EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32005R1068

Uredba Komisije (ES) št. 1068/2005 z dne 6. julija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 824/2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit, s strani intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit

OJ L 174, 7.7.2005, p. 65–68 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
OJ L 306M , 15.11.2008, p. 363–366 (MT)
Special edition in Bulgarian: Chapter 03 Volume 064 P. 179 - 182
Special edition in Romanian: Chapter 03 Volume 064 P. 179 - 182

No longer in force, Date of end of validity: 01/07/2008; implicitno zavrnjeno 32008R0687

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2005/1068/oj

7.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/65


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1068/2005

z dne 6. julija 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 824/2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit, s strani intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1784/2003 od sezone 2004/2005 ne predvideva več intervencije za rž. Glede na novi položaj je treba Uredbo Komisije (ES) št. 824/2000 (2) prilagoditi.

(2)

Navadna in trda pšenica sta žiti, za kateri so določeni kriteriji minimalne kakovosti za prehrano ljudi, ki morajo ustrezati zdravstvenim standardom, določenim z Uredbo Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (3). Druga žita so v glavnem namenjena prehrani živali in morajo biti v skladu z Direktivo 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (4). Določiti je treba, da se ti standardi uporabljajo od prevzema zadevnih proizvodov v skladu s trenutnim intervencijskim režimom.

(3)

Nekateri od teh standardov se lahko uporabljajo od 1. julija 2006 ob prvi predelavi proizvodov. Da bi se zagotovilo, da se lahko žita, ki so prevzeta pred navedenim datumom, pri dostavi ob izstopu iz intervencijskega režima tržijo v najboljših pogojih, je treba od sezone 2005/2006 določiti, da proizvodi, ponujeni v intervencijo, ustrezajo zahtevam, ki jih ti standardi postavljajo.

(4)

Pokazalo se je, da so možnosti razvoja mikotoksinov povezane s posebnimi pogoji, ki so prepoznavni predvsem na podlagi podnebnih pogojev v času rasti in predvsem cvetenja žit.

(5)

Tveganja, ki so povezana z zgornjo mejo dopustnih onesnaževalcev, intervencijske agencije prepoznajo na podlagi podatkov, ki jih prejmejo od ponudnikov, in lastnih analitičnih meril. Za omejitev finančnih stroškov je pred prevzemom proizvodov utemeljeno zahtevati analize v pristojnosti intervencijskih agencij samo na podlagi analize tveganja, ki omogoča zagotavljanje kakovosti proizvodov ob njihovem vstopu v intervencijski režim.

(6)

Člena 2 in 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 3492/90 z dne 27. novembra 1990 o določitvi dejavnikov, ki jih je treba upoštevati v letnih obračunih za financiranje intervencijskih ukrepov v obliki javnega skladiščenja s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (5), določata pravila odgovornosti. Navedena člena predvsem določata, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile ustrezno ohranitev proizvodov, ki so predmet intervencije Skupnosti, in da se količine, katerih kakovost se je poslabšala zaradi običajnih fizičnih pogojev skladiščenja ali predolgega shranjevanja, vknjižijo, kot da so odpremljene iz intervencijskih zalog na dan, ko se ugotovi poslabšanje kakovosti. Določata tudi, da se proizvod šteje za proizvod s poslabšano kakovostjo, kadar ne izpolnjuje več zahtev kakovosti, ki so veljale ob odkupu. Zato se lahko samo tista poslabšanja kakovosti, ki so zajeta v teh določbah, krijejo iz proračuna Skupnosti. Če je država članica ob nakupu proizvoda sprejela neustrezno odločitev glede analize tveganja v skladu s temi predpisi, je odgovorna, če se kasneje izkaže, da proizvod ne ustreza minimalnim standardom. Taka odločitev namreč ne bi dovoljevala zagotovitve kakovosti proizvoda in posledično njegovega ustreznega shranjevanja. Zato je treba opredeliti pogoje, pod katerimi država članica prevzame odgovornost.

(7)

Za ugotavljanje kakovosti žit, ponujenih v intervencijo, člen 3 Uredbe (ES) št. 824/2000 povzame seznam metod glede na kriterije, ki jih je treba analizirati. Med navedenimi metodami je Mednarodna organizacija za standardizacijo metodo prilagodila glede na določitev Hagbergovega števila padanja. Zadevno referenco je treba prilagoditi. Prav tako se zdi potrebno opredeliti metode analiz, ki se nanašajo na spoštovanje standardov glede onesnaževalcev.

(8)

Člen 6 Uredbe (ES) št. 824/2000 je zaradi jasnosti in natančnosti treba napisati na novo, posebej kar zadeva vrstni red ustreznih ukrepov. Z upoštevanjem načela analize tveganja, ki se uporabi za nadzor mikotoksinov, se zdi upravičeno med analize, ki gredo v strošek ponudnika, dodati analize za določitev stopnje mikotoksinov.

(9)

Uredbo (ES) št. 824/2000 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Upravljalni odbor za žita ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 824/2000 se spremeni:

1.

Prvi pododstavek člena 1 se nadomesti z naslednjim:

„V obdobju iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 ima vsak imetnik homogene partije najmanj 80 ton navadne pšenice, ječmena, koruze ali sirka ali 10 ton trde pšenice, pridelanih na območju Skupnosti, pravico, da lahko ta žita ponudi intervencijski agenciji.“

2.

Prvi in drugi pododstavek člena 2(2) se nadomestita z naslednjim besedilom:

„Žito se šteje za zdravo, čisto in primerne tržne kakovosti, če ima značilno barvo za svojo vrsto, je brez neobičajnega vonja in živih škodljivcev (vključno z grinjami) na kateri koli stopnji njegovega razvoja, če izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti, določene v Prilogi I, in če njegova stopnja onesnaževalcev, vključno z radioaktivnimi, ne presega najvišje stopnje, dovoljene s predpisi Skupnosti. Najvišje dopustne stopnje onesnaževalcev, ki ne smejo biti presežene, so naslednje:

za navadno in trdo pšenico tiste, določene z uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 (6), vključno z zahtevami glede stopnje toksinov Fusarium, ki je za navadno pšenico določena v točkah 2.4 do 2.7 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 466/2001 (7),

za ječmen, koruzo ali sirek tiste, določene z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/32/ES (8).

Države članice opravljajo nadzor nad stopnjami onesnaževalcev, vključno z radioaktivnostjo, na podlagi analize tveganja, pri čemer še posebej upoštevajo podatke, ki jih da ponudnik, in njegove obveznosti glede spoštovanja zahtevanih standardov, predvsem glede rezultatov analiz, ki jih je dobil. Kjer je to potrebno, se trajanje in obseg ukrepov nadzora določita v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1784/2003, predvsem kadar bi bil lahko položaj na trgu zaradi onesnaževalcev močno moten.

3.

Člen 3 se spremeni:

(a)

točka 3.7 se nadomesti z:

„3.7

metoda za določanje Hagbergovega števila padanja (test aktivnosti škroba) mora ustrezati standardu ISO 3093:2004;“

(b)

doda se točka 3.10:

„3.10

metode vzorčenja in referenčne analizne metode za določitev stopnje mikotoksinov so tiste, ki so omenjene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 466/2001“

4.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Intervencijska agencija mora zagotoviti analizo zunanjih in notranjih lastnosti odvzetega vzorca v roku 20 delovnih dni od dneva pridobitve reprezentativnega vzorca.

2.   Ponudnik krije stroške, ki se nanašajo na:

(a)

določanje vsebnosti tanina v sirku;

(b)

test aktivnosti škroba (Hagberg);

(c)

določanje vsebnosti beljakovin pri navadni in trdi pšenici;

(d)

test določanja sedimentacije;

(e)

test primernosti za strojno obdelavo;

(f)

analize onesnaževalcev.

3.   Če bi analize iz odstavka 1 pokazale, da ponujena žita ne ustrezajo minimalni kakovosti, zahtevani za intervencijo, jih ponudnik na svoje stroške odstrani. V to so zajeti tudi povezani stroški.

4.   V primeru spora intervencijska agencija ponovno zagotovi potrebne analize na zadevnem žitu, pri čemer nosi stroške stranka, ki izgubi spor.“

5.

Člen 9 se spremeni:

(a)

Točki (c) in (d) se nadomestita s:

„(c)

če odstotek lomljenih zrn presega 3 % pri trdi pšenici, navadni pšenici in ječmenu ter 4 % pri koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsakih dodatnih 0,1 %;

(d)

če odstotek nečistoč presega 2 % pri trdi pšenici, 4 % pri koruzi in sirku ter 5 % pri navadni pšenici in ječmenu, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsakih dodatnih 0,1 %.“;

(b)

Točka (f) se nadomesti s:

„(f)

če odstotek raznih nečistoč (črne primesi) presega 0,5 % pri trdi pšenici in 1 % pri navadni pšenici, ječmenu, koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,1 EUR za vsakih dodatnih 0,1 %.“.

6.

Členu 10 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Če naj se pregledi, določeni s to uredbo, izvedejo na podlagi analize tveganja iz drugega pododstavka člena 2(2), za finančne posledice, ki izhajajo iz nespoštovanja najvišjih dopustnih stopenj onesnaževalcev, finančno odgovarja država članica. Ta odgovornost se uvede, brez vpliva na ukrepe, ki jih država članica sama sproži proti ponudniku ali skladiščniku, v primeru nespoštovanja njihovih dolžnosti ali obveznosti.

Če pa zadevna država članica v primeru ohratoksina A in alfatoksina lahko Komisiji predloži zadovoljiv dokaz za spoštovanje standardov ob začetku skladiščenja, spoštovanje običajnih pogojev skladiščenja kot tudi drugih obveznosti skladiščnika, se finančna odgovornost prenese na proračun Skupnosti.“

7.

V Prilogi I se stolpec „rž“ črta.

8.

Priloga II se spremeni:

(a)

Prvi pododstavek točke 1.2(a) se nadomesti z:

„zakrnela zrna so zrna, ki po odstranitvi ostalih primesi iz vzorca, omenjenih v tej prilogi, padejo skozi sito z odprtinami naslednjih dimenzij: navadna pšenica 2,0 mm, trda pšenica 1,9 mm, ječmen 2,2 mm.“;

(b)

Točka 2.3 se črta.

9.

Točka 1 v Prilogi III se spremeni:

(a)

Prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Pri navadni pšenici, trdi pšenici in ječmenu presejemo 250 g povprečnega vzorca skozi dve siti, eno z odprtinami v obliki rež velikosti 3,5 mm in drugo z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm; vsako sejanje traja pol minute.“

(b)

Sedmi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Delni vzorec sejemo pol minute na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 2,0 mm pri navadni pšenici, 1,9 mm pri trdi pšenici in 2,2 mm pri ječmenu. Snovi, ki padejo skozi ta sita, so zakrnela zrna. Zrna, ki jih je poškodovala zmrzal, in nezrela zelena zrna spadajo v skupino ‚zakrnelih zrn‘.“

10.

V opombi na dnu strani 2 Priloge IV se drugi pododstavek nadomesti z:

„Ventilacija mora omogočati, da se drobnozrnata žita (navadna pšenica, trda pšenica, ječmen in sirek) sušijo dve uri, koruza pa štiri ure; rezultati vseh vzorcev zdroba oz. koruze, ki so lahko sočasno v sušilniku, naj se ne razlikujejo za več kot 0,15 % od rezultatov, ki jih dobimo po triurnem sušenju drobnozrnatih žit oz. peturnem sušenju koruze.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa se določbe, povezane s toksini Fusarium in z metodami nadzora nad stopnjami onesnaževalcev iz točke 2, uporabijo šele za letine žit, prevzete od sezone 2005/2006 dalje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(2)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

(3)  UL L 37, 13.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(4)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/8/ES (UL L 27, 29.1.2005, str. 44).

(5)  UL L 337, 4.12.1990, str. 3.

(6)  UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(7)  UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 856/2005 (UL L 143, 7.6.2005, str. 3).

(8)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10.“


Top