4.12.2004

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 2073/2004

z dne 16. novembra 2004

o upravnem sodelovanju na področju trošarin

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

in ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Goljufije v Evropski uniji imajo hude posledice za nacionalne proračune in lahko pripelje do izkrivljanja konkurence pri gibanju trošarinskih izdelkov. Zato vpliva na delovanje notranjega trga.

(2)	Potrebno je tesno sodelovanje med upravnimi organi vseh držav članic, ki so odgovorne za izvajanje ukrepov za preprečevanje goljufij na področju trošarin.

(3)	Bistveno je torej določiti predpise, v skladu s katerimi si morajo upravni organi držav članic pomagati med seboj in sodelovati s Komisijo, da se zagotovi pravilna uporaba predpisov, ki se nanašajo na gibanje trošarinskih izdelkov in pobiranje trošarin.

(4)

Medsebojno pomoč in upravno sodelovanje na področju trošarin ureja Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja, nekaterih trošarin in obdavčevanja zavarovalnih premij (3). Medsebojno pomoč in upravno sodelovanje na področju DDV ureja Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003 (4).

(5)	Čeprav so bila ta pravna sredstva učinkovita, ne zadostujejo več glede na nove zahteve upravnega sodelovanja, ki izhajajo iz vse tesnejšega gospodarskega povezovanja znotraj notranjega trga.

(6)

Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (5), je prav tako uvedla številna pravna sredstva za izmenjavo informacij. Te postopke bo treba določiti v splošnem pravnem okviru za upravno sodelovanje na področju trošarin.

(7)	Prav tako je treba določiti jasnejše in bolj obvezujoče predpise o sodelovanju med državami članicami, saj pravice in obveznosti vseh zadevnih strani niso dovolj natančno opredeljene.

(8)

Premalo je neposrednih stikov med lokalnimi in nacionalnimi agencijami za boj proti goljufijam, saj je praksa v glavnem takšna, da se informacije sporočajo med centralnimi uradi za zvezo. To povzroča neučinkovitosti, premajhno uporabo režima upravnega sodelovanja in pretirane zamude pri sporočanju informacij. Zato je za izboljšanje in pospešitev sodelovanja treba sprejeti predpise o bolj neposrednih stikih med upravnimi oddelki.

(9)

Tesnejše sodelovanje je potrebno tudi zato, ker je, z izjemo preverjanja gibanja trošarinskih izdelkov v skladu s členom 15b Direktive 92/12/EGS, zelo malo avtomatičnih ali spontanih izmenjav informacij med državami članicami. Da bo boj proti goljufiji učinkovitejši, mora biti izmenjava informacij med pristojnimi nacionalnimi organi ter med temi organi in Komisijo intenzivnejša in hitrejša.

(10)

Zato je na področju trošarin potreben poseben predpis, ki bo vključeval določbe Direktive 77/799/EGS s tega področja. Ta predpis mora biti osredotočen na področja, kjer je možno izboljšanje sodelovanja med državami članicami na podlagi uvedbe in izboljšanja sistemov za prenos informacij o gibanju trošarinskih izdelkov. Ta predpis ne posega v uporabo Konvencije z dne 18. decembra 1997 o medsebojni pomoči in sodelovanju med upravnimi organi (6).

(11)	Ta uredba ne sme ovirati drugih ukrepov Skupnosti za boj proti goljufijam na področju trošarin.

(12)

Ta uredba vključuje in opredeljuje ureditev za poenostavitev upravnega sodelovanja med državami članicami iz Direktive 92/12/EGS. Ta ureditev vključuje tudi evidenco zadevnih udeležencev v trošarinskih postopkih in prostorov ter sistemov za potrditve gibanja trošarinskih izdelkov. Ta uredba uvaja tudi sistem zgodnjega opozarjanja med državami članicami.

(13)

Za namene te uredbe je primerno omejiti nekatere pravice in obveznosti, določene v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (7) in o prostem pretoku takih podatkov, da se zaščitijo interesi iz člena 13(1)(e) navedene direktive.

(14)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ESC z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(15)

Ker cilja te uredbe, namreč poenostaviti in okrepiti upravno sodelovanje med državami članicami, ki zahteva usklajen pristop, ni možno doseči na ravni držav članic in je zaradi poenotenja in učinkovitosti, možno ta cilj bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta uredba ne določa ničesar, kar bi presegalo doseganje omenjenih ciljev.

(16)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1.   Ta uredba določa pogoje, pod katerimi upravni organi držav članic, odgovorni za uporabo predpisov o trošarinah, sodelujejo med seboj in s Komisijo, da se zagotovi skladnost z navedenimi predpisi.

Zato določa pravila in postopke, ki omogočajo pristojnim organom držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo kakršnekoli informacije, ki jim lahko pomagajo pri pravilni izvedbi odmere trošarin.

Ta uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo nekaterih informacij, zlasti glede prometa trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti.

2.   Ta uredba ne vpliva na uporabo pravil v državah članicah o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. Prav tako ne posega v izpolnjevanje kakršnih koli obveznosti v zvezi z medsebojno pomočjo, ki izhajajo iz drugih pravnih predpisov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.

Člen 2

V tej uredbi:

1.	„pristojni organ“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 3(1);

2.	„organ prosilec“ pomeni centralni urad za zvezo, službo za zvezo ali katerega koli pristojnega uradnika države članice, ki da zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

3.	„zaprošeni organ“ pomeni centralni urad za zvezo, službo za zvezo ali katerega koli pristojnega uradnika države članice, ki sprejme zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;

4.	„centralni urad za zvezo“ pomeni urad, imenovan na podlagi člena 3(3), katerega glavna odgovornost so stiki z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja;

5.	„služba za zvezo“ pomeni kateri koli urad razen centralnega urada za zvezo s posebno ozemeljsko pristojnostjo ali specializirano operativno odgovornostjo, ki jo je določil pristojni organ na podlagi člena 3(4) za neposredno izmenjavo informacij na podlagi te uredbe;

6.	„pristojni uradnik“ pomeni katerega koli uradnika, ki lahko neposredno izmenjuje informacije na podlagi te uredbe, za kar je bil pooblaščen na podlagi člena 3(4);

7.	„urad za trošarine“ pomeni vsak urad, kjer je možno opraviti formalnosti, določene v predpisih o trošarini;

8.	„občasna avtomatična izmenjava“ pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici, brez predhodne zahteve, če in ko je ta informacija na voljo;

9.	„redna avtomatična izmenjava“ pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici, brez predhodne zahteve, v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih;

10.	„izmenjava na lastno pobudo“ pomeni občasno sporočanje informacij drugi državi članici brez predhodne zahteve za informacijo;

11.	„računalniško podprt sistem“ pomeni računalniško podprt sistem za spremljanje gibanja trošarinskih izdelkov, ustanovljen s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta št. 1152/2003/ES (9);

12.	„oseba“ pomeni: (a) fizično osebo; (b) pravno osebo; ali (c) kadar veljavna zakonodaja tako določa, združenje oseb, ki smejo opravljati pravne posle, vendar nimajo statusa pravne osebe;

13.	„z elektronskimi sredstvi“ pomeni z uporabo elektronske opreme za obdelavo (vključno z digitalno zgostitvijo) in shranjevanje podatkov ter uporabo žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij in drugih elektromagnetnih sredstev;

14.	„identifikacijska številka“ pomeni številko, opredeljeno v členu 22(2)(a) te uredbe;

15.	„identifikacijska številka za DDV“ pomeni številko, opredeljeno v členu 22(1)(c), (d) in (e) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS (10) z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero;

16.	„gibanje trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti“ pomeni gibanje trošarinskih izdelkov med dvema ali več državami članicami pod režimom odloga plačila trošarine v smislu naslova III Direktive 92/12/EGS ali v porabo sproščenih trošarinskih izdelkov v smislu členov 7 do 10 Direktive 92/12/EGS;

17.	„uradna preiskava“ pomeni vse kontrole, preverjanja in vsako drugo ukrepanje uradnikov ali pristojnih organov pri izvajanju svojih nalog zaradi zagotavljanja pravilne uporabe trošarinske zakonodaje;

18.	„omrežje CCN/CSI“ pomeni skupno platformo, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (CCN) in skupnem sistemskem vmesniku (CSI), ki ju je razvila Skupnost za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju carin in obdavčitve;

19.	„trošarine“ pomenijo davke, za katere velja trošarinska zakonodaja Skupnosti, vključno z davki na energetske proizvode in elektriko v skladu z Direktivo Sveta 2003/96/ES (11);

20.	„SAD“ pomeni spremni administrativni dokument, opredeljen v členu 18(1) Direktive 92/12/EGS;

21.	„PSAD“ pomeni poenostavljeni spremni administrativni dokument, opredeljen v členu 7(4) Direktive 92/12/EGS.

Člen 3

1.   Vsaka država članica obvesti druge države članice in Komisijo o imenovanih pristojnih organih, v imenu katerih se ta uredba uporablja, neposredno ali na podlagi pooblastila.

2.   Vsaka država članica določi centralni urad za zvezo, na katerega se prenese glavna odgovornost za stike z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja. O tem obvesti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

3.   Centralni urad za zvezo nosi glavno odgovornost za izmenjavo informacij o gibanju trošarinskih izdelkov in zlasti nosi glavno odgovornost za:

(a)	izmenjavo podatkov iz elektronske evidence iz člena 22;

(b)	sistem zgodnjega obveščanja iz člena 23;

(c)	zahteve za potrditev za ali s strani drugih držav članic iz člena 24.

4.   Ob uradu za zvezo lahko pristojni organ vsake države članice določi še službe za zvezo, ki lahko neposredno izmenjujejo informacije na podlagi te uredbe. Pristojni organi zagotovijo sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama teh služb in seznam dajejo na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

5.   Poleg tega lahko pristojni organ vsake države članice pod pogoji, ki jih predpiše, določi pristojne uradnike, ki lahko neposredno izmenjujejo informacije na podlagi te uredbe. Pri tem lahko omeji obseg takšnega pooblastila. Centralni urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama navedenih uradnikov in seznam daje na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

6.   Uradniki, ki izmenjujejo informacije na podlagi členov 11 in 13, se štejejo za pristojne uradnike za ta namen v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

7.   Kadar službe za zvezo ali pristojni uradniki pošljejo ali prejmejo zahtevek ali odgovor na zahtevek za pomoč, obvestijo centralni urad za zvezo svoje države članice pod pogoji, ki jih slednja določi.

8.   Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za pomoč, ki zahteva ukrepanje zunaj njegovega ozemeljskega ali operativnega območja, tak zahtevek nemudoma posreduje centralnemu uradu za zvezo svoje države članice in o tem obvesti organ prosilca. V takem primeru roki, predpisani v členu 8, začnejo teči na dan po dnevu, ko je bil zahtevek za pomoč posredovan centralnemu uradu za zvezo.

Člen 4

1.   Obveznost dajanja pomoči, kakor je predvidena v tej uredbi, ne zajema posredovanja informacij ali dokumentov, pridobljenih s strani upravnih organov iz člena 1, ki delujejo s pooblastilom ali na zahtevo sodnega organa.

2.   Če pa je pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen za posredovanje informacij iz odstavka 1, jih lahko posreduje v okviru upravnega sodelovanja, predvidenega v tej uredbi. Za vsako tako posredovanje je potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa, če takšno dovoljenje zahteva nacionalna zakonodaja.

POGLAVJE II

SODELOVANJE NA ZAHTEVO

ODDELEK 1

Zahtevek za informacije in za uradne preiskave

Člen 5

1.   Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči informacije iz člena 1, vključno z informacijami, ki se nanašajo na poseben primer ali primere.

2.   Za namen posredovanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo kakršnihkoli uradnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takih informacij.

3.   Zahtevek iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazložen zahtevek za posebno uradno preiskavo. Če država članica ugotovi, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organa prosilca o razlogih za tako stališče.

4.   Za pridobitev informacij ali za izvedbo uradne preiskave, za katere je bilo zaprošeno, zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, ravna, kakor bi deloval v svojem imenu ali na zahtevo drugega organa v svoji državi članici.

Člen 6

Zahtevki za informacije in za uradne preiskave na podlagi člena 5 se, kolikor je to mogoče, pošiljajo na standardnem obrazcu, sprejetem v skladu s postopkom iz člena 34(2). Vendar pa je v okoliščinah iz člena 24 standardni dokument za potrditev gibanja trošarinskih izdelkov iz člena 24(2) te uredbe, poenostavljen obrazec za zahtevek za informacije.

Člen 7

1.   Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči ustrezne informacije, ki jih ima v obliki poročil, izjav in kakršnihkoli drugih dokumentov ali overjenih prepisov ali izpiskov in ga obvesti o rezultatih upravnih preiskav.

2.   Izvirni dokumenti se dostavijo le v primeru, če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi v državi članici, v kateri je zaprošeni organ ustanovljen.

ODDELEK 2

Rok za posredovanje informacij

Člen 8

Zaprošeni organ posreduje informacije iz členov 5 in 7 čimprej in ne kasneje kot tri mesece po datumu prejema zahtevka.

Člen 9

V nekaterih posebnih kategorijah primerov se zaprošeni organ in organ prosilec lahko sporazumeta o rokih, ki so drugačni od rokov, opredeljenih v členu 8.

Člen 10

Če zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti do roka, obvesti organ prosilca o razlogih za to in navede, kdaj bo lahko odgovoril.

ODDELEK 3

Prisotnost v upravnih uradih in udeležba v upravnih preiskavah

Člen 11

1.   Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so zaradi izmenjave informacij iz člena 1, lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, prisotni v uradih, kjer upravni organ države članice, v kateri je ustanovljen zaprošeni organ, opravlja svoje dolžnosti. Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom organa prosilca dati izvode dokumentov, ki vsebujejo zahtevane informacije.

2.   Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so zaradi izmenjave informacij iz člena 1, lahko uradniki, ki jih imenuje organ prosilec, prisotni med upravnimi preiskavami. Upravne preiskave izvajajo izključno uradniki zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca pri pregledu ne izvajajo pooblastil za preiskave uradnikov zaprošenega organa. Lahko pa imajo preko posrednika in samo za namen upravne preiskave, ki se izvaja, dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa.

3.   Uradniki organa prosilca, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko v vsakem trenutku predložijo pisno pooblastilo, v katerem je navedeno njihovo celotno ime in uradni položaj.

ODDELEK 4

Sočasne kontrole

Člen 12

Zaradi izmenjave informacij iz člena 1 se lahko dve ali več držav članic sporazumejo o izvedbi sočasnih kontrol na svojem ozemlju glede poslovanja na področju trošarin ene ali več oseb, ki predstavljajo njihov skupni ali vzporedni interes, kadar se zdi, da so take kontrole bolj učinkovite kot kontrole, ki jih opravi samo ena država članica.

Člen 13

1.   Država članica neodvisno določi osebe, ki jih namerava predlagati za sočasne kontrole. Pristojni organ navedene države članice uradno obvesti pristojni organ v zadevni drugi državi članici o primerih, predlaganih za sočasne kontrole. Kolikor je to mogoče, poda razloge za svojo izbiro tako, da posreduje informacije, ki so privedle do njegove odločitve. Navede obdobje, v katerem bodo take kontrole izvedene.

2.   Zadevne države članice se nato odločijo, ali želijo sodelovati v sočasnih kontrolah. Po prejemu predloga za sočasno kontrolo pristojni organ države članice potrdi, da se strinja, ali posreduje sodelujočemu organu obrazloženo zavrnitev.

3.   Vsak pristojni organ imenuje predstavnika, ki je odgovoren za nadzor in koordinacijo postopka kontrole.

4.   Po opravljenih sočasnih kontrolah pristojni organi nemudoma obvestijo trošarinski urad za zvezo druge države članice o metodah na področju goljufij, ki so bile odkrite med sočasnimi kontrolami, če ocenijo, da je takšna informacija v posebnem interesu drugih držav članic. Pristojni organi lahko obvestijo tudi Komisijo.

ODDELEK 5

Zahtevek za uradno obvestilo o upravnih odločitvah in ukrepih

Člen 14

Na zahtevo organa prosilca in v skladu s pravili, ki glede obvestil veljajo v njegovi državi članici, zaprošeni organ uradno obvesti naslovnika o vseh upravnih odločitvah in ukrepih, ki so jih sprejeli upravni organi države članice prosilke v zvezi z uporabo zakonodaje o trošarinah, razen tistih iz člena 5 Direktive Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z nekaterimi prelevmani, carinami, davki in drugimi ukrepi (12).

Člen 15

V zahtevkih za uradno obvestilo, v katerih je navedena odločitev ali ukrep, o katerem se obvešča, se navede ime, naslov in vse druge ustrezne informacije za identifikacijo naslovnika.

Člen 16

Zaprošeni organ nemudoma obvesti organ prosilca o svojem odgovoru na zahtevek za uradno obvestilo in ga uradno obvesti predvsem o tem, kdaj je bilo uradno obvestilo o odločitvi ali ukrepu poslano naslovniku, ali o tem, zakaj ga ni mogel obvestiti. Zahtevka ni mogoče zavrniti zaradi vsebine odločitve ali ukrepa, o katerem se bo obveščalo.

POGLAVJE III

IZMENJAVA INFORMACIJ BREZ PREDHODNEGA ZAHTEVKA

Člen 17

Brez poseganja v poglavje IV pristojni organ države članice v sklopu občasne ali redne avtomatične izmenjave posreduje informacije iz člena 1 pristojnemu organu katerekoli zadevne države članice v naslednjih primerih:

1.	če je prišlo do nepravilnosti ali kršitve trošarinske zakonodaje, ali o tem obstaja utemeljeni sum, v drugi državi članici;

2.	če je zaradi nepravilnosti ali kršitve trošarinske zakonodaje, ali utemeljenega suma o tem na ozemlju določene države članice prišlo do posledic v drugi državi članici;

3.	kadar obstaja tveganje za goljufijo ali izpad trošarine v drugi državi članici.

Člen 18

V skladu s postopkom iz člena 34(2) se določi naslednje:

1.	točne kategorije informacij, ki se izmenjujejo;

2.	pogostnost takšnih izmenjav;

3.	praktična ureditev za izmenjavo informacij.

Vsaka država članica določi, ali bo sodelovala pri izmenjavi posamezne kategorije informacij in ali bo to storila z redno ali občasno avtomatično izmenjavo.

Člen 19

Pristojni organi držav članic lahko v vsakem primeru s spontano izmenjavo brez predhodnega zahtevka drug drugemu posredujejo informacije iz člena 1, ki jih imajo.

Člen 20

Države članice sprejmejo potrebne upravne in organizacijske ukrepe za olajšanje izmenjave, predvidene v tem poglavju.

Člen 21

Za namene izvajanja tega poglavja država članica ni dolžna osebam nalagati novih obveznosti zbiranja informacij ali nesorazmernih upravnih obremenitev.

POGLAVJE IV

SHRANJEVANJE IN IZMENJAVA POSEBNIH INFORMACIJ V ZVEZI S TRANSAKCIJAMI ZNOTRAJ SKUPNOSTI

Člen 22

1.   Pristojni organ vsake države članice vzdržuje elektronsko podatkovno bazo, ki vsebuje naslednji evidenci:

(a)	evidenco oseb, ki so imetniki trošarinskih skladišč z dovoljenjem ali pooblaščeni trošarinski prejemniki v skladu s členom 4(a) in (d) Direktive 92/12/EGS;

(b)	evidenco prostorov, registriranih kot trošarinska skladišča.

2.   Evidenca vsebuje naslednje informacije, ki morajo biti dostopne drugim državam članicam:

(a)	identifikacijsko številko, ki jo je izdal pristojni organ v zvezi z osebo ali prostori;

(b)	ime in naslov osebe ali prostorov;

(c)	kategorijo in oznako kombinirane nomenklature trošarinskih izdelkov, ki jih skladišči ali prejema določena oseba ali ki so skladiščeni ali sprejeti v določenih prostorih;

(d)	označitev centralnega urada za zvezo ali trošarinskega urada, kjer je mogoče dobiti nadaljnje informacije;

(e)	datum izdaje, spremembe in, če je to primerno, datum prenehanja veljavnosti dovoljenja za imetnika trošarinskega skladišča ali trošarinskega prejemnika;

(f)	informacije, potrebne za identifikacijo oseb, ki so prevzele obveznosti v skladu s členom 15(3) Direktive 92/12/EGS;

(g)	informacije, potrebne za identifikacijo oseb, ki so občasno vključene v gibanje trošarinskih izdelkov, če je takšna informacija na voljo.

3.   Vsaka nacionalna evidenca mora biti dostopna pristojnim organom drugih držav članic, vendar le za uporabo v zvezi s trošarinami.

4.   Centralni urad ali služba za zvezo vsake države članice mora zagotoviti, da lahko vse osebe, vključene v gibanje trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti, dobijo potrdilo o informacijah iz tega člena.

5.   Podrobne informacije iz odstavka 2, podrobni dogovori glede uvedbe in sprotnega posodabljanja evidenc, usklajeni standardi za beleženje identifikacijskih številk in zbiranje informacij, ki so potrebne za identifikacijo oseb in prostorov iz odstavka 2 ter dogovore v zvezi z dostopnostjo evidenc vsem državam članicam, kakor je določeno v členu 3, se opredelijo v skladu s postopkom iz člena 34(2).

6.   Če je udeleženca v trošarinskih postopkih mogoče identificirati samo s pomočjo identifikacijske številke za DDV, se v ta namen uporablja člen 27 Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 (13).

Člen 23

1.   Države članice uvedejo elektronski sistem zgodnjega obveščanja, v sklopu katerega lahko centralni urad ali služba za zvezo države članice, iz katere se odpremlja trošarinski izdelek, pošlje informativno ali opozorilno sporočilo uradu za zvezo namembne države članice takoj, ko ta urad ali služba za zvezo prejme takšno informacijo o SAD, najkasneje pa takrat, ko so izdelki odpremljeni. Analiza tveganja na osnovi informacij iz SAD, ki predstavlja del te izmenjave informacij, mora biti opravljena, preden se odpošlje sporočilo, če pa je potrebno, tudi potem, ko je prejeto.

2.   Informacije za izmenjavo in ustrezni ukrepi morajo biti določeni v skladu s postopkom iz člena 34(2).

Člen 24

1.   V skladu s členom 5 lahko med gibanjem trošarinskih izdelkov ali po njem centralni urad za zvezo države članice zahteva informacije od centralnega urada ali službe za zvezo druge države članice. Za namen te izmenjave informacij je na osnovi informacij SAD ali PSAD izvedena analiza tveganja, preden je poslana zahteva, če pa je potrebno tudi potem, ko je prejeta.

2.   Izmenjava informacij iz odstavka 1 se izvede na osnovi standardnega dokumenta o potrditvi gibanja trošarinskih izdelkov. Oblika in vsebina tega dokumenta in ukrepi za izmenjavo informacij morajo biti določeni v skladu s postopkom iz člena 34(2).

3.   Zadevni organi države članice, v kateri je pošiljatelj trošarinskih izdelkov ustanovljen, lahko odobrijo pomoč, ob uporabi dokumenta iz odstavka 2, če ta pošiljatelj ni prejel izvoda 3 SAD ali PSAD in če je ta pošiljatelj izčrpal vsa dostopna sredstva za pridobitev dokaza, da je gibanje trošarinskih izdelkov zaključeno. Če je zagotovljena takšna pomoč, pošiljatelj nikakor ni oproščen davčnih obveznosti.

Zadevni organi namembne države članice se morajo po najboljših močeh potruditi pri izpolnjevanju vsake zahteve v zvezi s takšno pomočjo, ki jo nanje naslovijo zadevni organi države članice pošiljatelja.

Člen 25

1.   Če spremljanje gibanja in nadzor trošarinskih izdelkov potekata preko računalniško vodenega sistema, pristojni organi vsake države članice shranjujejo in obdelujejo podatke v tem sistemu.

Da se informacije lahko uporabljajo v postopkih, določenih v tej uredbi, jih je treba hraniti najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem se je začelo gibanje.

2.   Države članice zagotovijo, da so njihove zbirke podatkov posodobljene, popolne in točne.

POGLAVJE V

ODNOSI S KOMISIJO

Člen 26

1.   Države članice in Komisija preučijo in ovrednotijo delovanje ureditve za upravno sodelovanje, ki je predvideno v tej uredbi. Za uporabo tega člena Komisija združuje izkušnje držav članic s ciljem izboljšati delovanje navedenih postopkov. Zato informacije, ki jih posredujejo države članice, ne vsebujejo individualnih ali osebnih podatkov.

2.   Države članice Komisiji posredujejo vse razpoložljive informacije, ki so pomembne za uporabo te uredbe, vključno z vsemi statističnimi podatki, ki so potrebni za oceno njenega izvajanja. Ustrezni statistični podatki so določeni v skladu s postopkom iz člena 34(2) in se posredujejo le če so na voljo in če ni verjetno, da bi to posredovanje povzročilo neupravičene administrativne obremenitve.

3.   Države članice posredujejo Komisiji vse dostopne informacije o metodah in praksah, ki so bile uporabljene, ali obstaja sum, da so bile uporabljene, v nasprotju s trošarinsko zakonodajo in pri katerih so se razkrile pomanjkljivosti ali pravne praznine pri izvajanju upravnega sodelovanja predvidenega v tej uredbi, če ocenijo, da bi taka informacija utegnila posebej zanimati druge države članice.

4.   Zaradi vrednotenja učinkovitosti tega sistema upravnega sodelovanja v boju proti davčni utaji in davčnim goljufijam lahko države članice Komisiji sporočijo katere koli druge dostopne informacije iz člena 1.

5.   Komisija posreduje informacije iz odstavkov 2, 3 in 4 drugim zadevnim državam članicam.

POGLAVJE VI

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 27

1.   Kadar pristojni organ države članice prejme informacije iz tretje države, lahko navedeni organ te informacije prenese pristojnim organom katerihkoli držav članic, ki bi jih informacije lahko zanimale, in vsekakor vsem, ki jih zahtevajo, če to dovoljujejo dogovori o pomoči z zadevno tretjo državo. Če je takšna informacija v interesu Skupnosti, jo lahko posredujejo tudi Komisiji.

2.   Če se je zadevna tretja država pravno obvezala zagotavljati pomoč pri zbiranju dokazov o nepravilnostih pri transakcijah, za katere se domneva, da so v nasprotju s trošarinsko zakonodajo, se informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, lahko posreduje navedeni tretji državi s soglasjem pristojnih organov, ki so dali informacije, in v skladu z njihovimi domačimi določbami, ki se uporabljajo za sporočanje osebnih podatkov tretjim državam.

POGLAVJE VII

POGOJI ZA IZMENJAVO INFORMACIJ

Člen 28

Informacije sporočene na podlagi te uredbe so, kolikor je to mogoče, posredovane z elektronskimi sredstvi v skladu s postopki, sprejetimi po postopku iz člena 34(2).

Člen 29

Zahtevki za pomoč, vključno z zahtevki za uradno obvestilo, in priloženi dokumenti so lahko v katerem koli jeziku, o katerem sta se sporazumela zaprošeni organ in organ prosilec. Takšnim zahtevkom se priloži prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države članice, v kateri je ustanovljen zaprošeni organ, samo v posebnih primerih, ko zaprošeni organ poda razlog, zakaj prosi za tak prevod.

Člen 30

1.   Zaprošeni organ v eni državi članici zagotovi organu prosilcu v drugi državi članici informacije iz člena 1, če:

(a)	število in narava zahtevkov za informacije s strani organa prosilca v določenem obdobju temu zaprošenemu organu ne nalaga nesorazmerne administrativne obremenitve;

(b)	je ta organ prosilec izrabil običajne vire informacij, ki bi jih v okoliščinah lahko uporabil za pridobitev potrebnih informacij, brez tveganja, da ogrozi doseganje želenega cilja.

2.   Če vzajemna pomoč vključuje posebne probleme, ki povzročijo čezmerne stroške, se lahko organi prosilci in zaprošeni organi sporazumejo o posebni ureditvi za povračila stroškov pri obravnavanih primerih.

3.   Ta uredba ne nalaga obveznosti izvedbe preiskav ali zagotavljanja informacij, če zakonodaja ali upravne prakse države članice, ki bi morala dati informacije, pristojnim organom ne dovoljujejo izvedbe navedenih preiskav ali zbiranja ali uporabe navedenih informacij za lastne namene države članice.

4.   Pristojni organ države članice lahko zavrne posredovanje informacij, če zadevna država članica prosilka iz pravnih razlogov ne more zagotoviti podobnih informacij.

5.   Posredovanje informacij se lahko zavrne, če bi povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne tajnosti ali poslovnega procesa, ali če gre za informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

6.   Zaprošeni organ obvesti organ prosilca o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč. Zaradi statistike mora biti Komisija vsako leto obveščena o posameznih vrstah razlogov za zavrnitev.

7.   Spodnja meja sprožitve zahtevka za pomoč se lahko sprejme v skladu s postopkom iz člena 34(2).

Člen 31

1.   Za informacije, posredovane na podlagi te uredbe, velja obveznost varovanja uradne tajnosti in morajo biti varovane kot podobne informacije v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki je informacijo prejela, in ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

Takšne informacije se lahko uporabljajo pri določanju ocene davčne osnove ali pobiranju in upravni kontroli trošarin, spremljanju gibanja trošarinskih izdelkov, analizi tveganja in preiskavah.

Lahko se uporabijo v zvezi s sodnimi ali upravnimi postopki, ki lahko vključujejo kazni zaradi kršitev davčnega prava, brez poseganja v splošna pravila in predpise o pravicah tožencev in prič v takih postopkih.Lahko se tudi uporabijo za uvedbo drugih davkov, carin in dajatev iz člena 2 Direktive 76/308/EGS.

Osebe, ki jih ustrezno pooblasti urad Komisije za akreditacijo v zvezi z varnostjo, imajo lahko dostop do teh informacij samo, kolikor je to potrebno za oskrbo, vzdrževanje in razvoj omrežja CCN/CSI.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 pristojni organ države članice, ki posreduje informacije, dovoli uporabo informacij za druge namene v državi članici organa prosilca, če se v skladu z zakonodajo države članice zaprošenega organa informacije lahko uporabljajo za podobne namene.

3.   Kadar organ prosilec meni, da bi bile informacije, ki jih je prejel od zaprošenega organa, lahko koristne za pristojni organ tretje države članice, lahko slednjemu posreduje te informacije. Če to stori, o tem obvesti zaprošeni organ. Zaprošeni organ lahko posreduje informacije tretji državi, če ima za to predhodno soglasje.

4.   Države članice omejijo obseg obveznosti in pravic, predvidenih v členih 10, 11(1), 12 in 21 Direktive 95/46/ES, če je to potrebno zaradi zaščite interesov iz člena 13(e) navedene direktive.

Člen 32

Poročila, izjave in kateri koli drugi dokumenti ali overjeni prepisi ali izpiski, ki jih pridobijo uradniki zaprošenega organa in so posredovani organu prosilcu v skladu s pomočjo, predvideno v tej uredbi, lahko pristojni organi države članice organa prosilca uveljavljajo kot dokaz na isti podlagi kot podobne dokumente, ki jih zagotovi drug organ navedene države.

Člen 33

1.   Za uporabo te uredbe države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi:

(a)	zagotovijo učinkovito notranjo koordinacijo med pristojnimi organi iz člena 3;

(b)	vzpostavijo neposredno sodelovanje med organi, pooblaščenimi za tako koordinacijo;

(c)	zagotovijo nemoteno delovanje sistema za izmenjavo informacij, opredeljenega v tej uredbi.

2.   Komisija vsaki državi članici nemudoma sporoči vse informacije, ki jih prejme in jih lahko posreduje.

POGLAVJE VIII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 34

1.   Komisiji pomaga Odbor za trošarine, ustanovljen s členom 24(1) Direktive 92/12/ES.

2.   Ob sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok, določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 35

1.   Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe vsakih pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe predvsem na osnovi informacij, ki jih posredujejo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji predpise nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta uredba.

Člen 36

Kadar pristojni organi sklenejo sporazume o dvostranskih zadevah, ki jih ureja ta uredba, razen obravnavanja posameznih primerov, o tem nemudoma obvestijo Komisijo. Komisija nato obvesti pristojne organe drugih držav članic.

Člen 37

Ta uredba začne veljati 1. julija 2005.

---

(1)  Mnenje z dne 1.4.2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 112, 30.4.2004, str. 64.

(3)  UL L 336, 27.12.1977, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/56/ES (UL L 127, 29.4.2004, str. 70).

(4)  UL L 264, 15.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5)  UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(6)  Akt Sveta z dne 18. decembra 1997 (UL C 24 z dne 23.1.1998, str. 1).

(7)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(9)  UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

(10)  UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35).

(11)  UL L 283, 31.10.2003 str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).

(12)  UL L 73, 19.3.1976, str. 18. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(13)  UL L 264, 15.10.2003, str. 1.

---