Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32006R0401

Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih (Besedilo velja za EGP)

OJ L 70, 9.3.2006, p. 12–34 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
OJ L 330M , 28.11.2006, p. 228–250 (MT)
Special edition in Bulgarian: Chapter 03 Volume 070 P. 140 - 162
Special edition in Romanian: Chapter 03 Volume 070 P. 140 - 162
Special edition in Croatian: Chapter 03 Volume 034 P. 3 - 25

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/401/oj

9.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 70/12


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 401/2006

z dne 23. februarja 2006

o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), ter zlasti člena 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (2) določa zgornje mejne vrednosti za nekatere mikotoksine v nekaterih živilih.

(2)

Vzorčenje je odločilno za natančnost določanja vsebnosti mikotoksinov, ki so zelo heterogeno porazdeljeni v lotu. Zato je treba določiti splošna merila, ki jim mora ustrezati metoda vzorčenja.

(3)

Določiti je treba tudi splošna merila, ki jih mora izpolnjevati metoda analize, tako da bodo nadzorni laboratoriji uporabljali metode analize s primerljivimi stopnjami zanesljivosti.

(4)

Direktiva Komisije 98/53/ES z dne 16. julija 1998 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor upoštevanja mejnih vrednosti onesnaževalcev v živilih (3) določa metode vzorčenja in merila zanesljivosti za metode analize, ki se uporabljajo za uradni nadzor vsebnosti aflatoksinov v živilih.

(5)

Direktiva Komisije 2002/26/ES z dne 13. marca 2002 o določitvi postopkov vzorčenja in analitske metode za uradni nadzor vsebnosti ohratoksina A v živilih (4), Direktiva Komisije 2003/78/ES z dne 11. avgusta 2003 o določitvi postopkov vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor nad vsebnostjo patulina v živilih (5) in Direktiva Komisije 2005/38/ES z dne 6. junija 2005 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti toksinov iz rodu Fusarium v živilih (6) na podoben način določajo metode vzorčenja in merila zanesljivosti za ohratoksin A, patulin in toksine iz rodu Fusarium.

(6)

Kadar je to mogoče, je pri nadzoru mikotoksinov primerno uporabiti isto metodo vzorčenja za isti proizvod. Zato je treba združiti metode vzorčenja in merila zanesljivosti za metode analize, ki se uporabljajo za uradni nadzor vseh mikotoksinov, v enem pravnem aktu, da bo njihova uporaba preprostejša.

(7)

Aflatoksini so v posameznih lotih zelo heterogeno porazdeljeni, zlasti v lotih živil v večjih kosih, kot so suhe fige ali zemeljski oreški. Zaradi zagotovitve enake reprezentativnosti mora biti pri serijah živil v večjih kosih masa sestavljenega vzorca večja kot pri serijah živil v manjših kosih. Ker je porazdelitev mikotoskinov v predelanih proizvodih običajno manj heterogena kakor v nepredelanih žitnih proizvodih, je primerno določiti preprostejše postopke vzorčenja za predelane proizvode.

(8)

Zato je treba razveljaviti direktive 98/98/53/ES, 2002/26/ES, 2003/78/ES in 2005/38/ES.

(9)

Primerno je, da začetek uporabe te uredbe sovpada z začetkom uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 856/2005 z dne 6. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 466/2001 glede toksinov iz rodu Fusarium  (7).

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vzorčenje za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih se izvaja v skladu z metodami iz Priloge I.

Člen 2

Priprava vzorcev in metode analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih izpolnjujejo merila iz Priloge II.

Člen 3

Direktive 98/53/ES, 2002/26/ES, 2003/78/ES in 2005/38/ES se razveljavijo.

Sklicevanje na razveljavljene direktive se štejejo kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. februarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 199/2006 (UL L 32, 4.2.2006, str. 34).

(3)  UL L 201, 17.7.1998, str. 93. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/43/ES (UL L 113, 20.4.2004, str. 14).

(4)  UL L 75, 16.3.2002, str. 38. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/5/ES (UL L 27, 29.1.2005, str. 38).

(5)  UL L 203, 12.8.2003, str. 40.

(6)  UL L 143, 7.6.2005, str. 18.

(7)  UL L 143, 7.6.2005, str. 3.


PRILOGA I (1)

METODE VZORČENJA ZA URADNI NADZOR VSEBNOSTI MIKOTOKSINOV V ŽIVILIH

A.   SPLOŠNE DOLOČBE

Uradni nadzor se izvaja v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 882/2004. Naslednje splošne določbe se uporabljajo brez poseganja v določbe Uredbe (ES) št. 882/2004.

A.1   Namen in področje uporabe

Vzorci za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih se jemljejo po metodah iz te priloge. Tako dobljeni sestavljeni vzorci se štejejo kot reprezentativni vzorci lotov. Skladnost z mejnimi vrednostmi iz Uredbe (ES) št. 466/2001 se ugotavlja na podlagi vsebnosti, ugotovljene v laboratorijskih vzorcih.

A.2   Opredelitev pojmov

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve:

A.2.1

„lot“ je določljiva količina živila, ki je prispela istočasno in za katero uradnik določi, da ima enake lastnosti, kot so poreklo, sorta, vrsta pakiranja, izvajalec pakiranja, pošiljatelj ali oznake;

A.2.2

„sublot“ je del večjega lota, ki je določen za izvedbo vzorčenja; vsak sublot mora biti fizično ločen in določljiv;

A.2.3

„primarni vzorec“ je količina materiala, odvzetega z enega mesta v lotu ali sublotu;

A.2.4

„sestavljeni vzorec“ je vzorec, sestavljen iz vseh primarnih vzorcev, odvzetih iz lota ali sublota;

A.2.5

„laboratorijski vzorec“ je vzorec, namenjen za laboratorijski preskus.

A.3   Splošne določbe

A.3.1   Osebje

Vzorčenje opravi pooblaščena oseba, ki jo imenuje država članica.

A.3.2   Material za vzorčenje

Vsak lot, namenjen za pregled, se vzorči ločeno. V skladu s posebnimi določbami o vzorčenju za različne mikotoksine se veliki loti razdelijo na sublote, ki se vzorčijo ločeno.

A.3.3   Previdnostni ukrepi

Med vzorčenjem in pripravo vzorcev je treba upoštevati previdnostne ukrepe, da ne nastanejo spremembe, ki bi vplivale na:

vsebnost mikotoksinov, škodljivo vplivale na analitsko določanje ali povzročile nereprezentativnost sestavljenih vzorcev,

varnost hrane v lotih za vzorčenje.

Razen tega se sprejmejo vsi ukrepi, potrebni za zagotovitev varnosti oseb, ki jemljejo vzorce.

A.3.4   Primarni vzorci

Če je mogoče, se primarni vzorci odvzamejo na različnih mestih, razporejenih po celotnem lotu ali sublotu. Odstopanje od tega postopka se zapiše v zapisnik iz dela A.3.8 te priloge.

A.3.5   Priprava sestavljenega vzorca

Sestavljeni vzorec se pripravi tako, da se združijo primarni vzorci.

A.3.6   Referenčni vzorci

Referenčni vzorci za izvršbo, trženje (zagovor) in razsojanje se jemljejo iz homogeniziranega sestavljenega vzorca, če ta postopek ni v nasprotju s predpisi držav članic o pravicah nosilca živilske dejavnosti.

A.3.7   Pakiranje in prevoz vzorcev

Vsak vzorec se zapre v čisto inertno posodo, ki omogoča primerno zaščito pred onesnaženjem in poškodbami med prevozom. Upoštevajo se vsi previdnostni ukrepi, da se prepreči kakršna koli sprememba v sestavi vzorca, ki bi lahko nastala med prevozom ali skladiščenjem.

A.3.8   Pečatenje in označevanje vzorcev

Vsak vzorec, odvzet za uradno uporabo, se zapečati na mestu vzorčenja in označi po predpisih države članice.

O vsakem vzorčenju se napiše zapisnik, ki omogoča nedvoumno prepoznavanje vsakega lota, navaja datum in mesto vzorčenja ter vse dodatne informacije, ki bi lahko pomagale analitiku.

A.4   Različne vrste lotov

Živila se lahko tržijo v razsutem stanju, posodah ali posameznih pakiranjih, kot so vrečke, vreče, maloprodajno pakiranje. Postopek vzorčenja se lahko uporablja za vse različne oblike, v katerih se živila dajejo v promet.

Brez poseganja v posebne določbe iz drugih delov te priloge se za vzorčenje lotov, ki se tržijo v posameznih pakiranjih, kot so vrečke, vreče, maloprodajno pakiranje, lahko uporabi naslednja formula:

Formula

masa: v kg

pogostost vzorčenja (SF): vsaka n-ta vrečka ali vreča, iz katere je treba odvzeti primarni vzorec (decimalke je treba zaokrožiti na najbližje celo število).

B.   METODA VZORČENJA ZA ŽITA IN ŽITNE PROIZVODE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za aflatoksin B1, skupne aflatoksine, ohratoksin A in toksine iz rodu Fusarium v žitih in žitnih proizvodih.

B.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov, če ni drugače določeno v tem delu B Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 100 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 10 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja veliko večja od 100 gramov, potem se 100 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1 in 2, če je masa sestavljenega vzorca enaka zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1 in 2.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 100 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 10 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 100 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 100 gramom.

B.2   Splošni pregled metode vzorčenja za žita in žitne proizvode

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Žita in žitni proizvodi

≥ 1 500

500 ton

100

10

> 300 in < 1 500

3 subloti

100

10

≥ 50 in ≤ 300

100 ton

100

10

< 50

3–100 (2)

1–10

B.3   Metoda vzorčenja za žita in žitne proizvode za lote ≥ 50 ton

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %. Če lota ni mogoče fizično ločiti na sublote, se iz lota odvzame najmanj 100 primarnih vzorcev.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100. Masa sestavljenega vzorca = 10 kg.

Če metode vzorčenja iz te točke ni mogoče izvesti zaradi nesprejemljivih posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana. Nadomestna metoda vzorčenja se lahko uporabi tudi, kadar je dejansko nemogoče uporabiti zgoraj omenjeno metodo vzorčenja. To je, npr. kadar so veliki loti žit shranjeni v silosih (3).

B.4   Metoda vzorčenja za žita in žitne proizvode za lote < 50 ton

Za lote žit in žitnih proizvodov z maso manj kot 50 ton se uporablja načrt vzorčenja z 10 do 100 primarnih vzorcev, odvisno od mase lota, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 1 do 10 kg. Za zelo majhne lote (≤ 0,5 ton) se lahko odvzame manjše število primarnih vzorcev, vendar mora sestavljeni vzorec, ki združuje vse primarne vzorce, tudi v tem primeru tehtati najmanj 1 kg.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, se lahko uporablja preglednica 2.

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota žit in žitnih proizvodov

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca

(kg)

≤ 0,05

3

1

> 0,05–≤ 0,5

5

1

> 0,5–≤ 1

10

1

> 1–≤ 3

20

2

> 3–≤ 10

40

4

> 10–≤ 20

60

6

> 20–≤ 50

100

10

B.5   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se mora po možnosti opraviti v skladu z določbami iz tega dela B Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 1 kg (4).

B.6   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

C.   METODA VZORČENJA ZA SUHO SADJE, VKLJUČNO S SUHIM GROZDJEM IN PREDELANIMI PROIZVODI, RAZEN SUHIH FIG

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti za:

aflatoksin B1 in skupne aflatoksine v suhem sadju, razen v suhih figah, in

ohratoksin A v suhem grozdju (korinte, rozine in sultanine).

C.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov, če ni drugače določeno v tem delu C Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 100 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 10 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja veliko večja od 100 gramov, potem se 100 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1 in 2, če masa sestavljenega vzorca ustreza zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1 in 2.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 100 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 10 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 100 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 100 gramom.

C.2   Splošni pregled metode vzorčenja za suho sadje, razen za fige

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Suho sadje

≥ 15

15–30 ton

100

10

< 15

10–100 (5)

1–10

C.3   Metoda vzorčenja za suho sadje (loti ≥ 15 ton), razen za fige

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100. Masa sestavljenega vzorca = 10 kg.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana.

C.4   Metoda vzorčenja za suho sadje (loti < 15 ton), razen za fige

Za lote suhega sadja, razen fig, z maso manj kot 15 ton se uporablja načrt vzorčenja z 10 do 100 primarnih vzorcev, odvisno od mase lota, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 1 do 10 kg.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, se lahko uporablja naslednja preglednica:

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota suhega sadja

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

≤ 0,1

10

1

> 0,1–≤ 0,2

15

1,5

> 0,2–≤ 0,5

20

2

> 0,5–≤ 1,0

30

3

> 1,0–≤ 2,0

40

4

> 2,0–≤ 5,0

60

6

> 5,0–≤ 10,0

80

8

> 10,0–≤ 15,0

100

10

C.5   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 1 kg (6).

C.6   Posebne določbe o vzorčenju za vakuumsko pakirano suho sadje, razen za suhe fige

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 10 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

C.7   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti;

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

D.   METODA VZORČENJA ZA SUHE FIGE, ZEMELJSKE OREŠKE IN OREHE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za aflatoksin B1 in skupne aflatoksine v suhih figah, zemeljskih oreških in orehih.

D.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 300 gramov, če ni drugače določeno v tem delu D Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 300 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 30 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja veliko večja od 300 gramov, potem se 300 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1, 2 in 3, če masa sestavljenega vzorca ustreza zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1, 2 in 3.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 300 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 30 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 300 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 300 gramom.

D.2   Splošni pregled metode vzorčenja za suhe fige, zemeljske oreške in orehe

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Suhe fige

≥ 15

15–30 ton

100

30

< 15

10–100 (7)

≤ 30

Zemeljski oreški, pistacije, brazilski oreški in drugi orehi

≥ 500

100 ton

100

30

> 125 in < 500

5 sublotov

100

30

≥ 15 in ≤ 125

25 ton

100

30

< 15

10–100 (7)

≤ 30

D.3   Metoda vzorčenja za suhe fige, zemeljske oreške in orehe (loti ≥ 15 ton)

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100.

Masa sestavljenega vzorca je 30 kg, pred mletjem se premeša in razdeli na tri enake laboratorijske vzorce po 10 kg (ta delitev na tri laboratorijske vzorce ni potrebna, če gre za zemeljske oreške in orehe, namenjene za nadaljnje sortiranje ali drugo fizično obdelavo, ter če je na voljo oprema, ki omogoča homogeniziranje 30-kilogramskega vzorca).

Vsak laboratorijski vzorec z maso 10 kg se posebej drobno zmelje in dobro premeša, da se doseže popolna homogenizacija v skladu z določbami iz Priloge II.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja pod pogojem, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana.

D.4   Metoda vzorčenja za suhe fige, zemeljske oreške in orehe (loti < 15 ton)

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, je odvisno od mase lota ter je najmanj 10 in največ 100.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, in nadaljnjo delitev sestavljenega vzorca se lahko uporablja naslednja preglednica 2.

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota in število razdelitev sestavljenega vzorca

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg) (v primeru maloprodajnih pakiranj se lahko masa sestavljenega vzorca razlikuje – glej točko D.1)

Število laboratorijskih vzorcev iz sestavljenega vzorca

≤ 0,1

10

3

1 (ni delitve)

> 0,1–≤ 0,2

15

4,5

1 (ni delitve)

> 0,2–≤ 0,5

20

6

1 (ni delitve)

> 0,5–≤ 1,0

30

9 (– < 12 kg)

1 (ni delitve)

> 1,0–≤ 2,0

40

12

2

> 2,0–≤ 5,0

60

18 (– < 24 kg)

2

> 5,0–≤ 10,0

80

24

3

> 10,0–≤ 15,0

100

30

3

Masa sestavljenega vzorca je ≤ 30 kg, pred mletjem se premeša in razdeli na dva ali tri enake laboratorijske vzorce po ≤ 10 kg (ta delitev na dva ali tri laboratorijske vzorce ni potrebna, če gre za suhe fige, zemeljske oreške in orehe, namenjene za nadaljnje sortiranje ali drugo fizično obdelavo, ter če je na voljo oprema, ki omogoča homogeniziranje do 30-kilogramskega vzorca).

Kadar gre za mase sestavljenega vzorca pod 30 kg, se sestavljeni vzorec ne deli na laboratorijske vzorce po naslednjem navodilu:

< 12 kg: ni delitve na laboratorijske vzorce.

≥ 12 – < 24 kg: delitev na dva laboratorijska vzorca.

≥ 24 kg: delitev na 3 laboratorijske vzorce.

Vsak laboratorijski vzorec se posebej drobno zmelje in dobro premeša, da se doseže popolna homogenizacija v skladu z določbami iz Priloge II.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi nesprejemljivih posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana.

D.5   Metoda vzorčenja za predelane proizvode in sestavljena živila

D.5.1   Predelani proizvodi z zelo majhno maso sestavnih delcev, tj. moka, arašidovo maslo (homogena porazdelitev onesnaženja z aflatoksini)

Število primarnih vzorcev: 100; za lote pod 50 ton je število primarnih vzorcev od 10 do 100, glede na maso lota (glej preglednico 3).

Preglednica 3

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

≤ 1

10

1

> 1–≤ 3

20

2

> 3–≤ 10

40

4

> 10–≤ 20

60

6

> 20–≤ 50

100

10

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov. Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Masa sestavljenega vzorca = 1–10 kg dobro premešanega vzorca.

D.5.2   Drugi predelani proizvodi, sestavljeni iz sorazmerno večjih kosov (heterogena porazdelitev onesnaženja z aflatoksini)

Metoda vzorčenja za suhe fige, zemeljske oreške in orehe (D.3 in D.4)

D.6   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabijo druge učinkovite metode vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 1 kg (8).

D.7   Posebna metoda vzorčenja za vakuumsko pakirane zemeljske oreške, orehe, suhe fige in predelane proizvode

D.7.1   Pistacije, zemeljski oreški, brazilski oreški in suhe fige

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 50 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 30 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 50 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

D.7.2   Orehi, razen pistacij in brazilskih oreškov

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 30 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa je enaka masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

D.7.3   Proizvodi, pridobljeni iz orehov, fig in zemeljskih oreškov, z majhnimi delci

Za lote z maso 50 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 10 kg, za lote z maso manj kot 50 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 3, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 3).

D.8   Sprejemljivost lota ali sublota

Za suhe fige, zemeljske oreške in orehe, ki bo sortirano ali drugače fizično obdelano:

potrditev: če sestavljeni vzorec ali povprečje laboratorijskih vzorcev ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če sestavljeni vzorec ali povprečje laboratorijskih vzorcev nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

Za suhe fige, zemeljske oreške in orehe, namenjene neposredni prehrani ljudi:

potrditev: če noben laboratorijski vzorec ne presega zgornje mejne vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če eden ali več laboratorijskih vzorcev nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

Kadar tehta sestavljeni vzorec 12 kg ali manj:

potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

E.   METODA VZORČENJA ZA ZAČIMBE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za aflatoksin B1 in skupne aflatoksine v začimbah.

E.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov, če ni drugače določeno v tem delu E Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 100 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 10 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja >> 100 gramov, potem se 100 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1 in 2, če masa sestavljenega vzorca ustreza zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1 in 2.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 100 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 10 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 100 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 100 gramom.

E.2   Splošni pregled metode vzorčenja za začimbe

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Začimbe

≥ 15

25 ton

100

10

< 15

5–100 (9)

0,5–10

E.3   Metoda vzorčenja za začimbe (loti ≥ 15 ton)

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100. Masa sestavljenega vzorca = 10 kg.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi nesprejemljivih posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna in v celoti opisana ter dokumentirana v zapisniku.

E.4   Metoda vzorčenja za začimbe (loti < 15 ton)

Za lote začimb z maso manj kot 15 ton se uporablja načrt vzorčenja s 5 do 100 primarnih vzorcev, odvisno od mase lota, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso od 0,5 do 10 kg.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, se lahko uporablja naslednja preglednica:

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota začimb

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

≤ 0,01

5

0,5

> 0,01–≤ 0,1

10

1

> 0,1–≤ 0,2

15

1,5

> 0,2–≤ 0,5

20

2

> 0,5–≤ 1,0

30

3

> 1,0–≤ 2,0

40

4

> 2,0–≤ 5,0

60

6

> 5,0–≤ 10,0

80

8

> 10,0–≤ 15,0

100

10

E.5   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami o vzorčenju iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 0,5 kg (10).

E.6   Posebna metoda vzorčenja za vakuumsko pakirane začimbe

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 10 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

E.7   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

F.   METODA VZORČENJA ZA MLEKO IN MLEČNE PROIZVODE; ZAČETNA FORMULA IN NADALJEVALNA FORMULA, VKLJUČNO Z ZAČETNIM IN NADALJEVALNIM MLEKOM

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za aflatoksin M1 v mleku in mlečnih proizvodih ter začetni in nadaljevalni formuli, vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom ter živili (mleko in mlečni proizvodi) za posebne zdravstvene namene za dojenčke.

F.1   Metoda vzorčenja za mleko, mlečne proizvode, začetno formulo in nadaljevalno formulo, vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom

Sestavljeni vzorec ima maso najmanj 1 kg ali prostornino najmanj 1 liter, razen kadar to ni mogoče, npr. kadar vzorec sestavlja ena steklenica.

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota, je navedeno v preglednici 1. Določeno število primarnih vzorcev je odvisno od običajne oblike, v kateri se zadevni proizvodi tržijo. V primeru razsutih tekočih proizvodov se lot neposredno pred vzorčenjem čim bolj temeljito ročno ali mehansko premeša ter se meša, dokler ne vpliva na kakovost proizvoda. V tem primeru se predpostavi homogena porazdelitev aflatoksina M1 v danem lotu. Zato zadostuje, da se iz lota odvzamejo trije primarni vzorci za sestavo sestavljenega vzorca.

Primarni vzorci, ki so pogosto steklenice ali pakiranja, imajo podobno maso. Masa primarnega vzorca je najmanj 100 gramov in se združi v sestavljeni vzorec, ki tehta najmanj 1 kg ali ima prostornino najmanj 1 liter. Odstopanje od tega postopka se zapiše v zapisnik iz dela A.3.8 Priloge I.

Preglednica 1

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota

Oblika trženja

Prostornina ali masa lota

(v litrih ali kg)

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti

Najmanjša prostornina ali masa sestavljenega vzorca

(v litrih ali kg)

Razsuto stanje

3–5

1

Steklenice/pakiranja

≤ 50

3

1

Steklenice/pakiranja

50 do 500

5

1

Steklenice/pakiranja

> 500

10

1

F.2   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran (11).

F.3   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti (ali odločitvene meje – glej točko 4.4 Priloge II),

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti (ali odločitvene meje – glej točko 4.4 Priloge II).

G.   METODA VZORČENJA ZA KAVO IN KAVNE PROIZVODE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za ohratoksin A v praženih kavnih zrnih, mleti praženi kavi in instant kavi.

G.1   Masa primarnega vzorca

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov, če ni drugače določeno v tem delu G Priloge I.

Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.

Maloprodajna pakiranja nad 100 gramov se združijo v sestavljene vzorce, ki tehtajo več kot 10 kg. Če je masa enega maloprodajnega pakiranja veliko večja od 100 gramov, potem se 100 gramov odvzame iz vsakega posameznega maloprodajnega pakiranja kot primarni vzorec. To se lahko naredi ob odvzemu vzorca ali v laboratoriju. Vendar se lahko, kadar bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), uporablja nadomestna metoda vzorčenja. Na primer, kadar se drag proizvod trži v maloprodajnih pakiranjih z maso 500 gramov ali 1 kg, se lahko sestavljeni vzorec pridobi z združevanjem primarnih vzorcev, pri čemer je njihovo število manjše kot število iz preglednic 1 in 2, če masa sestavljenega vzorca ustreza zahtevani masi sestavljenega vzorca iz preglednic 1 in 2.

Kadar je masa maloprodajnega pakiranja manjša kot 100 gramov in razlika ni zelo velika, se eno maloprodajno pakiranje obravnava kot en primarni vzorec, ki se združi v sestavljeni vzorec z maso manj kot 10 kg. Če je masa maloprodajnega pakiranja veliko manjša od 100 gramov, potem je primarni vzorec sestavljen iz dveh ali več maloprodajnih pakiranj, s čimer se čim bolj približa 100 gramom.

G.2   Splošni pregled metode vzorčenja za praženo kavo

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote glede na proizvod in maso lota

Proizvod

Masa lota (tone)

Masa ali število sublotov

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

Pražena zrna kave, mleta pražena kava in instant kava

≥ 15

15–30 ton

100

10

< 15

10–100 (12)

1–10

G.3   Metoda vzorčenja za pražena zrna kave, mleto praženo kavo in instant kavo (loti ≥ 15 ton)

Če je sublot mogoče fizično ločiti, se vsak lot razdeli na sublote v skladu s preglednico 1. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, se lahko masa sublota razlikuje od navedene mase za največ 20 %.

Vsak sublot se vzorči ločeno.

Število primarnih vzorcev: 100.

Masa sestavljenega vzorca = 10 kg.

Če zgoraj opisane metode vzorčenja ni mogoče izvesti zaradi nesprejemljivih posledic pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblik pakiranja, prevoznih sredstev itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če je čim bolj reprezentativna ter v celoti opisana in dokumentirana.

G.4   Metoda vzorčenja za pražena zrna kave, mleto praženo kavo in instant kavo (loti < 15 ton)

Za lote praženih zrn kave, mlete pražene kave in instant kave z maso manj kot 15 ton se uporablja načrt vzorčenja z 10 do 100 primarnih vzorcev, odvisno od mase lota, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso 1 do 10 kg.

Za določitev števila primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, se lahko uporablja naslednja preglednica:

Preglednica 2

Število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, glede na maso lota praženih zrn kave, mlete pražene kave in instant kave.

Masa lota (tone)

Število primarnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca (kg)

≤ 0,1

10

1

> 0,1–≤ 0,2

15

1,5

> 0,2–≤ 0,5

20

2

> 0,5–≤ 1,0

30

3

> 1,0–≤ 2,0

40

4

> 2,0–≤ 5,0

60

6

> 5,0–≤ 10,0

80

8

> 10,0–≤ 15,0

100

10

G.5   Metoda vzorčenja za vakuumsko pakirana pražena zrna kave, mleto praženo kavo in instant kavo

Za lote z maso 15 ton ali več se odvzame najmanj 25 primarnih vzorcev, ki se združijo v sestavljeni vzorec za maso 10 kg, za lote z maso manj kot 15 ton pa se odvzame 25 % števila primarnih vzorcev iz preglednice 2, ki se združijo v sestavljeni vzorec, katerega masa ustreza masi vzorčenega lota (glej preglednico 2).

G.6   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami o vzorčenju iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran. V vsakem primeru tehta sestavljeni vzorec najmanj 1 kg (13).

G.7   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

H.   METODA VZORČENJA ZA SADNE SOKOVE, VKLJUČNO Z GROZDNIM SOKOM, GROZDNIM MOŠTOM, JABOLČNIKOM IN VINOM

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti za:

ohratoksin A v vinu, grozdnem soku in grozdnem moštu ter

patulin v sadnih sokovih, sadnem nektarju, žganih pijačah, jabolčniku in drugih fermentiranih pijačah, ki so pridobljene iz jabolk ali vsebujejo jabolčni sok.

H.1   Metoda vzorčenja

Sestavljeni vzorec ima prostornino najmanj 1 liter, razen kadar to ni mogoče, npr. kadar je vzorec sestavljen iz ene steklenice.

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota, je navedeno v preglednici 1. Določeno število primarnih vzorcev je odvisno od običajne oblike, v kateri se zadevni proizvodi tržijo. V primeru razsutih tekočih proizvodov se lot neposredno pred vzorčenjem čim bolj temeljito ročno ali mehansko premeša ter se meša, dokler ne vpliva na kakovost proizvoda. V tem primeru se lahko sklepa na homogeno porazdelitev ohratoksina A in patulina v danem lotu. Zato zadošča, da se iz lota odvzamejo trije primarni vzorci za sestavo sestavljenega vzorca.

Primarni vzorci, ki so pogosto steklenice ali pakiranja, imajo podobno maso. Masa primarnega vzorca je najmanj 100 gramov in se združi v sestavljeni vzorec, ki ima prostornino najmanj 1 liter. Odstopanje od tega postopka se zapiše v zapisnik iz dela A.3.8 Priloge I.

Preglednica 1

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota

Oblika trženja

Masa lota (v litrih)

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti

Najmanjša prostornina sestavljenega vzorca (v litrih)

Razsuto stanje (sadni sok, žgane pijače, jabolčnik, vino)

3

1

Steklenice/pakiranja (sadni sok, žgane pijače, jabolčnik)

≤ 50

3

1

Steklenice/pakiranja (sadni sok, žgane pijače, jabolčnik)

50 do 500

5

1

Steklenice/pakiranja (sadni sok, žgane pijače, jabolčnik)

> 500

10

1

Steklenice/pakiranja vina

≤ 50

1

1

Steklenice/pakiranja vina

50 do 500

2

1

Steklenice/pakiranja vina

> 500

3

1

H.2   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I (14).

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran.

H.3   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.

I.   METODA VZORČENJA ZA TRDNE PROIZVODE IZ JABOLK IN JABOLČNI SOK TER TRDNE PROIZVODE IZ JABOLK ZA DOJENČKE IN MALE OTROKE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti, določenih za patulin v trdnih proizvodih iz jabolk in v jabolčnem soku ter trdnih proizvodih iz jabolk za dojenčke in male otroke.

I.1   Metoda vzorčenja

Sestavljeni vzorec tehta najmanj 1 kg, razen kadar to ni mogoče, npr. kadar se vzorči eno pakiranje.

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota, je navedeno v preglednici 1. V primeru tekočih proizvodov se lot čim bolj temeljito ročno ali mehansko premeša neposredno pred vzorčenjem. V tem primeru se lahko sklepa na homogeno porazdelitev patulina v danem lotu. Zato zadošča, da se iz lota odvzamejo trije primarni vzorci za sestavo sestavljenega vzorca.

Primarni vzorci imajo podobno maso. Masa primarnega vzorca je najmanj 100 gramov in se združi v sestavljeni vzorec, ki tehta najmanj 1 kg. Odstopanje od tega postopka se zapiše v zapisnik iz dela A.3.8 Priloge I.

Preglednica 1

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota

Masa lota (kg)

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti

Masa sestavljenega vzorca (kg)

< 50

3

1

50 do 500

5

1

> 500

10

1

Če je lot sestavljen iz posameznih pakiranj, je število pakiranj, ki jih je treba odvzeti za pripravo sestavljenega vzorca, navedeno v preglednici 2.

Preglednica 2

Število pakiranj (primarnih vzorcev), ki se odvzamejo za pripravo sestavljenega vzorca, če lot sestavljajo posamezna pakiranja

Število pakiranj ali enot v lotu

Število pakiranj ali enot, ki jih je treba odvzeti

Masa sestavljenega vzorca (kg)

1 do 25

1 pakiranje ali enota

1

26 do 100

približno 5 %, najmanj 2 pakiranji ali enoti

1

> 100

približno 5 %, največ 10 pakiranj ali enot

1

I.2   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami o vzorčenju iz tega dela Priloge.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran (15).

I.3   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju merilne negotovosti in popravka za izkoristek,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju merilne negotovosti in popravka za izkoristek.

J.   METODA VZORČENJA ZA OTROŠKO HRANO IN ŽITNE KAŠICE ZA DOJENČKE IN MALE OTROKE

Ta metoda vzorčenja se uporablja za uradni nadzor mejnih vrednosti za:

aflatoksine, ohratoksin A in toksine iz rodu Fusarium v otroški hrani in žitnih kašicah za dojenčke in male otroke,

aflatoksine in ohratoksin A v živilih za posebne zdravstvene namene (razen mleka in mlečnih proizvodov) za dojenčke, in

patulin v otroški hrani, razen v žitnih kašicah za dojenčke in male otroke. Za nadzor mejnih vrednosti, določenih za patulin v jabolčnem soku in trdnih proizvodih iz jabolk za dojenčke in male otroke, se uporablja metoda vzorčenja, opisana v delu I Priloge I.

J.1   Metoda vzorčenja

Metoda vzorčenja za žita in žitne proizvode iz točke B.4 Priloge I se uporablja za hrano, namenjeno dojenčkom in malim otrokom. Glede na to je število primarnih vzorcev, ki jih je treba odvzeti, odvisno od mase lota ter je najmanj 10 in največ 100, v skladu s preglednico 2 iz točke B.4 Priloge I. Za zelo majhne lote (≤ 0,5 tone) se lahko odvzame manjše število primarnih vzorcev, vendar mora sestavljeni vzorec, ki združuje vse primarne vzorce, tudi v tem primeru tehtati najmanj 1 kg.

Masa primarnega vzorca je približno 100 gramov. Če gre za lote, sestavljene iz maloprodajnih pakiranj, je masa primarnega vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja, če gre za zelo majhne lote (≤ 0,5 tone), imajo primarni vzorci takšno maso, da z združevanjem primarnih vzorcev nastane sestavljeni vzorec z maso najmanj 1 kg. Odstopanje od te metode se zapiše v zapisnik iz A.3.8.

masa sestavljenega vzorca = 1–10 kg dobro premešanega vzorca.

J.2   Vzorčenje na ravni trgovine na drobno

Vzorčenje živil na ravni trgovine na drobno se po možnosti opravi v skladu z določbami iz tega dela Priloge I.

Kadar to ni mogoče, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja na ravni trgovine na drobno, če se zagotovi, da je sestavljeni vzorec dovolj reprezentativen za vzorčeni lot ter je v celoti opisan in dokumentiran (16).

J.3   Sprejemljivost lota ali sublota

Potrditev: če laboratorijski vzorec ustreza zgornji mejni vrednosti ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti,

zavrnitev: če laboratorijski vzorec nedvomno presega zgornjo mejno vrednost ob upoštevanju popravka za izkoristek in merilne negotovosti.


(1)  Navodila za pristojne organe za nadzor skladnosti z zakonodajo EU o aflatoksinih so na voljo na spletni strani http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/aflatoxin_guidance_en.pdf. Navodila vključujejo dodatne praktične informacije, vendar so informacije iz navodil podrejene določbam te uredbe.

(2)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2.

(3)  Napotki za vzorčenje takšnih lotov bodo zagotovljeni v navodilih, ki bodo od 1. julija 2006 na voljo na naslednji spletni strani: http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/index_en.htm

(4)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(5)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2 tega dela te priloge.

(6)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(7)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2 tega dela te priloge.

(8)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(9)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2 tega dela te priloge.

(10)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 0,5 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 0,5 kg.

(11)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(12)  Odvisno od mase lota – glej preglednico 2 te priloge.

(13)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(14)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec, ki ima prostornino 1 liter, je količina sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 liter.

(15)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.

(16)  Če je vzorčeni delež tako majhen, da je nemogoče dobiti sestavljeni vzorec z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg.


PRILOGA II

MERILA ZA PRIPRAVO VZORCEV IN METODE ANALIZE ZA URADNI NADZOR VSEBNOSTI MIKOTOKSINOV V ŽIVILIH

1.   UVOD

1.1   Previdnostni ukrepi

Ker je porazdelitev mikotoksinov običajno nehomogena, se vzorci pripravijo, in zlasti homogenizirajo, izredno pazljivo.

Popoln vzorec, ki prispe v laboratorij, se homogenizira, če homogenizacijo opravi laboratorij.

Pri analizi aflatoksinov se je treba med postopkom čim bolj izogibati dnevni svetlobi, ker se aflatoksin pod vplivom ultravijolične svetlobe postopoma razgrajuje.

1.2   Izračun deleža lupine/jedra v celih orehih

Mejne vrednosti za aflatoksine v Uredbi (ES) št. 466/2001 veljajo za užitni del. Raven aflatoksinov v užitnem delu se določi tako, da:

se lahko vzorci orehov „v lupini“ oluščijo in se določi vsebnost aflatoksinov v užitnem delu,

se lahko orehi „v lupini“ odvzamejo med postopkom priprave vzorca. Z metodo vzorčenja in metodo analize se oceni masa orehovega jedra v sestavljenem vzorcu. Masa orehovega jedra v sestavljenem vzorcu se oceni po določitvi ustreznega faktorja razmerja med orehovo lupino in orehovim jedrom v celih orehih. To razmerje se uporablja za ugotavljanje količine jeder v razsutem vzorcu, ki gre skozi postopek priprave in metodo analize.

Iz vsakega sestavljenega vzorca se posebej naključno odvzame ali shrani približno 100 celih orehov. Razmerje za vsak laboratorijski vzorec se lahko dobi s tehtanjem celih orehov, luščenjem ter ponovnim tehtanjem lupin in jeder.

Vendar lahko laboratorij razmerje med lupino in jedrom določi iz številnih vzorcev ter ga uporabi pri nadaljnjem analitskem delu. Vendar če se za neki določen laboratorijski vzorec ugotovi, da je v nasprotju z omejitvami, se razmerje za ta vzorec določi z uporabo približno 100 posebej shranjenih orehov.

2.   OBDELAVA VZORCA, PRISPELEGA V LABORATORIJ

Vsak laboratorijski vzorec se drobno zmelje in dobro premeša po postopku, s katerim se dokazano doseže popolna homogenizacija.

Če mejna vrednost velja za suho snov, se določi vsebnost suhe snovi proizvoda na delu homogeniziranega vzorca, pri tem se uporabi metoda, s katero se dokazano ugotovi natančna vsebnost suhe snovi.

3.   REFERENČNI VZORCI

Referenčni vzorci za izvršbo, trženje (zagovor) in razsojanje se jemljejo iz homogeniziranega materiala, če ta postopek ni v nasprotju s predpisi držav članic o pravicah nosilca živilske dejavnosti.

4.   METODA ANALIZE, KI JO UPORABLJA LABORATORIJ, IN ZAHTEVE LABORATORIJSKEGA NADZORA

4.1   Opredelitev pojmov

V nadaljevanju so navedene nekatere najsplošnejše opredelitve, ki jih mora laboratorij upoštevati:

r

=

ponovljivost, vrednost, manjša od absolutne razlike dveh posameznih rezultatov preskusa, dobljenih pri pogojih ponovljivosti, in sicer isti vzorec, isti izvajalec, ista naprava, isti laboratorij in kratek časovni interval, znotraj določene verjetnosti (ponavadi 95 %) in zato je r = 2,8 × sr.

sr

=

standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih ponovljivosti.

RSDr

=

relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih ponovljivosti [(sr /

Image

) × 100].

R

=

obnovljivost, vrednost, manjša od absolutne razlike dveh posameznih rezultatov preskusa, dobljenih pri pogojih obnovljivosti, in sicer ista snov, ki so jo izvajalci dobili z uporabo standardizirane preskusne metode v različnih laboratorijih, znotraj določene verjetnosti (ponavadi 95 %); R = 2,8 × sR.

sR

=

standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti.

RSDR

=

relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti [(sR /

Image

) × 100].

4.2   Splošne zahteve

Metode analize, uporabljene za nadzor živil, so v skladu z določbami iz točk 1 in 2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 882/2004.

4.3   Posebne zahteve

4.3.1   Izvedbena merila

Kadar na ravni Skupnosti niso predpisane posebne metode za določanje vsebnosti mikotoksina v živilih, lahko laboratoriji izberejo katero koli metodo, če izbrana metoda izpolnjuje naslednja merila:

(a)

Izvedbena merila za aflatoksine

Merilo

Obseg koncentracije

Priporočena vrednost

Največja dovoljena vrednost

Pribor

Vse

Zanemarljivo

Izkoristek – aflatoksin M1

0,01–0,05 μg/kg

60 do 120 %

 

> 0,05 μg/kg

70 do 110 %

 

Izkoristek – aflatoksini B1, B2, G1, G2

< 1,0 μg/kg

50 do 120 %

 

1–10 μg/kg

70 do 110 %

 

> 10 μg/kg

80 do 110 %

 

Natančnost RSDR

Vse

Dobljena s Horwitzovo enačbo

2 × vrednost, dobljena s Horwitzovo enačbo

Natančnost RSDr se lahko izračuna kot 0,66 krat natančnost RSDR pri izbranih koncentracijah.

Vrednosti, ki veljajo za B1 in vsoto B1 + B2 + G1 +G2.

Če je treba poročati o vsoti posameznih aflatoksinov B1 + B2 + G1 + G2, mora biti znan odziv posameznega aflatoksina na analitski sistem ali mora biti znana njegova protivrednost.

(b)

Izvedbena merila za ohratoksin A

Vsebnost

Ohratoksin A

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

< 1

≤ 40

≤ 60

50 do 120

1–10

≤ 20

≤ 30

70 do 110

(c)

Izvedbena merila za patulin

Vsebnost

Patulin

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

< 20

≤ 30

≤ 40

50 do 120

20–50

≤ 20

≤ 30

70 do 105

> 50

≤ 15

≤ 25

75 do 105

(d)

Izvedbena merila za deoksinivalenol

Vsebnost μg/kg

Deoksinivalenol

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

> 100– ≤ 500

≤ 20

≤ 40

60 do 110

> 500

≤ 20

≤ 40

70 do 120

(e)

Izvedbena merila za zearalenon

Vsebnost μg/kg

Zearalenon

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

≤ 50

≤ 40

≤ 50

60 do 120

> 50

≤ 25

≤ 40

70 do 120

(f)

Izvedbena merila za fumonizina B1 in B2

Vsebnost μg/kg

Fumonizin B1 ali B2

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

≤ 500

≤ 30

≤ 60

60 do 120

> 500

≤ 20

≤ 30

70 do 110

(g)

Izvedbena merila za toksina T-2 in HT-2

Vsebnost μg/kg

Toksin T-2

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

50–250

≤ 40

≤ 60

60 do 130

> 250

≤ 30

≤ 50

60 do 130


Vsebnost μg/kg

Toksin HT-2

RSDr %

RSDR %

Izkoristek %

100–200

≤ 40

≤ 60

60 do 130

> 200

≤ 30

≤ 50

60 do 130

(h)

Opombe k izvedbenim merilom za mikotoksine

Meje zaznavnosti uporabljenih metod niso navedene, ker so vrednosti za natančnost dane pri izbranih koncentracijah.

Vrednosti za natančnost se izračunajo s Horwitzovo enačbo, tj.:

RSDR = 2(1-0,5logC)

pri čemer je:

RSDR relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti [(sR/Image) × 100]

C razmerje koncentracije (tj. 1 = 100 g/100 g, 0,001 = 1 000 mg/kg).

To je posplošena enačba za natančnost, ki je neodvisna od analita in matrice ter je za vse običajne metode analize odvisna izključno od koncentracije.

4.3.2   Pristop „ustreznost namenu“

Kadar je število popolnoma validiranih metod analize omejeno, se lahko uporabi alternativen, t. j. pristop „ustreznost namenu“, ki opredeli parameter, funkcijo ustreznosti, za oceno sprejemljivosti metod analize. Funkcija ustreznosti je funkcija negotovosti, ki opredeli mejne vrednosti negotovosti z vidika ustreznosti svojemu namenu.

Zaradi omejenega števila metod analize, popolnoma validiranih z medlaboratorijskim primerjalnim preskusom, predvsem za določanje toksinov T-2 in HT-2, se lahko za ocenjevanje primernosti analitskih metod („ustreznost namenu“), ki naj se uporabljajo v laboratoriju, uporabi tudi pristop funkcije negotovosti, ki določa najvišjo sprejemljivo negotovost. Laboratorij lahko uporabi metodo, ki daje rezultate v mejah najvišje standardne negotovosti. Najvišja standardna negotovost se lahko izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je:

Uf najvišja standardna negotovost (μg/kg),

LOD meja zaznavnosti metode (μg/kg),

α konstanten numerični faktor, ki se uporabi glede na vrednost C. Vrednosti, ki se uporabljajo, so določene v spodnji preglednici,

C izbrana koncentracija (μg/kg).

Če metoda analize daje rezultate z merilnimi negotovostmi, nižjimi od najvišje standardne negotovosti, je ta metoda enako primerna kot metoda, ki izpolnjuje izvedbena merila iz točke 4.3.1.

Preglednica

Numerične vrednosti, ki se uporabljajo za α kot konstanto v formuli iz te točke, glede na izbrano koncentracijo

C (μg/kg)

α

≤ 50

0,2

51–500

0,18

501–1 000

0,15

1 001–10 000

0,12

> 10 000

0,1

4.4   Ocena merilne negotovosti, izračun izkoristka in poročanje rezultatov (1)

Pri rezultatu analize je treba navesti, ali je pri izračunu upoštevan izkoristek ali ne. Navesti je treba tudi način poročanja in vrednost izkoristka. Rezultat analize z upoštevanjem izkoristka se uporabi za preverjanje skladnosti.

Rezultat analize je treba navesti kot × +/– U, pri čemer je × rezultat analize in U razširjena negotovost meritve.

U je razširjena negotovost z uporabo količnika zajetja 2, ki pomeni stopnjo zaupanja približno 95 %.

Za hrano živalskega izvora se lahko merilna negotovost upošteva tudi z določitvijo mejne vrednosti (CCα) v skladu z Odločbo Komisije 2002/657/ES (2) (točka 3.1.2.5 Priloge – če gre za snovi z določeno dovoljeno mejno vrednostjo).

Ta pravila o razlagi rezultata analize glede na sprejemljivost ali zavrnitev lota se nanašajo na rezultate analize vzorca, pridobljenega za uradni nadzor. V primeru analize, ki se opravlja za namene pritožbe ali razsojanja, veljajo nacionalna pravila.

4.5   Standardi kakovosti za laboratorije

Laboratoriji morajo biti v skladu z določbami člena 12 Uredbe (ES) št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3).


(1)  Več podrobnosti o postopkih za oceno merilne negotovosti in postopkih za oceno izkoristka vrednosti je na voljo v poročilu z naslovom „Poročilo o razmerju med analitičnimi rezultati, merilno negotovostjo, faktorji izkoristka in določbami zakonodaje EU o krmi in živilih“ – http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/report-sampling_analysis_2004_en.pdf

(2)  UL L 221, 17.8.2002, str. 8. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/25/ES (UL L 6, 10.1.2004, str. 38).

(3)  Glej tudi prehodne ureditve iz člena 18 Uredbe Komisije (ES) št. 2076/2005 z dne 5. decembra 2005 o prehodnih ureditvah za izvajanje uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 ter o spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL L 338, 22.12.2005, str. 83).


Top