Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32006L0044

Direktiva 2006/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (Besedilo velja za EGP)

OJ L 264, 25.9.2006, p. 20–31 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Bulgarian: Chapter 15 Volume 017 P. 133 - 144
Special edition in Romanian: Chapter 15 Volume 017 P. 133 - 144
Special edition in Croatian: Chapter 15 Volume 032 P. 97 - 108

No longer in force, Date of end of validity: 21/12/2013; implicitno zavrnjeno 32000L0060

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2006/44/oj

25.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 264/20


DIREKTIVA 2006/44/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. septembra 2006

o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib

(kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA–

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (3), je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Za varstvo in izboljšanje okolja so potrebni konkretni ukrepi za zaščito sladkih voda pred onesnaženjem, vključno z vodami, ki lahko omogočajo življenje ribam.

(3)

Z ekološkega in gospodarskega vidika je treba varovati populacije rib pred različnimi škodljivimi posledicami, ki izhajajo iz odvajanja onesnaževal v vode, kakršne so zlasti zmanjšanje števila rib nekaterih vrst in v nekaterih primerih celo izginotje le-teh.

(4)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (5) ima namen zagotoviti, da se doseže raven kakovosti površinskih voda, ki nima znatnih vplivov in ne predstavlja tveganj za okolje.

(5)

Razlike med predpisi, ki se uporabljajo v različnih državah članicah v zvezi s kakovostjo sladkih voda, ki lahko omogočajo življenje sladkovodnim ribam, lahko ustvarijo neenake pogoje konkurence in tako neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga.

(6)

Za dosego ciljev te direktive bi morale države članice določiti vode, za katere se bo ta direktiva uporabljala, in opredeliti mejne vrednosti, ki ustrezajo nekaterim parametrom. Tako določene vode bi morale biti v skladu s temi vrednostmi v roku petih let po njihovi določitvi.

(7)

Treba bi bilo določiti, da se bo pod določenimi pogoji lahko štelo, da so sladke vode, ki lahko omogočajo življenje ribam, v skladu z ustreznimi vrednostmi parametrov, tudi če določen odstotek vzetih vzorcev ne ustreza opredeljenim vrednostim.

(8)

Za zagotavljanje preverjanja kakovosti sladkih voda, ki lahko omogočajo življenje ribam, bi bilo treba vzeti minimalno število vzorcev in opraviti meritve parametrov, določenih v prilogah. Takšno vzorčenje bi se lahko omejilo ali prekinilo glede na kakovost vode.

(9)

Nekatere naravne okoliščine so izven nadzora držav članic in bi zato bilo treba v nekaterih primerih zagotoviti možnost odstopanja od te direktive.

(10)

Zaradi tehničnega in znanstvenega napredka je lahko potrebna hitra prilagoditev nekaterih zahtev, določenih v Prilogi I. Da bi olajšali uvedbo potrebnih ukrepov, je treba določiti postopek v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6), s katerim bi vzpostavili tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

(11)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv, ki so navedene v delu B Priloge III, v nacionalno pravo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   Ta direktiva ureja kakovost sladkih voda in se uporablja za tiste vode, ki jih države članice določijo za vode, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da bi omogočale življenje rib.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za vode v naravnih ali umetnih ribnikih, ki se uporabljajo za intenzivno gojenje rib.

3.   Cilj te direktive je varovanje ali izboljšanje kakovosti tistih tekočih ali stoječih sladkih voda, ki omogočajo ali pa bi, če bi se onesnaženost zmanjšala ali odpravila, omogočale življenje ribam, ki spadajo med:

(a)

avtohtone (domorodne) vrste, ki prispevajo k naravni raznolikosti;

(b)

vrste, katerih prisotnost pristojni organi držav članic ocenjujejo za zaželeno za upravljanje z vodami.

4.   V tej direktivi:

(a)

salmonidne vode pomenijo vode, ki omogočajo ali bodo omogočale življenje ribam, ki sodijo v vrste, kot so losos (Salmo salar), postrv (Salmo trutta), lipan (Thymallus thymallus) in bela riba (Coregonus);

(b)

ciprinidne vode pomenijo vode, ki omogočajo ali bi lahko omogočale življenje ribjim populacijam, ki sodijo v vrsto ciprinidov (Cyprinidae) ali v druge vrste, kot so ščuka (Esox lucius), ostriž (Perca fluviatilis) in jegulja (Anguilla anguilla).

Člen 2

Fizikalni in kemijski parametri, ki se uporabljajo za vode, določene s strani držav članic, so našteti v Prilogi I.

Za uporabo teh parametrov se vode razdeli na salmonidne in ciprinidne.

Člen 3

1.   Države članice za določene vode opredelijo vrednosti za parametre, naštete v Prilogi I, v kolikor so vrednosti naštete v stolpcu G ali v stolpcu I. Pri tem upoštevajo opombe v teh dveh stolpcih.

2.   Države članice ne določijo vrednosti, ki so manj stroge kot tiste, naštete v stolpcu I Priloge I, in si prizadevajo spoštovati vrednosti iz stolpca G, ob upoštevanju načela iz člena 8.

Člen 4

1.   Države članice določijo salmonidne in ciprinidne vode ter lahko naknadno določijo dodatne vode.

2.   Države članice lahko ob upoštevanju načela iz člena 8 spremenijo določitev nekaterih voda zaradi dejavnikov, ki jih v času določitve ni bilo moč predvideti.

Člen 5

Države članice oblikujejo programe, da bi zmanjšale onesnaževanje in zagotovile, da so v skladu s členom 4 določene vode v petih letih po določitvi v skladu z vrednostmi parametrov, ki jih določijo države članice v skladu s členom 3, in z opombami v stolpcih G in I Priloge I.

Člen 6

1.   Za izvajanje člena 5 se za določene vode šteje, da so v skladu z določbami te direktive, če so vzorci teh voda, vzeti z upoštevanjem minimalne pogostnosti vzorčenja, določene v Prilogi I, na istem merilnem mestu v obdobju 12 mesecev v skladu z vrednostmi, ki jih v skladu s členom 3 določijo države članice, in z opombami v stolpcih G in I Priloge I, v primeru:

(a)

95 % vzorcev za parametre pH, BOD5, nitriti, neionizirani amonijak, celotni amonij, celotni prosti klor, celotni cink in raztopljeni baker. Če je pogostnost vzorčenja manjša kot enkrat mesečno, morajo biti vsi vzorci v skladu z zgoraj navedenimi vrednostmi parametrov in opombami;

(b)

odstotkov, naštetih v Prilogi I za parametra temperatura in raztopljeni kisik;

(c)

povprečne koncentracije, določene za parameter suspendirane snovi.

2.   Primeri neupoštevanja vrednosti, ki jih države članice določijo v skladu s členom 3, ali opomb iz stolpcev G in I Priloge I se ne upoštevajo pri izračunu odstotkov, predvidenih v odstavku 1, kadar so le-ti posledica poplav ali drugih naravnih nesreč.

Člen 7

1.   Pristojni organi v državah članicah izvajajo vzorčenje z minimalno pogostnostjo, določeno v Prilogi I.

2.   Kadar pristojni organ ugotovi, da je kakovost določenih voda precej boljša, kakor bi bila, če bi se zanjo uporabljale vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 3, in opombe iz stolpcev G in I Priloge I, se lahko pogostnost vzorčenja zmanjša. Kadar onesnaženja ali tveganja za poslabšanje kakovosti voda ni, lahko zadevni pristojni organ odloči, da vzorčenje ni potrebno.

3.   Če se pri vzorčenju pokaže, da se vrednost, ki jo je določila država članica v skladu s členom 3, ali opomba iz stolpcev G ali I Priloge I ne upošteva, država članica ugotovi, ali je to posledica naključja, naravnega pojava ali onesnaženja ter sprejme ustrezne ukrepe.

4.   Pristojni organ vsake države članice zlasti glede na lokalne okoljske pogoje določi natančno mesto vzorčenja, oddaljenost tega mesta od iztokov onesnaževal ter globino, pri kateri se vzame vzorec.

5.   Nekatere referenčne analizne metode za izračun zadevnih parametrov so določene v Prilogi I. Laboratoriji, ki uporabljajo druge metode, se morajo prepričati, da so dobljeni rezultati enakovredni ali primerljivi z rezultati, navedenimi v Prilogi I.

Člen 8

Izvajanje ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, ne sme pod nobenimi pogoji neposredno ali posredno povečati onesnaženja sladkih voda.

Člen 9

Države članice lahko za določene vode kadar koli določijo strožje vrednosti parametrov, kakor so določene s to direktivo. Sprejmejo lahko tudi predpise, ki zadevajo parametre, ki jih ta direktiva ne ureja.

Člen 10

Kadar vodotok prečka ali poteka po državni meji med dvema ali več državami članicami in ena od teh držav želi določiti te vode, se te države med seboj posvetujejo o določitvi odsekov teh voda, za katere bi se lahko uporabljala ta direktiva, ter o možnih posledicah glede na skupne cilje kakovosti; te posledice v medsebojnem posvetovanju opredeli vsaka zadevna država članica. Komisija lahko sodeluje v teh posvetovanjih.

Člen 11

Države članice lahko odstopajo od te direktive:

(a)

v primeru določenih vrednosti parametrov, ki so v Prilogi I označeni z (0), zaradi izjemnih vremenskih razmer ali posebnih geografskih pogojev;

(b)

kadar se določene vode naravno obogatijo z nekaterimi snovmi, kar ima za posledico neupoštevanje vrednosti, predpisanih v Prilogi I.

Naravna obogatitev pomeni proces, pri katerem vodno telo brez človeškega poseganja sprejme nekatere snovi, ki so vsebovane v tleh.

Člen 12

Spremembe, potrebne za prilagajanje vrednosti parametrov G in analiznih metod, ki jih vsebuje Priloga I, tehničnemu in znanstvenemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13(2).

Člen 13

1.   Komisiji pomaga odbor za prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku (v nadaljnjem besedilu „odbor“).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 14

Za namene uporabe te direktive države članice Komisiji predložijo podatke o:

(a)

vodah, določenih v skladu s členom 4(1), v obliki povzetka;

(b)

spremembi določitev nekaterih voda v skladu s členom 4(2);

(c)

predpisih, sprejetih zaradi uvedbe novih parametrov v skladu s členom 9;

(d)

uporabi odstopanj od vrednosti iz stolpca I Priloge I.

Na splošno pa države članice Komisiji na njeno utemeljeno zahtevo posredujejo podatke, potrebne za uporabo te direktive.

Člen 15

Države članice vsaka tri leta in prvič za obdobje od leta 1993 do vključno leta 1995 pošljejo Komisiji podatke o izvajanju te direktive v okviru področnega poročila, ki zajema tudi druge ustrezne direktive Skupnosti. To poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali vzorca, ki ga pripravi Komisija v skladu s postopkom iz člena 6 Direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (7). Vprašalnik ali vzorec se pošlje državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo. Poročilo se pošlje Komisiji v devetih mesecih po koncu triletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

Komisija objavi poročilo Skupnosti o izvajanju te direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic.

Člen 16

Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17

Direktiva 78/659/EGS se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 18

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 6. septembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI


(1)  UL C 117, 30.4.2004, str. 11.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 21. aprila 2004 (UL C 104 E, 30.4.2004, str. 545) in Sklep Sveta z dne 25. aprila 2006.

(3)  UL L 222, 14.8.1978, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(4)  Glej del A Priloge III.

(5)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(6)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(7)  UL L 377, 31.12.1991, str. 48. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).


PRILOGA I

SEZNAM PARAMETROV

Parameter

Salmonidne vode

Ciprinidne vode

Analizne ali kontrolne metode

Minimalna pogostnost vzorčenja in merjenja

Opombe

G

I

G

I

1.

Temperatura (°C)

l.

Temperatura, merjena dolvodno od točke toplotnega izpusta (na robu področja mešanja), ne sme preseči naravne temperature za več kot:

Termometrija

Tedensko gorvodno in dolvodno od točke toplotnega izpusta.

Izogniti se je treba prenaglim spremembam temperature.

 

1,5 °C

 

3 °C

 

V posebnih pogojih lahko države članice določijo geografsko omejena odstopanja, če lahko pristojni organ dokaže, da ni škodljivih posledic za uravnotežen razvoj ribje populacije.

 

2.

Toplotni izpust ne sme povzročiti, da temperatura dolvodno od točke toplotnega izpusta (na robu področja mešanja) preseže naslednje vrednosti:

 

 

 

21,5 (0)

 

28 (0)

10 (0)

10 (0)

Omejitev temperature na 10 °C se uporablja le za obdobje razmnoževanja pri vrstah, ki potrebujejo za razmnoževanje hladno vodo, in le za vode, v katerih lahko živijo takšne vrste.

Temperaturne omejitve se lahko presežejo v 2 % časa.

2.

Raztopljeni kisik

(mg/l O2)

50 % ≥ 9

100 % ≥ 7

50 % ≥ 9

50 % ≥ 8

100 % ≥ 5

50 % ≥ 7

Winklerjeva metoda ali specifične elektrode (elektrokemična metoda)

Mesečno, najmanj en vzorec, ki predstavlja pogoje z malo kisika na dan vzorčenja.

Vendar pa je v primeru večjih dnevnih nihanj treba odvzeti najmanj dva vzorca na dan.

 

Kadar koncentracija kisika pade pod 6 mg/l, države članice izvajajo določbe člena 7(3). Pristojni organ mora dokazati, da te razmere ne bodo imele škodljivih posledic za uravnotežen razvoj ribje populacije.

Kadar koncentracija kisika pade pod 4 mg/l, države članice izvajajo določbe člena 7(3). Pristojni organ mora dokazati, da te razmere ne bodo imele škodljivih posledic za uravnotežen razvoj ribje populacije.

3.

pH

 

6 do 9 (0) (1)

 

6 do 9 (0) (1)

Elektrometrična kalibracija s pomočjo dveh raztopin z znanima pH vrednostma, po možnosti nad in pod merjenim pH.

Mesečno

 

4.

Suspendirane snovi

(mg/l)

≤ 25 (0)

 

≤ 25 (0)

 

Filtracija preko filtracijske membrane z 0,45 μm ali centrifugiranje (najmanj pet minut, povprečni pospešek 2 800 do 3 200 g), sušenje pri 105 °C in tehtanje.

 

Prikazane vrednosti so povprečne koncentracije in se ne uporabljajo za suspendirane snovi s škodljivimi kemijskimi lastnostmi.

Poplave lahko povzročijo močno povišanje koncentracij.

5.

BOD5

(mg/l O2)

≤ 3

 

≤ 6

 

Določitev O2 z Winklerjevo metodo, pred in po petdnevni inkubaciji v popolni temi pri 20 ±1 °C (nitrifikacija ne sme biti ovirana).

 

 

6.

Celotni fosfor

(mg/l P)

 

 

 

 

Molekularna absorpcijska spektrofotometrija

 

V primeru jezer s povprečno globino med 18 in 300 m se lahko uporabi naslednja formula:

Formula

kjer je:

L

=

obremenitev, izražena v mg P na kvadratni meter jezerske površine v enem letu

Formula

=

povprečna globina jezera v metrih

Tw

=

teoretični čas obnovitve jezerske vode v letih.

V drugih primerih se lahko upoštevajo kot pokazatelji mejne vrednosti 0,2 mg/l za salmonidne in 0,4 mg/l za ciprinidne vode, izražene kot PO4, zato da se zmanjša evtrofikacija.

7.

Nitriti

(mg/l NO2)

≤ 0,01

 

≤ 0,03

 

Molekularna absorpcijska spektrofotometrija

 

 

8.

Fenolne spojine

(mg/l C6H5OH)

 

 (2)

 

 (2)

Okus

 

Preverjanje okusa se opravi samo, če se predvideva, da so prisotne fenolne spojine.

9.

Mineralna olja

 

 (3)

 

 (3)

Vid

Okus

Mesečno

Preverjanje videza se opravi redno enkrat na mesec, pri čemer se preverjanje okusa opravi samo pri sumu na prisotnost mineralnih olj.

10.

Neionizirani amonijak

(mg/l NH3)

≤ 0,005

≤ 0,025

≤ 0,005

≤ 0,025

Molekularna absorpcijska spektrofotometrija z uporabo metode z indofenol-modro ali Nesslerjevo metodo, povezane s pH vrednostmi in temperaturo.

Mesečno

Vrednosti za neionizirani amonijak se lahko presežejo v obliki manjših dnevnih vršnih vrednosti.

Da bi zmanjšali tveganje za toksičnost zaradi neioniziranega amonijaka, zaradi porabe kisika zaradi nitrifikacije in evtrofikacije, koncentracije skupnega amonijaka ne smejo preseči naslednjih vrednosti:

11.

Skupni amonij

(mg/l NH4)

≤ 0,04

≤ 1 (4)

≤ 0,2

≤ 1 (4)

12.

Celotni prosti klor

(mg/l HOCl)

 

≤ 0,005

 

≤ 0,005

Metoda DPD (diethyl-p-phenyldiamin)

Mesečno

Vrednosti I ustrezajo pH = 6.

Višje koncentracije celotnega prostega klora so sprejemljive, če je pH višji.

13.

Celotni cink

(mg/l Zn)

 

≤ 0,3

 

≤ 1,0

Atomska absorpcijska spektrometrija

Mesečno

Vrednosti I ustrezajo trdoti vode 100 mg/l CaCO3.

Za trdoto med 10 in 500 mg/l so v Prilogi II podane ustrezne mejne vrednosti.

14.

Raztopljeni baker

(mg/l Cu)

≤ 0,04

 

≤ 0,04

 

Atomska absorpcijska spektrometrija

 

Vrednosti G ustrezajo trdoti vode 100 mg/l CaCO3.

Za trdoto med 10 in 300 mg/l so v Prilogi II podane ustrezne mejne vrednosti.

Splošna opomba:

Omeniti velja, da se je pri določitvi parametrov v tej prilogi predpostavljalo, da so ostali parametri, bodisi omenjeni v tej prilogi ali ne, ugodni. To zlasti pomeni, da so koncentracije škodljivih snovi, ki niso naštete, zelo nizke.

Kadar sta v mešanici prisotni dve ali več škodljivih snovi, se lahko pojavijo pomembni skupni učinki (seštevek, sinergizem ali antagonizem).

Razlaga simbolov:

G

=

priporočena vrednost

I

=

obvezna vrednost

(0)

=

odstopanja so možna v skladu s členom 11.


(1)  Umetno povzročena nihanja pH glede na naravne vrednosti ne smejo preseči ±0,5 enote pH v okviru omejitev med 6,0 in 9,0 pod pogojem, da ta nihanja ne povečajo škodljivosti drugih snovi, prisotnih v vodi.

(2)  Fenolne spojine ne smejo biti prisotne v takšnih koncentracijah, da škodljivo vplivajo na okus rib.

(3)  Mineralna olja ne smejo biti prisotna v vodi v takšnih količinah, da:

tvorijo viden film na površini vode ali oblogo na dnu vodotokov in jezer,

ribam dajo značilen okus po ogljikovodikih,

škodljivo vplivajo na ribe.

(4)  V posebnih geografskih ali podnebnih pogojih, zlasti pa pri nizki temperaturi vode in zmanjšanju nitrifikacije, ali v primeru, da pristojni organ lahko dokaže, da ni škodljivih posledic za uravnotežen razvoj ribje populacije, lahko države članice določijo vrednosti, višje od 1 mg/l.


PRILOGA II

ZNAČILNOSTI CELOTNEGA CINKA IN RAZTOPLJENEGA BAKRA

Celotni cink

(glej točko 13 Priloge I, stolpec „Opombe“)

Koncentracije celotnega cinka (mg/l Zn) za različno trdoto vode med 10 in 500 mg/l CaCO3:

 

Trdota vode (mg/l CaCO3)

10

50

100

500

Salmonidne vode (mg/l Zn)

0,03

0,2

0,3

0,5

Ciprinidne vode (mg/l Zn)

0,3

0,7

1,0

2,0

Raztopljeni baker

(glej točko 14 Priloge I, stolpec „Opombe“)

Koncentracije raztopljenega bakra (mg/l Cu) za različno trdoto vode med 10 in 300 mg/l CaC03:

 

Trdota vode (mg/l CaCO3)

10

50

100

300

mg/l Cu

0,005 (1)

0,022

0,04

0,112


(1)  Prisotnost rib v vodah z višjimi koncentracijami bakra lahko kažejo na prevladujočo vsebnost raztopljenih organskih bakrovih kompleksov.


PRILOGA III

Del A

Razveljavljena direktiva in njeni spremembi

(iz člena 17)

Direktiva Sveta 78/659/EGS (UL L 222, 14.8.1978, str. 1) (1)

 

Direktiva Sveta 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48)

samo točka (c) Priloge I

Uredba Sveta (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36)

samo točka 26 Priloge III

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 17)

Direktiva

Roki za prenos

78/659/EGS

20. julij 1980

91/692/EGS

1. januar 1993


(1)  Direktiva 78/659/EGS je bila prav tako spremenjena z naslednjimi nerazveljavljenimi akti:

Akt o pristopu iz leta 1979,

Akt o pristopu iz leta 1985,

Akt o pristopu iz leta 1994.


PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 78/659/EGS

Ta direktiva

Člen 1(1) in (2)

Člen 1(1) in (2)

Člen 1(3), uvodno besedilo

Člen 1(3), uvodno besedilo

Člen 1(3), prva alinea

Člen 1(3)(a)

Člen 1(3), druga alinea

Člen 1(3)(b)

Člen 1(4), uvodno besedilo

Člen 1(4), uvodno besedilo

Člen 1(4), prva alinea

Člen 1(4)(a)

Člen 1(4), druga alinea

Člen 1(4)(b)

Člen 2(1)

Člen 2, prvi odstavek

Člen 2(2)

Člen 2, drugi odstavek

Člen 3

Člen 3

Člen 4(1) in (2)

Člen 4(1)

Člen 4(3)

Člen 4(2)

Člen 5

Člen 5

Člen 6(1), uvodno besedilo

Člen 6(1), uvodno besedilo

Člen 6(1), prva alinea

Člen 6(1)(a)

Člen 6(1), druga alinea

Člen 6(1)(b)

Člen 6(1), tretja alinea

Člen 6(1)(c)

Člen 6(2)

Člen 6(2)

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11

Člen 12

Člen 12

Člen 13(1) in člen 14

Člen 13

Člen 15, uvodno besedilo prvega odstavka

Člen 14, uvodno besedilo prvega odstavka

Člen 15, prva alinea prvega odstavka

Člen 14, točka (a) prvega odstavka

Člen 15, druga alinea prvega odstavka

Člen 14, točka (b) prvega odstavka

Člen 15, tretja alinea prvega odstavka

Člen 14, točka (c) prvega odstavka

Člen 15, četrta alinea prvega odstavka

Člen 14, točka (d) prvega odstavka

Člen 15, drugi odstavek

Člen 14, drugi odstavek

Člen 16

Člen 15

Člen 17(1)

Člen 17(2)

Člen 16

Člen 17

Člen 18

Člen 18

Člen 19

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga IV


Top