uvedene novembra 2002.

(261)

Po razveljavitvi Uredbe (ES) št. 348/2000 zastari tudi Uredba (ES) št. 1866/2005 o podaljšanju delne opustitve ukrepov za prvotni obseg izdelkov iz Hrvaške in Ukrajine –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dokončna protidampinška dajatev se uvede na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla, s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 (17) v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo, ki se uvrščajo pod oznake KN ex 7304 10 10, ex 7304 10 30, ex 7304 21 00, ex 7304 29 11, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93 (18) (oznake TARIC 7304101020, 7304103020, 7304210020, 7304291120, 7304318030, 7304395830, 7304399230, 7304399320, 7304518930, 7304599230 in 7304599320) s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine.

Stopnja dokončne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve, za zgoraj opisane izdelke, ki jih proizvajajo družbe, navedene v nadaljevanju, je:

Država

Družba

Protidampinška dajatev

Dodatna koda TARIC

Hrvaška

Vse družbe

29,8 %

 

Romunija

S.C.T.M.K. – Artrom S.A.

17,8 %

A738

S.C. Mittal Steel Roman S.A.

17,7 %

A739

S.C. Silcotub S.A.

11,7 %

A740

Vse druge družbe

17,8 %

A999

Rusija

Joint Stock Company Chelyabinsk Tube Rolling Plant in Joint Stock Company Pervouralsky Novotrubny Works

24,1 %

A741

Vse druge družbe

35,8 %

A999

Ukrajina

OJSC Dnepropetrovsk Tube Works

12,3 %

A742

CJSC Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube in OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant

25,1 %

A743

CJSC Nikopol Steel Pipe Plant Yutist

25,7 %

A744

Vse druge družbe

25,7 %

A999

Ne glede na prvi odstavek se dokončna protidampinška dajatev ne uporablja za uvoz, sproščen v prosti promet v skladu s členom 2.

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe za carinske dajatve.

Člen 2

1.   Uvoženo blago, deklarirano za sprostitev v prosti promet in fakturirano v družbah, katerih zaveze je Komisija sprejela in katerih imena so navedena v Sklepu Komisije 2006/441/ES z dne 23. junija 2006 (19) s spremembami, se oprosti protidampinške dajatve, uvedene na podlagi člena 1, pod pogojem, da:

ga omenjene družbe izdelajo, odpravijo in fakturirajo neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; in

je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinska faktura, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi te uredbe; in

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

2.   Carinski dolg nastane v času sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet:

če se izkaže, da glede uvoza, opisanega v odstavku (1), eden ali več pogojev, navedenih v tem odstavku, ni izpolnjenih; ali

če Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe z uredbo ali sklepom umakne sprejetje zaveze, ki se nanaša na konkretne transakcije, ter razglasi ustrezne račune na podlagi zaveze za neveljavne.

Člen 3

Uredba (ES) št. 2320/97 in Uredba (ES) št. 348/2000 se razveljavita.

Člen 4

Vmesni pregledi protidampinških dajatev na uvoz BC iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter Hrvaške in Ukrajine, uvedeni marca 2005, se zaključijo.

Vmesni pregledi in pregledi zaradi izteka ukrepa, uvedeni novembra 2002 in potrjeni v uvodni izjavi (20) Uredbe (ES) št. 1322/2004, se zaključijo.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 27. junija 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL C 77, 31.3.2005, str. 2.

(3)  UL L 322, 25.11.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1322/2004 (UL L 246, 20.7.2004, str. 10).

(4)  UL L 45, 17.2.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 258/2005 (UL L 46, 17.2.2005, str. 7).

(5)  UL L 322, 25.11.1997, str. 63.

(6)  UL L 23, 28.1.2000, str. 78.

(7)  UL L 246, 20.7.2004, str. 10.

(8)  UL C 288, 23.11.2002, str. 2.

(9)  UL L 46, 17.2.2005, str. 7.

(10)  UL L 46, 17.2.2005, str. 46.

(11)  UL L 300, 17.11.2005, str. 1.

(12)  Kot je določeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 286, 28.10.2005, str. 1). Izdelek je opredeljen s kombinacijo opisa izdelka iz člena 1(1) in opisa izdelka ustreznih oznak KN.

(13)  Upoštevati je treba, da se je potrošnja med leti 2001 in 2004 zmanjšala za 165 000.

(14)  

Evropska komisija

Generalni direktorat za trgovinuo

B-1049 Bruselj/Belgija.

(15)  Glej uvodno izjavo (137) Uredbe (ES) št. 258/2005.

(16)  Glej stran 81 tega uradnega lista.

(17)  CEV se določi v skladu s Tehničnim poročilom, 1967, IIW dok. IX-535-67, ki ga je objavil Mednarodni inštitut za varilstvo (IIW).

(18)  Kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 286, 28.10.2005, str. 1). Seznam izdelkov je določen z združitvijo opisa izdelka iz člena 1(1) in opisa izdelka ustreznih oznak KN.

(19)  Glej stran 81 tega uradnega lista.


PRILOGA

Trgovinska faktura za prodajo določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla v Skupnost, za katere velja zaveza, vsebuje naslednje podatke:

1.

Naslov „TRGOVINSKA FAKTURA, KI SPREMLJA BLAGO, ZA KATERO VELJA ZAVEZA“;

2.

Ime družbe, ki izdaja trgovinsko fakturo in je omenjena v členu 1 Sklepa Komisije 2006/441/ES o sprejetju zaveze;

3.

Številko trgovinske fakture;

4.

Datum izdaje trgovinske fakture;

5.

Dodatno oznako TARIC, po kateri je blago na fakturi carinjeno na meji Skupnosti;

6.

Natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

številčno oznako izdelka (PCN), ki se uporablja za potrebe preiskave in zaveze (npr. PCN I, PCN 2 itd.),

enostavnim opisom blaga, ki ustreza zadevni PCN,

številčno oznako izdelka družbe (CPC) (po potrebi),

oznako KN,

količino (navesti v metričnih tonah);

7.

Opis pogojev prodaje z naslednjimi podatki:

ceno na metrično tono,

veljavnimi plačilnimi pogoji,

veljavnimi dobavnimi pogoji,

skupnimi popusti in rabati;

8.

Ime družbe, ki nastopa kot uvoznik v Skupnost in kateremu družba neposredno izda trgovinsko fakturo, ki spremlja blago, za katero velja zaveza;

9.

Ime zastopnika družbe, ki je izdal fakturo, in naslednjo podpisano izjavo:

„Spodaj podpisani potrjujem, da je prodaja blaga, navedenega na tej fakturi, namenjena za neposredni izvoz v Evropsko skupnost v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudila [DRUŽBA], Komisija pa jo je sprejela s Sklepom 2006/441/ES, ter izjavljam, da so podatki v tej fakturi popolni in točni.“


Top