EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32004R1973

Uredba Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin

OJ L 345, 20.11.2004, p. 1–84 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
OJ L 330M, 9.12.2008, p. 58–141 (MT)
Special edition in Bulgarian: Chapter 03 Volume 060 P. 190 - 273
Special edition in Romanian: Chapter 03 Volume 060 P. 190 - 273

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2009; razveljavil 32009R1121

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/1973/oj

20.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1973/2004

z dne 29. oktobra 2004

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin

VSEBINA

Poglavje 1

Področje veljavnosti in splošne določbe

Poglavje 2

Poseben dodatek na kakovost za trdo pšenico

Poglavje 3

Premija za stročnice

Poglavje 4

Proizvodno vezano plačilo za riž

Poglavje 5

Plačilo na površino za oreške

Poglavje 6

Pomoč za škrobni krompir

Poglavje 7

Mlečna premija in dodatna plačila za mleko

Poglavje 8

Pomoč za energijske poljščine

Oddelek 1

Opredelitve

Oddelek 2

Pogodba

Oddelek 3

Spremembe in prekinitev pogodbe

Oddelek 4

Reprezentativni pridelki in dobavljene količine

Oddelek 5

Pogoj za plačilo pomoči

Oddelek 6

Pogodba in obveznosti vlagateljev in prvih predelovalcev

Oddelek 7

Varščine

Oddelek 8

Dokumentacija za prodajo, prenos ali dostavo v drugo državo članico, ali za izvoz

Oddelek 9

Pregledi

Oddelek 10

Izključitev iz pomoči in vrednotenje

Poglavje 9

Posebna regionalna pomoč za poljščine

Poglavje 10

Pomoč za semena

Poglavje 11

Plačilo na površino za poljščine

Oddelek 1

Splošne določbe za upravičenost do plačila na površino za poljščine

Oddelek 2

Posebne določbe, ki veljajo za nekatere poljščine

Oddelek 3

Osnovne površine, referenčni pridelki in zgornje meje

Oddelek 4

Praha

Oddelek 5

Končne določbe

Poglavje 12

Premije za ovce in koze

Oddelek 1

Neposredna plačila

Oddelek 2

Omejitve, rezerve in prenosi

Oddelek 3

Dodatna plačila

Oddelek 4

Splošne določbe

Poglavje 13

Plačila za govedino in teletino

Oddelek 1

Posebna premija (člen 123 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Oddelek 2

Zunajsezonska premija (člen 124 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Oddelek 3

Premija za krave dojilje (členi od 125 do 129 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Oddelek 4

Skupne določbe za posebno premijo in premijo za krave dojilje

Oddelek 5

Klavna premija (člen 130 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Oddelek 6

Dodatna plačila (členi od 133 do 136 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Oddelek 7

Splošne določbe

Oddelek 8

Prehodne in končne določbe

Poglavje 14

Shema enotnega plačila na površino

Poglavje 15

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila

Poglavje 16

Uporaba zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin

Oddelek 1

Opredelitve

Oddelek 2

Pogodba

Oddelek 3

Sprememba ali prekinitev pogodbe

Oddelek 4

Reprezentativni pridelki in dobavljene količine

Oddelek 5

Pogoji za plačilo pomoči

Oddelek 6

Pogodba in obveznosti

Oddelek 7

Varščine

Oddelek 8

Dokumentacijai za prodajo, prenos ali predajo v drugo državo članico, ali za izvoz

Oddelek 9

Pregledi

Oddelek 10

Izključiteviz pomoči in obvestila

Poglavje 17

Pomoč na površino za hmelj

Poglavje 18

Končne določbe

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Akta o pristopu Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in zlasti prvega odstavka člena 41 Akta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o določenih shemah podpor za kmete in o spremembi Uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (1)in zlasti člena 110 in člena 145(c), (d), (e) in (f) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Naslov IV in IVa Uredbe (ES) št. 1782/2003 uvajata določene sheme podpor za kmete. Pravila za izvajanje nekaterih teh shem so bila že določena z naslednjimi zakoni: Uredba Komisije (EGS) št. 1686/72 z dne 2. avgusta 1972 o nekaterih podrobnih pravilih za pomoč za seme (2), Uredba Komisije (EGS) št. 1445/76 z dne 22. junija 1976 o določitvi seznama različnih sort Lolium perenne L. (3), Uredba Komisije (ES) št. 1644/96 z dne 30. julija 1996 o podrobnih pravilih za odobritev pomoči za nekatere zrnate stročnice (4), Uredba Komisije (ES) št. 609/1999 z dne 19. marca 1999 o podrobnih pravilih za dodeljevanje pomoči pridelovalcem hmelja (5), Uredba Komisije (ES) št. 2316/1999 z dne 22. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 o uvedbi sistema podpore za pridelovalce nekaterih poljščin (6), Uredba Komisije (ES) št. 2342/1999 z dne 28. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso v zvezi s programi premij (7), Uredba Komisije (ES) št. 2461/1999 z dne 19. novembra 1999 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (8), Uredba Komisije (ES) št. 2550/2001 z dne 21. decembra 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2529/2001 o skupni tržni ureditvi za ovčje in kozje meso v zvezi s shemami premij in o spremembi Uredbe (ES) št. 2419/2001 (9), Uredba Komisije (ES) št. 2199/2003 z dne 16. decembra 2003 o prehodnih ukrepih za uporabo za leto 2004 Uredbe Sveta 1259/1999 glede sheme enotnega plačila na površino za Češko republiko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško (10), Uredba Komisije (ES) št. 2237/2003 z dne 23. decembra 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo shem podpor, predvidenih v naslovu IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o določenih shemah podpor za kmete (11). Zavoljo jasnosti zakonodaje Skupnosti je primerno, da se razveljavi te zakone in se jih nadomesti z eno uredbo, ki določa pravila za izvajanje vseh teh shem in ki se uporablja od 1. januarja 2005.

(2)

Da se zagotovi učinkovito upravljanje teh shem, morajo biti plačila na površino omejena na površine, treba pa je tudi določiti pogoje.

(3)

Malta ima zelo veliko majhnih kmetij, velikih manj kot 0,3 hektara. Da ne bi bila večina kmetov na Malti izključenih iz neposrednih plačil na površino, je najmanjša velikost kmetije za zahtevek za neposredna plačila na površino v Malti določena na 0,1 hektarja, v letih 2005 in 2006 pa je treba Malti dovoliti tudi, da odstopa od člena 107(9) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(4)

Treba je preprečiti setev le z namenom, da bi zemljišča izpolnjevala pogoje za plačila na površino. Nekatere pogoje v zvezi s setvijo in pridelovanjem poljščin je treba posebej določiti, zlasti kar se tiče trde pšenice, stročnic in riža. Treba je spoštovati lokalne standarde, da bi upoštevali raznolikost kmetijske prakse znotraj Skupnosti.

(5)

Dovoljen mora biti le en zahtevek za plačilo na površino za posamezno obdelano površino v navedenem letu, razen v primerih, ko je plačilo na površino navedeno kot dodatek za isto poljščino ali ko pomoč zadeva proizvodnjo semen. Plačila na površino se lahko dodelijo za subvencionirane poljščine po shemi v okviru strukturne ali okoljske politike Skupnosti.

(6)

Sheme podpor, ki temeljijo na pomoči na površino, predvidevajo, da je treba tam, kjer površina, za katero se zahteva pomoč, presega največjo zajamčeno površino ali osnovne površine ali podosnovne površine, površino na kmeta, za katerega se zahteva pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjšati. Zato je prav, da se določi načine in časovne roke za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, da se tako določi koeficient znižanja in da se obvesti Komisijo o površinah, za katere je bila pomoč plačana. Iste določbe je treba uporabljati za znižanje celotnega zneska individualnih referenčnih količin v primeru uporabe člena 95 (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(7)

Na podlagi člena 73 Uredbe (ES) št. 1782/2003 je za dodelitev posebnega dodatka na kakovost za trdo pšenico potrebna uporaba določenih količin certificiranega semena dokazanih sort v pridelovalnem območju, saj je visoke kakovosti za izdelovanje pšeničnega zdroba ali testenin. Da se zagotovi upoštevanje teh zahtev, je treba določiti kriterije za presejalne metode sort v vsaki državi članici in postopek za izdelavo seznama upravičenih sort ter določiti najmanjšo količino certificiranega semena, ki jo je treba uporabiti.

(8)

Kratko obdobje med sprejetjem Uredbe (ES) št. 1782/2003 in začetkom veljavnosti posebnega dodatka na kakovost za trdo pšenico onemogoča izdelavo seznama upravičenih sort za dodelitev pomoči v letu 2005 v skladu s predvideno presejalno metodo. Zato morajo države članice sestaviti prehodni seznam, ki temelji na izbiri trenutnih sort.

(9)

V nekaterih regijah se iz kmetijskih razlogov stročnice običajno poseje skupaj z žitom. Pridelek tako sestavljajo v glavnem stročnice. Za namen dodeljevanja premije za stročnice bi se moralo na ta način posejana območja obravnavati kot območja stročnic.

(10)

Treba je določiti standarde za sladko lupino in teste, ki bodo opredelili, ali je vzorec lupine sladek ali ne.

(11)

Zaradi učinkovitosti in dobrega upravljanja programa pomoči za oreščke se dodeljena pomoč na površino ne sme uporabiti za financiranje marginalnih nasadov ali posameznih dreves. Zato je treba določiti najmanjšo velikost zemljišča in najmanjšo gostoto dreves za posebne sadovnjake. Da bi pospešili prehod med obstoječimi načrti za izboljšanje, ki potečejo pozneje kot se uvede nov program pomoči, je treba predvideti prehodne ukrepe.

(12)

Plačilni pogoji in izračunavanje proizvodno vezanega plačila za riž so odvisni od osnovne površine ali površin, ki so določene za vsako državo članico proizvajalko, določenih z Uredbo (ES) št. 1782/2003, lahko pa so odvisni tudi od mogoče podrazdelitve teh osnovnih površin na podosnovne površine in od objektivnih meril, ki jih izbere vsaka država članica za izvedbo te podrazdelitve, ter od pogojev, pod katerimi so obdelane površine dane v obdelovanje, in od najmanjše velikosti osnovnih površin. Posledično je treba določiti podrobna pravila za odobritev, upravljanje in načine obdelovanja, ki so uporabni za osnovne in podosnovne površine.

(13)

Če se ugotovi morebitna prekoračitev osnovne površine, navedene v členu 82 Uredbe (ES) št. 1782/2003, pomeni to zmanjšanje proizvodno vezanega plačila za riž. Za določitev načinov izračunavanja za takšno zmanjšanje je treba upoštevati merila ter določiti uporabne koeficiente.

(14)

Pri spremljanju izplačevanja proizvodno vezanega plačila za riž se domneva, da je Komisija prejela določene informacije, povezane z obdelovanjem osnovnih in podosnovnih površin. V ta namen je treba določiti podrobne informacije, ki jih mora država članica sporočiti Komisiji, ter roke za takšna sporočanja.

(15)

Člena 93 in 94 Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvidevata pomoč za kmete, ki pridelujejo krompir, namenjen za proizvodnjo škrobnega krompirja, za katerega velja pogodba o obdelovanju, v okviru višine kvote, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 1868/94 z dne 27. julija 1994 o sistemu kvot v zvezi s proizvodnjo škrobnega krompirja (12). Zato je treba določiti pogoje za dodeljevanje pomoči in po potrebi opraviti tudi navzkrižno sklicevanje na obstoječe določbe glede sistema kvot, določenega v Uredbi (ES) št. 1868/94.

(16)

Člena 95 in 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določata, da se mlečna premija in dodatna plačila za mleko plačajo proizvajalcem. Uredba Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (13) predvideva posebne določbe v primeru nedejavnosti. Zato je primerno predvideti izključitev ugodnosti premije in plačila, kadar fizična ali pravna oseba, ki ima individualno referenčno količino, v dvanajstmesečnem obdobju pred 31. marcem zadevnega leta ne izpolnjuje več pogojev iz člena 5 (c) Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003.

(17)

Členi od 88 do 92 Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvidevajo nov program pomoči za energijske poljščine, ki se odobri kmetom. V skladu z Uredbo (ES) št. 2461/1999, ki izključuje sladkorno peso iz pomoči, je treba izračunavanje sladkorne pese izključiti iz programa pomoči za energijske poljščine.

(18)

Treba je določiti pogoje za upravičenost do te pomoči. V ta namen je treba tudi predpisati, da je treba skleniti pogodbo med proizvajalcem in prvim predelovalcem v zvezi z zadevnimi kmetijskimi surovinami. Treba je določiti tudi pogoje, kadar predelavo izvaja kmet na kmetijskem gospodarstvu.

(19)

Da se zagotovi, da se surovina predela v določen energent, mora prvi predelovalec položiti varščino, kljub dejstvu, da se pomoč ne dodeli prvim predelovalcem, ampak kmetom. Varščina mora biti dovolj visoka, da se prepreči vsako tveganje, da bi se surovine končno uporabljale za druge namene, kot je bilo predvideno. Da se zagotovi učinkovit nadzorni sistem za program, mora biti prodaja surovin in polpredelanih izdelkov omejena na največ dve prodaji pred končno predelavo.

(20)

Jasno je treba ločiti med vlagateljevimi obveznostmi, ki se zaključijo, ko se dostavi celotna količina požetih surovin, in obveznostmi, naloženimi prvim predelovalcem, ki se začnejo ob dostavi in zaključijo s končno predelavo surovin v energent.

(21)

Za nekatere premike surovin in proizvodov, ki se pridobijo iz njih, morajo v Skupnosti veljati nadzori, ki vključujejo uporabo kontrolnih kopij T5, ki se izdajo v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (14). Treba je predvideti alternativna dokazna sredstva za primer, da se kontrolna kopija T5 izgubi v okviru okoliščin, za katere prvi predelovalec ni odgovoren.

(22)

Člen 98 Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva znižanje posebne regionalne pomoči za poljščine, kadar celotna višina pomoči, ki se jo zahteva, presega določeno zgornjo mejo. Zato je treba določiti načine za izračunavanje koeficienta znižanja.

(23)

Člen 99 Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva možnost, da se neposredno pomoč odobri za proizvodnjo ene ali več vrst semen.

(24)

Pomoč se lahko odobri le za proizvodnjo osnovnega semena ali certificiranega semena, ti izdelki pa morajo biti jasno določeni s sklicevanjem na direktive o potrjevanju in trženju semen. Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (15), Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju žitnega semena (16) in Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (17).

(25)

Da se omogoči nadzore, mora biti osnovno in certificirano seme proizvedeno v skladu s pogodbo ali deklaracijami o pridelovanju, ki se jih doda posameznemu zahtevku, semenarne in gojitelji pa morajo biti uradno odobreni ali registrirani. Treba je določiti potrebne ukrepe za primer, ko semenarna ali gojitelj iz ene države članice goji seme v drugi državi članici.

(26)

Iz administrativnih razlogov je treba pomoč v vsaki državi članici odobriti le v zvezi z izdelki, požetimi na ozemlju te države članice.

(27)

Na podlagi Priloge XI k Uredbi (ES) št. 1782/2003 se pomoč za pridelavo izplača za osnovno in certificirano seme sort Cannabis sativa L. z vsebnostjo tetrahidrokanabinola, ki ne presega 0,2 %. Da se zagotovi enotna uporaba pravil za dodeljevanje pomoči po vsej Skupnosti, je treba za ta namen uporabljati seznam sort Cannabis sativa L., upravičenih do pomoči, kot je določeno v Prilogi II k Uredbi Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje prečne skladnosti, za modulacijo in integrirani administrativni in kontrolni sistem, predvidenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003, ki določa splošna pravila za programe neposredne pomoči za kmete (18).

(28)

Člen 108 Uredbe (ES) št. No 1782/2003 opredeljuje zemljišča, ki so upravičena za plačila na površino za poljščine. Ta člen dovoljuje nekatere izjeme pod nadzorom držav članic, ki ne poslabšujejo učinkovitosti ureditve, določene v uredbi. Da bi se izognili takšnemu tveganju, je treba določiti ustrezne ukrepe, da bi skupna površina upravičenih zemljišč ostala na sedanji ravni in bi preprečili znatno povečanje površine. Ti ukrepi lahko v določenih primerih vključujejo zlasti izravnalni ukrep, v katerem se prej upravičene površine štejejo za neupravičene.

(29)

V državah članicah, kjer koruza ni tradicionalna poljščina, se lahko travno silažo uveljavlja za plačila na površino za poljščine. Vendar je treba opredeliti, kaj pomeni „travna silaža“.

(30)

Člen 106 Uredbe (ES) št. 1782/2003 podreja plačilo na površino za lan in konopljo, gojena za vlakna, za sklenitev pogodbe ali obveznost iz člena 2 (1) Uredbe Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 200 o skupni tržni ureditvi za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna (19). Treba je zagotoviti tudi kopijo pogodbe ali obveznosti, ki se jo pošlje pristojnim organom države članice, odgovornim za upravljanje zahtevkov za plačila. Prav tako je treba zagotoviti, da so sorte lana in konoplje, ki se ju goji za vlakna, tiste, ki so v Skupnem katalogu sort poljščin navedene kot predivnice, v primeru lana pa predvsem kot „lan za vlakna“. Poleg tega v primeru konoplje vsebnost tetrahidrokanabinola odobrenih sort ne sme presegati 0,2 %. Zato je treba sestaviti seznam upravičenih sort lana, upravičene sorte konoplje pa so navedene v Prilogi II k Uredbi Komisije (ES) št. 796/2004. Da se v primeru konoplje zagotovi večje jamstvo, je treba zahtevati tudi uporabo certificiranega semena.

(31)

Člen 109 Uredbe (ES) št. 1782/2003 zahteva od pridelovalcev žit, oljnic in stročnic, da zaključijo s setvijo najpozneje do 31. maja. V nekaterih primerih se setev lahko odloži na čas po 31. maju zaradi podnebja. Končni rok za setev in oddajo zahtevkov je treba podaljšati za nekatere poljščine v nekaterih regijah. Toda takšna podaljšanja ne smejo neugodno vplivati na učinkovitost sistema podpor ali oslabiti nadzornega sistema, ki ga uvaja poglavje 4 naslova II Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(32)

Za zagotovitev redne preskrbe predelovalne industrije s sladko koruzo vse tržno leto je nujno, da lahko pridelovalci čas setve podaljšajo za daljše obdobje. Zadnji rok za setev sladke koruze je 15. junij.

(33)

Primerno je, da se zagotovi najmanjšo količino certifciranega semena trde pšenice, ki ga je treba uporabiti v primeru dodatka in posebne pomoči za trdo pšenico. Zaradi različne kmetijske prakse v državah članicah in njihovih regijah je določitev najmanjše količine prepuščena zadevnim državam članicam.

(34)

Za namen člena 103 Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba opredeliti, kaj pomeni namakanje.

(35)

Treba je določiti površine, ki se upoštevajo za ocenjevanje prekoračitve osnovne površine, in pravila za določanje obsega takih prekoračitev. Kadar se za koruzo, namakane površine ali travno silažo določi ločena osnovna površina, je treba določiti posebna pravila za površine, ki se upoštevajo za izračun prekoračitve zadevne osnovne površine. Pravila za določanje prekoračitve osnovne površine morajo zagotoviti, da se v vseh primerih upošteva osnovna površina. Treba je tudi opredeliti način, kako se izračuna prekoračitev glede na največje zajamčene površine za trdo pšenico. Treba je opredeliti tudi postopek za ugotavljanje prekoračitve zgornje meje plačil iz člena 102 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(36)

V primeru uporabe člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 je izpolnjevanje pogojev za plačila na površino za poljščine pogojeno z obvezo zadevnih pridelovalcev, da del površine na svojih gospodarstvih dajo v praho. Treba je določiti tudi podrobna pravila za izvajanje, ki bodo zagotovila potrebno učinkovitost sistema. Zato je treba poskrbeti, da so površine, ki se upoštevajo za praho, primerljive s tistimi, ki se upoštevajo pri izračunu regionalne osnovne površine. Treba je opredeliti „metuljnice“ iz druge alinee člena 107 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(37)

Na podlagi člena 107 (6) in v primeru uporabe člena 66 Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba določiti podrobna pravila v zvezi z zemljiščem, ki se ga prostovoljno pusti v prahi. Ta pravila morajo biti združljiva s celotnim sistemom, kakor ga uvaja Uredba (ES) št. 1782/2003.

(38)

Treba je določiti kriterije upravičenosti do premij za ovce in krave, ki so predvidene v poglavju 11 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, ter zlasti zahtevane pogoje.

(39)

Člen 113 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva dodeljevanje premije kmetom, ki imajo kozje meso, na določenih območjih Skupnosti. Zato je treba v skladu s kriteriji, določenimi v tej zahtevi, določiti zadevna območja.

(40)

Na podlagi člena 114 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se lahko za dodatno premijo kvalificirajo kmetje, katerih gospodarstva imajo vsaj 50 % take površine, uporabljene za kmetijstvo, ki je na območjih z omejenimi možnostmi. Člen 113 (2) se sklicuje na posebna geografska območja, kjer kmetje s kozjim mesom izpolnjujejo potrebne pogoje, da se kvalificirajo za premijo za koze. Treba je zagotoviti vse potrebno za deklaracijo, ki jo morajo zagotoviti kmetje, ki izpolnjujejo te pogoje, da dokažejo, da je vsaj polovica zemljišča, ki ga uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, na območjih z omejenimi možnostmi ali na območjih, ki se kvalificirajo za premijo za koze.

(41)

Za namen nadzora nad upravičenostjo do ustrezne ravni premije za ovce morajo države članice sestaviti evidenco kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali ovčje mlečne izdelke.

(42)

Zaradi izvajanja sistema individualnih omejitev, kakor so uvedene s členi 116, 117 in 118 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se obstoječa upravna pravila lahko še naprej uporablja v zvezi z uporabo pravic, ki so brezplačno dodeljene, z uporabo običajnih pravic, ki vključujejo najmanjšo uporabo, v zvezi z začasnim zakupom in prenosom pravic, s sporočanjem sprememb glede posamezne zgornje meje ter v zvezi s prenosom pravic prek nacionalnih rezerv. Nekatera od teh pravil so posebne določbe za izjemne in ustrezno utemeljene primere, npr. glede uporabe pravic, glede malih kmetov in kmetov, ki sodelujejo v ekstenzifikacijskih programih in programih predčasne upokojitve, ter za namen prenosa, podedovanja pravic do premij in za primer, da kmetje za pašo uporabljajo samo zemljo, ki je v javni ali kolektivni lasti.

(43)

Komisija mora spremljati nove ureditve, posledično pa mora biti tudi ustrezno založena z informacijami glede izvajanja pravil za premije, ki jih zagotovijo države članice.

(44)

Če je potrebno, je treba Komisiji posredovati podrobne podatke o nacionalnih pravilih v zvezi z dodatnimi plačili in njihovo izvedbo.

(45)

Naslov IV poglavja 12 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa plačila za govedino in teletino. Treba je določiti kriterije upravičenosti in zlasti pogoje, potrebne za ta plačila.

(46)

Cilji regionalne omejitve in obremenitve narekujejo, da se ne bi več zahtevala posebna premija glede na starostno obdobje za tiste živali, ki jih zadeva uporaba teh dveh ukrepov. Za namen zunajsezonske premije je treba upoštevati, da so te živali upravičene do posebne premije.

(47)

Poskrbeti bi bilo treba, da bi ta administrativni dokument, določen v členu 123 (3) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, izdelali in izdali na nacionalni ravni. Da se upoštevajo posebni upravni in nadzorni pogoji v državah članicah, je treba dovoliti različne oblike administrativnih dokumentov.

(48)

Člen 123 (3) (a) in člen 130 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določata obvezno obdobje reje kot pogoj za dodelitev posebne in klavne premije. Zato je treba to obdobje opredeliti in ovrednotiti.

(49)

Dogovori za dodelitev posebne premije ob zakolu morajo biti skladni z dogovori za dodelitev klavne premije. Treba bi bilo navesti vrste dokumentov, ki morajo spremljati žival do zakola, odpreme ali izvoza. Ob upoštevanju posebnosti dodelitve ob zakolu je treba določiti starostne pogoje za vole in metode razvrščanja klavnih trupov odraslega goveda.

(50)

Določiti je treba pogoje za dodelitev zunajsezonske premije v skladu z dogovori za dodelitev klavne premije. Komisija mora na podlagi razpoložljivih informacij določiti, katere države članice izpolnjujejo pogoje, da lahko zaprosijo za ta program premij.

(51)

Treba je opredeliti koncept krav dojilj iz člena 125 Uredbe (ES) št. 1782/2003. V zvezi s tem je treba gojiti iste pasme, kot so tiste iz Uredbe Komisije (ES) št. 2342/1999. Obstoječe bistvene zahteve lahko veljajo še naprej, zlasti v zvezi s povprečno mlečnostjo in dodatno nacionalno premijo.

(52)

Obstoječa upravna pravila se lahko uporabljajo še naprej, zlasti v zvezi z individualno zgornjo mejo, z objavami individualne zgornje meje in nacionalne rezerve, z brezplačno pridobljenimi pravicami, z uporabo pravic, s prenosom in začasnim zakupom pravic ter v zvezi s prenosi prek nacionalnih rezerv.

(53)

Komisija mora na podlagi razpoložljivih informacij določiti, katere države članice izpolnjujejo pogoje, da lahko zaprosijo za poseben program iz člena 129 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Navesti bi bilo treba posebne dogovore za dodelitev premije.

(54)

Določiti je treba metodo izračunavanja obremenitve. Treba je določiti datum za preverjanje referenčne količine mleka.

(55)

Obremenitev za program ekstenzifikacijskega plačila bi morala vključevati vse govedo na gospodarstvu, staro šest mesecev in več. Potrebni so posebni predpisi za štetje živali in za izjavo proizvajalca za sodelovanje v programu. Pripraviti se mora vse potrebno za uporabo računalniško podprte zbirke podatkov iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govedine in izdelkov iz govedine in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (20).

(56)

Treba je sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da se ekstenzifikacijskega plačila ne dodeli kmetom, ki le navidezno upoštevajo povprečne obremenitve, ki se zahtevajo za dodelitev ekstenzifikacijskega plačila.

(57)

Treba je določiti postopke za to, kako na podlagi razpoložljivih informacij ugotoviti, katere države izpolnjujejo pogoje iz člena 132 (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 za dodelitev ekstenzifikacijskega plačila za krave molznice. Navesti bi bilo treba posebne dogovore za dodelitev premije. Določiti je treba najkrajše obdobje obvezne reje.

(58)

Treba je sestaviti posebne določbe v zvezi z uporabo teh pravil, ki veljajo za dobe, datume in časovne roke za obdobje obvezne reje.

(59)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba zahtevek za dodelitev pomoči za živali v okviru integriranega sistema vzeti za predstavitev zahtevka za klavno premijo, če vsebuje vse potrebne elemente za upravičenje plačila premije in če je žival zaklana v isti ali v drugi državi članici ali če je izvožena.

(60)

Moralo bi biti mogoče, da se računalniško podprte zbirke podatkov iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 uporabljajo za lažje upravljanje klavnih premij, pod pogojem, da zadevna država članica upošteva, da podatkovna zbirka daje ustrezna zagotovila točnosti podatkov, ki jih vsebuje, zaradi plačila premij.

(61)

Klavna premija za teleta je pogojena z omejitvijo najvišje mase. Določiti bi bilo treba standardni tip klavnih trupov, na katere se ta najvišja masa nanaša.

(62)

Komisiji je treba posredovati podrobne podatke o nacionalnih pravilih v zvezi z dodatnimi plačili in njihovo izvedbo.

(63)

Za zagotovitev, da kmetovalci prejmejo plačila čim prej, bi bilo treba poskrbeti za dodelitev predplačil. Ker pa bi bilo treba ukrepati z vidika uporabe nacionalnih in regionalnih zgornjih mej, bi bilo treba zagotoviti, da predplačila ne presežejo končnega plačila. Zato bi bilo treba poskrbeti, da bi bilo državam članicam dovoljeno zmanjšati odstotek predplačila za programe premij v skladu s temi mejami.

(64)

Uredba (ES) št. 1782/2003 določa sankcije za nezakonito uporabo ali posest snovi ali izdelkov, ki jih pristojna veterinarska zakonodaja ni odobrila. Pri ponavljajočih se kršitvah bi bilo treba prenesti določitev trajanja sankcij državam članicam, ki so bolj pristojne za presojanje o resnosti storjenega prekrška.

(65)

Treba je določiti datum za opredelitev elementov, ki jih je treba upoštevati pri zahtevkih za posebno premijo in za programe premij za krave dojilje. Da se zagotovi solidno in dosledno upravljanje, bi moral biti ta datum kot splošno pravilo datum predložitve zahtevkov. Določiti je treba posebna pravila glede na posebno premijo, ki se izplača za zakol, da bi tako preprečili prenašanje iz leta v leto, zato da se doseže višja premija. V zvezi s klavno premijo je datum zakola ali izvoza primernejša oznaka, ki pove, ali so bili navedeni postopki dejansko izvedeni ali ne.

(66)

Menjalni tečaj, ki velja na datum operativnega dogodka za premije, bi bilo treba določiti tako, da načelno zagotovi, da takšne premije ne bi bile podvržene močnim nihanjem pri pretvorbi v nacionalne valute zaradi menjalnega tečaja na posamezen dan.

(67)

Določiti je treba, da imajo države članice nekatere obveznosti v zvezi z obveščanjem. Določiti bi bilo treba usklajeno obliko za predložitev podatkov, da bi tako olajšali njihov prenos in analizo.

(68)

Potrebne so prehodne določbe glede pravil obveznosti označevanja in identifikacije živali, s čimer bi olajšali spremembe v novem programu.

(69)

Člen 143 b Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 dovoljuje Češki, Estoniji, Cipru, Latviji, Litvi, Madžarski, Malti, Poljski, Slovaški in Sloveniji (novim državam članicam), da neposredna plačila nadomestijo z enotnim plačilom („shema enotnega plačila na površino“). Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska in Slovaška so se tako tudi odločile. Zato je treba določiti podrobna pravila za uporabo sheme enotnega plačila na površino.

(70)

V skladu z drugim pododstavkom člena 143 b (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in da se izognejo upravljanju številnih zahtevkov, ki bi imeli za posledico plačila na gospodarstvo, manjša od 50 evrov, so Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska in Slovaška zaprosile odobritev za določitev najmanjše velikosti upravičene površine na gospodarstvo na ravni, ki je višja od 0,3 ha.

(71)

Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska in Slovaška so ocenile del svoje kmetijske površine v uporabi, ki je na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, in so predlagale, da se jo prilagodi v skladu z najmanjšo velikostjo upravičene površine na gospodarstvo.

(72)

Člen 143 c Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva, da imajo nove države članice po dovoljenju Komisije možnost dopolnjevati neposredne pomoči, ki se izplačane kmetom. Treba je določiti splošne modalitete za uresničevanje te možnosti.

(73)

Člen 55, točka b) in člen 107, odstavek 3, prva alinea Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvidevata oprostitev za zemljo v prahi, če se zemlja uporablja za proizvodnjo primarnih surovin za pridelavo proizvodov v Skupnosti, ki niso neposredno namenjeni za prehrano ljudi ali živali, pod pogojem, da se uporabljajo učinkoviti sistemi nadzora.

(74)

Zaželeno je, da se v nekaterih okoliščinah kulture sladkorne pese, laške repe ali korenine cikorije na zemlji v prahi ne izločijo. Te kulture, ob upoštevanju tveganja vpliva na trg sladkorja, niso upravičene do pomoči. Kljub temu je potrebno, da so te kulture v skladu s pravili, ki urejajo uporabo zemlje v prahi.

(75)

Zato je treba določiti pogoje upravičenosti do pomoči tega režima. Treba je natančno določiti pogoje sklenitve pogodbe med proizvajalcem in zbiralcem ali prvim predelovalcem za zadevne primarne kmetijske surovine. Pogoji morajo biti določeni tudi kadar predelavo opravi kmetovalec na kmetijskem posestvu.

(76)

Da bi na področju Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), ki ga je potrdil Sklep Sveta 93/355/ES (21), zagotovili usklajenost s točko 7 memoranduma o soglasju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike glede oljnic, je treba oblikovati pogoje uporabe, če je to potrebno, za zmanjšanje količine stranskih proizvodov, proizvedenih in namenjenih prehrani ljudi ali živali, če celotna količina omenjenih stranskih proizvodov letno presega 1 milijon metričnih ton, kar je izraženo v enakovredni količini sojine moke.

(77)

Da bi zagotovili predelavo primarne surovine v predvidene končne proizvode, mora zbiralec ali prvi predelovalec izdati zagotovilo, ne glede na to, da se pomoč dodeli kmetovalcu. Poleg tega je treba za učinkovitost sistema nadzora tega režima omejiti število predelovalcev.

(78)

Potrebno je jasno razlikovati med obveznostmi vlagatelja, ki se zaključijo ob dostavi celotne količine spravljene primarne surovine, in med obveznostmi zbiralca ali prvega predelovalca, usklajenimi z zagotovilom ter ki se začnejo z dostavo in se zaključijo s končno predelavo primarne surovine v končne proizvode.

(79)

Nekatere dejavnosti prevoza primarne surovine in njenih proizvodov po ozemlju Skupnosti morajo biti predmet sistema nadzora, ki vsebuje izjave in kontrolno kopijo T5, skladno z Uredbo (EGS) št. 2454/93. Nadomestna dokazila se mora predložiti v primeru, da se kontrolna kopija T5 ne vrne pristojnemu organu zbiralca ali prvega predelovalca, in sicer zaradi okoliščin, ki za slednjega niso obremenilne. Da bi zagotovili učinkovitost in dobro upravljanje režima pomoči, je treba sprejeti določila, ki urejajo nadzor.

(80)

Razen kriterijev upravičenosti iz člena 110 o iz Uredbe (ES) št. 1782/2003 za pomoč na površino za hmelj je treba določiti še nekaj dodatnih kriterijev, da se zagotovi, da se pomoč dodeli za površine, na katerih se prideluje hmelj pod običajnimi pogoji pridelave. Koncept površine, „zasajene s hmeljem“, je treba opredeliti na ravni Skupnosti, da se zagotovi, da so površine, za katere se izvede dodatno plačilo, izračunane na enak način. Treba je prav tako določiti način porazdelitve celotne vsote na upravičene površine na državo članico, ki je na razpolago za dodatna plačila.

(81)

Priznane skupine proizvajalcev hmelja morajo določiti rok za dodeljevanje plačila glede ukrepov, navedenih v členu 7 (1) od (a) do (d) Uredbe Sveta (EGS) št. 1696/71 z dne 26. julija 1971 o skupni ureditvi trga za hmelj (22), Komisijo pa je treba obvestiti o načinu uporabe plačila. Vsak znesek, ki ni bil dodeljen v določenem časovnem obdobju, je treba vrniti. Treba je prav tako določiti način porazdelitve celotne vsote na državo članico, ki je na razpolago za plačilo priznanim skupinam proizvajalcev hmelja.

(82)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

PODROČJE VELJAVNOSTI IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje naslednjih shem podpor iz naslova IV in IV a Uredbe (ES) št. 1782/2003:

(a)

poseben dodatek na kakovost za trdo pšenico iz poglavja 1 naslova IV navedene uredbe;

(b)

premija za stročnice iz poglavja 2 naslova IV navedene uredbe;

(c)

proizvodno vezano plačilo za riž iz poglavja 3 naslova IV navedene uredbe;

(d)

plačilo na površino za oreške iz poglavja 4 naslova IV navedene uredbe;

(e)

pomoč za energijske poljščine iz poglavja 5 naslova IV navedene uredbe;

(f)

pomoč za škrobni krompir iz poglavja 6 naslova IV navedene uredbe;

(g)

mlečna premija in dodatna plačila za mleko iz poglavja 7 naslova IV navedene uredbe;

(h)

posebna regionalna pomoč za poljščine iz poglavja 8 naslova IV navedene uredbe;

(i)

pomoč za semena iz poglavja 9 naslova IV navedene uredbe;

(j)

plačilo na površino za poljščine iz poglavja 10 naslova IV navedene uredbe;

(k)

premija za ovce in koze iz poglavja 11 naslova IV navedene uredbe;

(l)

plačilo za govedino in teletino iz poglavja 12 naslova IV navedene uredbe;

(m)

pomoč za zrnate stročnice iz poglavja 13 naslova IV navedene uredbe;

(n)

shema enotnega plačila na površino iz člena 143 b navedene uredbe;

(o)

dopolnilna nacionalna neposredna plačila iz člena 143 c navedene uredbe;

(p)

pomoč na površino za hmelj iz poglavja 10 d naslova IV navedene uredbe;

2.   Ta uredba določa podrobna pravila glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin v skladu s shemo enotnega plačila iz naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 in v skladu s plačilom na površino za poljščine iz poglavja 10 naslova IV navedene uredbe.

Člen 2

Plačilni pogoji

1.   Neposredna plačila iz člena 1 (a), (b), (c), (e), (h), (i), (j), (m) in (p) se dodelijo le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katere velja zahtevek glede površin velikosti vsaj 0,3 hektarja, kjer vsaka obdelana parcela presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 14 (4) Uredbe (ES) št. 796/2004.

V primeru Malte se neposredna plačila iz člena 1 (a), (b), (c), (e), (h), (i), (j), (m) in (p) dodelijo le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katere velja zahtevek glede površin velikosti vsaj 0,1 hektarja, kjer vsaka obdelana parcela presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 14 (4) Uredbe (ES) št. 796/2004.

2.   Neposredno plačilo iz člena 1 (a), (b), (c), (h) in (j) se dodeli le za površine, ki so v celoti posejane in na katerih so bili izvedeni vsi pogoji običajne pridelave v skladu z lokalnimi standardi.

Toda v primeru posebnega dodatka na kakovost za trdo pšenico iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 in v primeru plačila za poljščine iz poglavja 1 naslova IV navedene uredbe ostanejo pridelki, ki se jih goji na povsem posejanih površinah in v skladu z lokalnimi standardi in ki ne dozorijo zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki jih priznava zadevna država članica, upravičeni do pomoči pod pogojem, da se zadevne površine do te stopnje rasti ne uporabljajo za druge namene.

3.   V določenem letu se lahko vloži le en zahtevek za plačilo na površino za posamezno obdelano površino v skladu s shemo financiranja na podlagi člena 1 (2) (b) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 (23).

Vendar:

(a)

vsaka obdelana površina, ki jo v zvezi z istim letom pokriva zahtevek za poseben dodatek na kakovost za trdo pšenico iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali zahtevek za premijo za stročnice iz poglavja 2 naslova IV navedene uredbe, je lahko predmet zahtevka za plačila za poljščine iz poglavja 10 naslova IV uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b)

vsaka obdelana površina, ki jo v zvezi z istim letom pokriva zahtevek za proizvodno vezano plačilo za riž iz poglavja 3 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali zahtevek za premijo za stročnice iz poglavja 2 naslova IV navedene uredbe, je lahko predmet zahtevka za pomoč za semena iz poglavja 9 naslova IV uredbe (ES) št. 1782/2003;

(c)

vsaka obdelana površina, ki jo v zvezi z istim letom pokriva zahtevek za pomoč za energijske poljščine iz poglavja 5 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 je lahko predmet zahtevka za plačilo na površino za poljščine iz poglavja 10 naslova IV uredbe (ES) št. 1782/2003, in sicer brez vpliva na drugi pododstavek člena 90 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali pa je lahko predmet zahtevka za proizvodno vezano plačilo za riž iz poglavja 3 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(d)

vsaka obdelana površina, ki jo v zvezi z istim letom pokriva zahtevek za plačila za poljščine iz poglavja 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, je lahko predmet zahtevka za pomoč za semena iz poglavja 9 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003.

4.   Zemljišče, ki se uporablja za proizvajanje surovin iz člena 55 (b) in iz prve alinee člena 107 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali je obdelano na podlagi pomoči za energijske poljščine iz poglavja 5 naslova IV navedene uredbe, ni upravičeno do pomoči Skupnosti iz poglavja VIII naslova II Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (24), razen do pomoči, ki je odobrena za stroške sajenja hitro rastočih vrst iz drugega pododstavka člena 31(3) te Uredbe.

Surovine iz točke b) člena 55 in iz prve alinee člena 107 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, pridelane na zemljiščih v prahi, ter vmesni proizvodi, končni proizvodi, soproizvodi in stranski proizvodi, ki se pridobijo iz teh surovin, niso upravičeni do kakršnega koli financiranja s strani jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada na podlagi točk a) in b) člena 1 (2) Uredbe (ES) št. 1258/1999.

5.   Za namen premij za stročnice iz poglavja 2 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 in plačil na površino za poljščine iz poglavja 10 naslova IV navedene uredbe pomeni „sladka lupina“ tiste sorte lupine, ki dajejo seme, ki ne vsebuje več kot 5 % grenkih semen. Vsebnost grenkih semen se izračuna v skladu s testom iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 3

Sporočanje

Države članice po elektronski pošti posredujejo Komisiji naslednje podatke:

(a)

najpozneje do 15. septembra zadevnega leta: razpoložljive podatke o površinah oz. o količinah v primeru mlečne premije in dodatnega plačila za mleko iz členov 95 in 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003, za katere se je zahtevala pomoč za to koledarsko leto, kadar je površina razdeljena na podosnovne površine;

(b)

najpozneje do 31. oktobra zadevnega leta: dokončne podatke o površinah ali količinah iz točke (a), ob upoštevanju že opravljenih pregledov;

(c)

najpozneje do 31. julija prihodnjega leta: končne podatke, ki ustrezajo površinam ali količinam, za katere je bila pomoč dejansko že plačana za zadevno leto, kadar je primerno po odbitku zmanjšanja površin skladno s poglavjem 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 796/2004.

Površine so izražene v hektarjih na dve decimalni mesti. Količine so izražene v tonah na tri decimalna mesta.

Člen 4

Koeficient znižanja

1.   Koeficient znižanja površine v primeru, navedenem v členih 75, 78 (2), 82, 85, 89 (2), 98, 143 in 143 b (7) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali zmanjšanja količin in objektivnih meril v primeru, navedenem v členu 95 (4) navedene uredbe, se določi najpozneje do 15. novembra zadevnega leta na podlagi podatkov, ki so bili sporočeni v skladu s členom 3 (b) te uredbe.

2.   V primerih, navedenih v členu 75, členu 82, členu 85, členu 95 (4), členu 98, členu 143 in členu 143 (b) (7) Uredbe (ES) št. 1782/2003 morajo države članice najpozneje do 1. decembra zadevnega leta Komisiji sporočiti uporabljen koeficient znižanja, v primeru, navedenem v členu 95 (4) navedene uredbe, pa uporabljena objektivna merila.

POGLAVJE 2

POSEBEN DODATEK NA KAKOVOST ZA TRDO PŠENICO

Člen 5

Sejanje sort

1.   Države članice, navedene v členu 74 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, morajo sestaviti seznam sort trde pšenice, ki so upravičene do posebne premije na kakovost iz člena 72 te uredbe, v skladu s presejalno metodo sort, določeno v odstavkih od 2 do 5 tega člena.

2.   Države članice morajo vsaj na vsaki dve leti določiti vsaj dve reprezentativni sorti. Reprezentativne sorte so najbolj certificirane sorte trde pšenice.

3.   Države članice analizirajo sorte trde pšenice v skladu z naslednjimi kakovostnimi parametri in vsakemu parametru pripišejo ustrezen ponder:

(a)

vsebnost beljakovin (40 %),

(b)

kakovost glutena (30 %),

(c)

indeks porumenelosti (20 %),

(d)

specifična teža ali teža tisoč semen (10 %).

Vsota povprečij kakovostnih parametrov iz točk od (a) do (d) prvega pododstavka, pomnožena z navedeno vrednostjo v odstotkih, daje indeks kakovosti sort.

Vsaka država članica primerja za obdobje vsaj dveh let kakovostne indekse sort trde pšenice z indeksi reprezentativnih sort na regionalni ravni. Pregledati je treba tiste sorte, ki so registrirane v nacionalnem katalogu posamezne države članice, razen tistih sort, za katere ni na voljo nobenih analitičnih podatkov za zadnja tri leta, ker se jih ne uporablja več ali niso certificirana.

Zato mora vsaka država članica na podlagi povprečnega indeksa kakovosti 100, ki je pripisan reprezentativnim sortam, za vsak kakovostni parameter, naveden v točkah od (a) do (d) prvega pododstavka, izračunati odstotek, ki se ga pripiše drugim sortam trde pšenice v primerjavi z indeksom 100. Le sorte trde pšenice z indeksom, ki je enak ali višji od 98, so upravičene do posebnega dodatka na kakovost za trdo pšenico.

4.   Država članica lahko iz seznama upravičenih sort izključi sorte, ki imajo povprečno stopnjo izgube steklastega izgleda trde pšenice („mitadinage“), ki presega 27 %.

5.   Sorte, ki so registrirane v nacionalnem katalogu druge države članice, se lahko tudi pregledajo glede upravičenosti.

Člen 6

Analizne metode

1.   Analizne metode vsebnosti beljakovin, specifične teže in stopnje izgube steklastega izgleda trde pšenice („mitadinage“) so tiste, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (25).

2.   Indeks porumenelosti se izmeri v skladu z metodo ICC 152 ali z enakovredno priznano metodo.

3.   Kakovost glutena se izmeri v skladu z metodo ICC 158 ali v skladu z metodo ICC 151.

Člen 7

Količina certificiranih semen

Države članice morajo pred 1. oktobrom leta, ki je pred tistim letom, za katero se dodeli poseben dodatek na kakovost za trdo pšenico, določiti najmanjšo količino semena, ki je certificirano v skladu z Direktivo 66/402/EGS (26), ki ga je treba uporabiti v skladu s trenutnimi kmetijskimi praksami v zadevnem pridelovalnem območju.

Člen 8

Objave in sporočila

1.   Države članice objavijo seznam izbranih sort, ki so upravičene na nacionalni in regionalni ravni do posebnega dodatka na kakovost za trdo pšenico, in sicer za ozimne sorte najpozneje do 1. oktobra, za jare sorte pa najpozneje do 31. decembra leta, ki je pred letom, za katerega se dodeli dodatek.

2.   Države članice morajo najpozneje en mesec po datumih, navedenih v odstavku 1, sporočiti Komisiji seznam iz odstavka 1 in najmanjšo količino certificiranega semena, ki jo je treba uporabiti, če je bila spremenjena.

Člen 9

Veljavnost

1.   Sorte, vključene v seznam iz člena 8 (1), so upravičene do posebnega dodatka na kakovost za trdo pšenico za obdobje petih let, ki se začne z dnem, ko so prvič vključene v ta seznam.

2.   Upravičenost posamezne sorte se lahko podaljša za obdobje petih let na podlagi rezultatov analiz kakovosti, ki se izvedejo v prvem in tretjem letu tega petletnega obdobja upravičenosti.

Člen 10

Prehodni ukrepi

1.   Države članice objavijo seznam izbranih sort, ki so upravičene do posebnih premij na kakovost za trdo pšenico v letu 2005, in sicer za ozimne sorte najpozneje do 1. oktobra 2004, za jare sorte pa najpozneje do 31. decembra 2004.

2.   Države članice sestavijo seznam, naveden v odstavku 1, tako da s seznama sort, registriranih v nacionalnem katalogu, odstranijo sorte, ki niso bile certificirane v letih 2003 in 2004 in tiste, ki ne izpolnjujejo vsaj dveh od štirih naslednjih pogojev:

(a)

najmanjša vsebnost beljakovin je 11,5 %,

(b)

najmanjša specifična teža je 78 kg/hl ali najmanjša teža tisoč semen je 42 g,

(c)

največja stopnja izgube steklastega izgleda trde pšenice („mitadinage“) je 27 %,

(d)

najmanjša vsebnost glutena je 10 %.

3.   Seznami sort, ki so upravičene do premije v letih 2005 in 2006, lahko vključujejo tudi vrste, ki so na seznamu izbranih vrst druge države članice, na podlagi rezultatov analiz kakovosti, ki jih je izvedla druga država članica.

POGLAVJE 3

PREMIJA ZA STROČNICE

Člen 11

Mešanica žita in stročnic

V regijah, kjer so stročnice običajno posejane skupaj z žitom, se premija za stročnice plača na zahtevo vlagatelja pod pogojem, da pristojnim organom zadevne države članice dokaže, da so stročnice v tej mešanici prevladujoča sorta. Zadevne površine niso upravičene do posebne regionalne pomoči za poljščine iz člena 98 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

POGLAVJE 4

PROIZVODNO VEZANO PLAČILO ZA RIŽ

Člen 12

Datumi za sejanje

Da so upravičene do proizvodno vezanega plačila za riž, morajo biti navedene površine posejane najpozneje do:

(a)

30. junija pred zadevno žetvijo za Španijo in Portugalsko,

(b)

31. maja za druge države članice proizvajalke iz člena 80 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Vendar pa se v Francoski Gvajani površine poseje posamezno za vsakega od dveh ciklov setve, najpozneje do 31. decembra in 30. junija pred posameznim ciklom, proizvodno vezano plačilo za riž pa se dodeli na podlagi povprečnih posejanih površin za posameznega od dveh ciklov setve.

Člen 13

Koeficient znižanja

Koeficient znižanja proizvodno vezanega plačila za riž iz člena 82 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se izračuna v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 14

Sporočanje

1.   Države članice morajo Komisiji v skladu s členom 3 sporočiti naslednje informacije:

(a)

najpozneje do 15. septembra:

(i)

seznam sort, registriranih v nacionalnem katalogu, kategoriziranih v skladu s kriteriji, določenimi v točki 2 Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1785/2003 (27);

(ii)

posejane površine, za katere so bili predloženi zahtevki za proizvodno vezano plačilo za riž, po sorti riža, po osnovni in podosnovni površini, z uporabo vzorca, določenega v Prilogi III (A) k tej uredbi, vključno s prekoračitvami osnovnih in podosnovnih površin;

(b)

najpozneje do 31. oktobra spremembe glede posejanih površin, za katere so bili predloženi zahtevki za proizvodno vezano plačilo za riž, in sicer jih je treba sporočiti v skladu s pododstavkom (a) in z uporabo vzorčnega obrazca, navedenega v Prilogi III (B);

(c)

najpozneje do 31. julija informacije v zvezi s posejanimi površinami, za katere je bilo plačano proizvodno vezano plačilo za riž za preteklo tržno leto, v skladu z metodo izračunavanja, opredeljeno v Prilogi II in z uporabo vzorčnega obrazca iz Priloge III (C).

2.   Za Francosko Gvajano se informacije v zvezi s posejanimi površinami sporoči na podlagi povprečja posejanih površin med dvema cikloma setve.

3.   Države članice lahko letno revidirajo razdelitev svoje osnovne površine ali površin na podosnovnih površinah ter objektivna merila, na podlagi katerih temeljijo te razdelitve. To sporočijo Komisiji najpozneje do 15. maja pred zadevno žetvijo.

POGLAVJE 5

PLAČILO NA POVRŠINO ZA OREŠKE

Člen 15

Pogoji za upravičenost do pomoči Skupnosti

1.   Za namene tega poglavja pomeni sadovnjak homogeno in kohezivno površino, zasajeno z drevesi, ki rodijo oreške, ki ni zasajena z drugimi poljščinami ali nasadi in ki je geografsko sklenjena. Posamezna drevesa ali posamezne vrste dreves, ki rodijo oreške, zasajena vzdolž cest ali zraven drugih poljščin, se ne štejejo za sadovnjak.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice dovolijo prisotnost dreves, ki niso drevesa, ki rodijo oreške, v skladu z omejitvijo, ki ustreza 10 % števila dreves, določenega v odstavku 3. Države članice lahko dovolijo tudi prisotnost kostanjev, če je število dreves, določeno v odstavku 3, v skladu z upravičenimi drevesi z oreški.

2.   Le sadovnjaki, v katerih se goji oreške in ki izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 3 in 4 tega člena na dan, ki se ga določi v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 796/2004, so upravičeni do plačila na površino iz člena 83 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V primeru sadovnjaka, v katerem se goji različne vrste oreškov, in kadar se pomoč razlikuje glede na funkcijo izdelkov, veljajo pogoji upravičenosti in raven pomoči, vezane na vrsto oreška, ki prevladuje.

3.   Najmanjša velikost zemljišča za sadovnjak ne sme biti manjša od površine 0,10 hektarja.

Število dreves z oreški na hektar sadovnjaka ne sme biti manjše od:

(i)

125 za lešnike,

(ii)

50 za mandeljne,

(iii)

50 za orehe,

(iv)

50 za pistacije,

(v)

30 za rožiče.

4.   Države članice lahko določijo najmanjšo velikost zemljišča in gostoto dreves na višji ravni od tiste, določene v odstavku 3, v skladu z objektivnimi merili in ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih površin in pridelkov.

Člen 16

Pogoji za upravičenost do nacionalne pomoči

Člen 15 velja za nacionalno pomoč iz člena 87 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Brez vpliva na člen 87 Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko država članica postavi nadaljnje kriterije upravičenosti pod pogojem, da so taki kriteriji skladni z okoljskimi, ruralnimi, socialnimi in gospodarskimi cilji programa pomoči in da ne uvedejo diskriminacije med pridelovalci. Države članice uvedejo potrebne ukrepe, da nadzorujejo, ali kmetje spoštujejo te kriterije upravičenosti.

Člen 17

Sporočanje

1.   Države članice sporočijo Komisiji naslednje stvari v vsakem primeru pred datumom za vlogo zahtevka, ki ga določijo države članice v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 796/2004, in sicer najpozneje do:

(a)

31. marca višje ravni in kriterije iz člena 15 (4) in dodatne kriterije iz člena 16,

(b)

15. maja, kadar država članica razlikuje pomoč v skladu s členom 83 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, raven plačila na površino na pridelke in/ali nacionalno zajamčeno površino („NZP“).

2.   Vsaka sprememba informacij, ki jih je treba sporočiti Komisiji v skladu z odstavkom 1, se uporablja za naslednje leto in jo mora zadevna država članica takoj sporočiti Komisiji skupaj z objektivnimi merili, ki upravičujejo takšno spremembo.

Člen 18

Prehodni ukrepi

1.   Država članica lahko določi, ali in pod katerimi pogoji se lahko z načrti za izboljšanje iz člena 86 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 preneha pred njihovim običajnim iztekom in kdaj postanejo ustrezne površine upravičene v skladu s shemo iz poglavja 4 naslova IV te uredbe.

2.   Države članice pri določitvi pogojev iz odstavka 1 zagotovijo, da:

(a)

se z načrtom ne preneha pred dokončno izvedbo letnega obdobja;

(b)

so bili na zadovoljstvo države članice doseženi vsi prvotni cilji načrta.

POGLAVJE 6

POMOČ ZA ŠKROBNI KROMPIR

Člen 19

Upravičenost

Pomoč za škrobni krompir iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se dodeli za krompir, ki je zajet v pogodbi o obdelovanju, navedeni v členu 3 Uredbe Komisije (ES) št. 2236/2003 (28), na podlagi neto teže krompirja, ki je določena z eno od metod, opisanih v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 2235/2003 (29), in na podlagi vsebnosti škroba dobavljenega krompirja v skladu s stopnjami, določenimi v Prilogi II k tej uredbi.

Pomoč za škrobni krompir se ne dodeli za krompir, katerega vsebnost škroba je nižja od 13 %, razen kadar se uporablja drugi pododstavek člena 5 (3) Uredbe (ES) št. 2236/2003.

Člen 20

Najnižja cena

Za pomoč za škrobni krompir velja zahteva, da se predloži dokaz, da je bila plačana cena, ki ni nižja od tiste, določene v členu 4 a Uredbe (ES) št. 1868/94, na stopnji dobavitve v tovarno v skladu s stopnjami, določenimi v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 2235/2003.

Uporablja se člen 10 (2) Uredbe (ES) št. 2236/2003.

Člen 21

Izplačilo

1.   Brez vpliva na člen 28 Uredbe (ES) št. 1782/2003 plača pomoč za škrobni krompir tista država članica, na ozemlju katere je bil škrobni krompir pridelan, in sicer na kmeta, ko se vse njegove količine za tržno leto dobavijo v podjetje za proizvodnjo škroba v štirih mesecih od datuma, ko se predloži dokaz iz člena 20 te uredbe in ko se izpolni pogoje iz člena 19 te Uredbe.

2.   Države članice lahko odobrijo predplačila od 1. decembra tržnega leta na podlagi različnih delov količin škrobnega krompirja, ki se ga dobavi v podjetje za proizvodnjo škroba za navedeno tržno leto. Vsako predplačilo se dodeli za količino dobavljenega škrobnega krompirja, za katerega se predloži dokaz iz člena 20 in izpolni pogoje iz člena 19.

3.   Menjalni tečaj, ki se uporabi za določitev pomoči za škrobni krompir v nacionalni valuti, je tisti, ki se uporablja v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 2236/2003.

POGLAVJE 7

MLEČNA PREMIJA IN DODATNO PLAČILO ZA MLEKO

Člen 22

Primeri nedejavnosti

1.   Kadar fizična ali pravna oseba, ki ima individualno referenčno količino, ne sodi v okvir opredelitve proizvajalca iz člena 5 (c) Uredbe (ES) št. 1788/2003 v obdobju dvanajstih mesecev, ki se konča 31. marca zadevnega leta, se za zadevno leto ne plača mlečnih premij in dodatnega plačila za mleko, razen če pred rokom za vlogo zahtevkov pristojnim organom dokaže, da se je lotila proizvodnje.

2.   Odstavka 1 se ne uporablja v primerih višje sile in v ustrezno upravičenih primerih, ki začasno vplivajo na proizvodno zmogljivost zadevnih proizvajalcev in ki jih pristojni organ prizna.

POGLAVJE 8

POMOČ ZA ENERGIJSKE POLJŠČINE

ODDELEK 1

Opredelitve

Člen 23

Opredelitve

V tem poglavju:

(a)

„vlagatelj“ je vsak kmet, ki obdeluje površino, navedeno v členu 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003 s ciljem, da pridobi pomoč iz navedenega člena;

(b)

„prvi predelovalec“ je vsak uporabnik kmetijskih surovin, ki se loti prvega predelovanja s ciljem, da pridobi enega ali več izdelkov iz drugega odstavka člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

ODDELEK 2

Pogodba

Člen 24

Uporaba surovin

1.   Vsako kmetijsko surovino, razen sladkorne pese, se lahko goji na območjih, zajetih v pomoč iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003, pod pogojem, da je prvenstveno namenjena za uporabo v proizvodnji energentov, omenjenih v drugem odstavku tega člena.

Tržna vrednost energentov, ki so pridobljeni s predelavo surovin, je višja od tržne vrednosti vseh ostalih proizvodov, ki so namenjeni za druge vrste uporabe in ki so pridobljeni s tako predelavo, kot je določeno z metodo vrednotenja iz člena 39 (3).

2.   Surovine iz odstavka 1 so zajete v pogodbi v skladu s členom 90 Uredbe (ES) št. 1782/2003 pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

3.   Vlagatelji dostavijo vse požete surovine prvemu predelovalcu, ki od njih prevzame dostavo in zagotovi, da se enaka količina takih surovin uporablja v Skupnosti za proizvodnjo enega ali več energentov, tako kot je navedeno v drugem odstavku člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Če prvi predelovalec uporablja surovino, ki je dejansko požeta za proizvodnjo vmesnega proizvoda ali stranskega proizvoda, sme uporabiti enako količino takih vmesnih proizvodov ali stranskih proizvodov za izdelavo enega ali več končnih proizvodov iz prvega pododstavka.

Prvi predelovalec v primeru, navedenem v drugem pododstavku, o tem obvesti pristojni organ, pri katerem je položil varščino. Če se taka enaka količina uporabi v državi članici, ki ni tista, v kateri je surovina požeta, se pristojni organi zadevnih držav članic med seboj obvestijo o podrobnostih transakcije.

4.   V skladu z nacionalnimi določbami, ki urejajo pogodbene odnose, lahko prvi predelovalec pooblasti tretjo stranko za zbiranje surovin od kmetov, ki vložijo zahtevek za pomoč. Pooblaščenec deluje v imenu in na račun predelovalca, ki ostaja edini odgovoren glede obveznosti, ki jih predpisuje to poglavje.

Člen 25

Odstopanja

1.   Ne glede na člen 24 (2) in (3) lahko države članice vlagateljem dovolijo:

(a)

da uporabijo hitro rastoča gozdna drevesa, zajeta pod oznakoex 0602 90 41, ali vse žito ali oljnice, zajete pod oznakami KN 1201 00 90, 1205 10 90, 1205 90 00, 1206 00 91 in 1206 00 99, ki jih požanjejo:

(i)

za gorivo za ogrevanje svojega kmetijskega gospodarstva,

(ii)

za proizvodnjo energije ali biogoriva na gospodarstvu;

(b)

da na svojih kmetijskih gospodarstvih v bioplin pod oznako KN 2711 29 00 predelajo vse požete surovine.

2.   V primerih, navedenih v odstavku 1:

(a)

se vlagatelji z izjavo, ki nadomesti pogodbo iz člena 26, obvežejo, da bodo uporabljali ali neposredno predelali surovino, ki jo vključuje izjava; členi od 26 do 40 se uporabljajo smiselno za te primere;

(b)

dajo vlagatelji vso požeto surovino stehtati organu ali podjetju, ki ga določi država članica, in vodijo ločene račune za uporabljeno surovino in proizvode ter stranske proizvode, ki nastanejo iz njihove predelave; vendar se lahko v primeru žita, oljnic in slame ter v primeru, da se uporabi celo rastlino, tehtanje nadomesti z volumetričnim določanjem surovine.

3.   Države članice, ki uporabljajo odstavek 1, uvedejo ustrezne ukrepe nadzora za zagotovitev tega, da se surovina neposredno uporablja na gospodarstvu ali se predela v bioplin, ki je zajet pod oznako KN 2711 29 00.

4.   Žita in oljnice, ki se uporabljajo v skladu z odstavkom 1 (a), se denaturira v skladu z metodo, ki jo določi država članica. Države članice lahko odobrijo, da se namesto samih oljnic denaturira olje, proizvedeno s predelavo oljnic v skladu z odstavkom 1 (a) (ii), pod pogojem, da se takšno denaturiranje izvede takoj, ko se semena predela v olje, in pod pogojem, da se preveri uporabo, za katero je seme namenjeno.

Člen 26

Pogodba

1.   Vlagatelji v podporo svojih zahtevkov za pomoč predložijo svojim pristojnim organom pogodbe, ki so jih sklenili s prvim predelovalcem.

2.   Vlagatelji zagotovijo, da se v pogodbah navede sledeče:

(a)

imena in naslovi pogodbenih strank;

(b)

trajanje pogodbe;

(c)

vrste vseh zadevnih surovin in kmetijske površine, posajene s posamezno vrsto;

(d)

kakršne koli pogoje, ki se uporabljajo za dostavo predvidenih količin surovin;

(e)

zagotovilo, da bodo izpolnili svoje obveznosti iz člena 24 (3);

(f)

nameravano osnovno končno uporabo za surovino, pri čemer je vsaka končna uporaba skladna s pogoji, ki so določeni v členih 24 (1) in 39 (3).

3.   Vlagatelji zagotovijo, da so pogodbe sklenjene pravočasno, tako da ima prvi predelovalec možnost predložiti kopije svojemu pristojnemu organu v roku, ki je določen v členu 34 (1).

4.   Za namene nadzora smejo države članice zahtevati od vsakega vlagatelja, da sklene le eno dobavno pogodbo za vsako surovino.

ODDELEK 3

Sprememba in prekinitev pogodbe

Člen 27

Sprememba in prekinitev pogodb

Če pogodbene stranke spremenijo ali prekinejo pogodbo potem, ko je vlagatelj že vložil zahtevek za pomoč, lahko vlagatelj ohrani tak zahtevek za pomoč zgolj pod pogojem, da najpozneje do roka, ki je določen v zadevni državi članici za spremembo zahtevka, obvesti ustrezni pristojni organ o taki spremembi ali prekinitvi, da lahko tako omogoči potrebne inšpekcijske nadzore.

Člen 28

Izjemne okoliščine

Pristojni organ sme, ko pridobi zadostne dokaze takih izjemnih okoliščin, brez vpliva na člen 27, če vlagatelj obvesti svoj pristojni organ, da zaradi izjemnih okoliščin ne bo mogel dobaviti vseh ali del surovin iz pogodbe, odobriti take spremembe pogodbe, ki so utemeljene, ali sme odobriti njihovo prekinitev.

Če se površina, ki je zajeta v pogodbi, zaradi sprememb zmanjša ali če se pogodba prekine, potem vlagatelj izgubi pravico do pomoči, navedene v tem poglavju za površine, ki se izločijo iz pogodbe.

Člen 29

Spremembe končne uporabe

Prvi predelovalci smejo, brez vpliva na člen 27, smejo spremeniti nameravane osnovne končne uporabe surovin iz člena 26 (2) (f), če se surovine iz pogodbe dostavijo prvim predelovalcem in če so izpolnjeni pogoji iz člena 31 (1) in prvega pododstavka člena 34 (3).

Spremembe končne uporabe se izvedejo skladno s pogoji iz drugega pododstavka člena 24 (1) in iz člena 39 (3).

Prvi predelovalci o tem, zaradi potrebnih nadzorov, predhodno uradno obvestijo svoje pristojne organe.

ODDELEK 4

Reprezentativni pridelki in dobavljene količine

Člen 30

Reprezentativni pridelki

Vsako leto države članice z ustreznim postopkom določijo reprezentativne izdelke, ki morajo biti doseženi, in o tem obvestijo zadevne vlagatelje.

Člen 31

Količine, ki jih je treba dostaviti

1.   Vlagatelji prijavijo svojim pristojnim organom celotno količino požetih surovin glede na vrste ter potrdijo dostavljene količine surovin in osebe, ki so jim dostavili surovine.

2.   Dejanske količine, ki jih vlagatelji dostavijo prvim predelovalcem, morajo biti vsaj enake reprezentativnemu pridelku.

Vendar pa lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih izjemoma sprejmejo količino, ki je za do 10 % nižja od količine reprezentativnega pridelka.

Nadalje, če pristojni organi odobrijo spremembo ali prekinitev pogodb skladno s členom 28, smejo ti pristojni organi, če se jim to zdi upravičeno, zmanjšati količine, ki jih morajo vlagatelji dostaviti skladno s prvim pododstavkom tega odstavka.

ODDELEK 5

Pogoji za plačilo pomoči

Člen 32

Izplačilo

1.   Pomoč se lahko vlagateljem izplača, še preden se surovina predela. Vendar pa se taka plačila izplačajo le takrat, ko se zahtevane količine surovin dostavijo prvemu predelovalcu skladno s tem poglavjem in takrat, ko:

(a)

je predložena izjava iz člena 31 (1);

(b)

je kopija pogodbe deponirana pri pristojnem organu prvega predelovalca v skladu s členom 34 (1) in ko so izpolnjeni pogoji iz člena 24 (1);

(c)

je pristojni organ prejel dokazilo, da je bila vložena polna varščina iz člena 35 (2);

(d)

je organ, pristojen za plačilo, preveril, da so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v členu 26, za vsako vlogo.

2.   V primeru dvoletnih poljščin, če se surovine požanjejo in dostavijo le v drugem letu obdelovanja, se izplača plačilo v vsakem letu od dveh let po sklenitvi pogodbe, predvidene v členu 26, pod pogojem, da pristojni organi ugotovijo, da:

(a)

so obveznosti iz odstavka 1, točk (b), (c) in (d) tega člena izpolnjene od prvega leta obdelovanja;

(b)

so izpolnjene obveznosti, določene v odstavku 1 (a) tega člena, informacije iz prvega pododstavka člena 34 (3) pa so posredovane v drugem letu obdelovanja.

Za prvo leto obdelovanja se plačila izplača le, če pristojni organi prejmejo dokazilo, da je bila položena varščina, tako kot je predvideno v členu 35 (2). Za drugo leto obdelovanje se plačilo lahko izplača brez položene varščine.

3.   V primeru trajnih nasadov in večletnih poljščin se pomoč izplača vsako leto od dneva, ko je bila sklenjena pogodba. Pogoji, določeni v odstavku 2, se uporabljajo smiselno.

ODDELEK 6

Pogodba in obveznosti vlagateljev in prvih predelovalcev

Člen 33

Število predelovalcev

Energente pridobivajo v glavnem drugi predelovalci.

Člen 34

Pogodba in obveznosti vlagateljev in prvih predelovalcev

1.   Prvi predelovalci deponirajo kopijo pogodbe svojemu pristojnemu organu v roku, ki ga določi zadevna država članica, in najpozneje do končnega roka za oddajo zahtevkov za zadevno leto v zadevni državi članici.

Če vlagatelji in prvi predelovalci v določenem letu spremenijo ali prekinejo pogodbe pred datumom iz člena 27, deponirajo prvi predelovalci najpozneje do tega datuma pri svojih pristojnih organih kopijo spremenjene ali prekinjene pogodbe.

2.   Prvi predelovalci predložijo svojim pristojnim organom informacije o zadevni predelovalni verigi, zlasti glede cen in tehničnih predelovalnih koeficientov, ki se uporabijo za določanje količin končnih proizvodov, ki se lahko pridobijo, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 40 (1).

3.   Prvi predelovalci, ki so od vlagateljev prevzeli surovine, obvestijo svoje pristojne organe o količinah prejetih surovin, ob tem navedejo vrste, ime in naslov pogodbene stranke, ki je dostavila surovine, kraj dostave in sklic na pogodbo, v roku, ki ga določijo države članice, in ki omogoči, da se plačila izplačajo v roku, ki je naveden v členu 28 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Če država članica prvega predelovalca ni ista kot država članica, v kateri so se surovine pridelale, sporočijo zadevni pristojni organ prvega predelovalca v štiridesetih delovnih dneh po prejemu informacij iz prvega pododstavka vlagateljevemu pristojnemu organu celotne količine surovin, ki so bile dostavljene.

ODDELEK 7

Varščine

Člen 35

Prvi predelovalci

1.   Prvi predelovalci položijo pri pristojnih organih polno varščino, iz odstavka 2, do roka za oddajo vlog za plačilo za zadevno leto v zadevni državi članici.

2.   Varščine, ki jih je treba položiti za vsako surovino, se izračuna tako, da se pomnoži vsota vseh površin, ki jih zajema pogodba, podpisana s strani prvega predelovalca in uporabljena za pridelovanje te surovine, v višini 60 evrov na hektar.

3.   Kadar se pogodbe spremenijo ali prekinejo skladno s členoma 27 ali 28, se temu ustrezno prilagodijo tudi položene varščine.

4.   Odstotek varščine se objavi za vsako surovino pod pogojem, da pristojni organ zadevnega prvega predelovalca poseduje dokazilo, da je bila ta količina surovine predelana skladno z zahtevo iz člena 26 (2) (f), ob upoštevanju, če je to potrebno, sprememb na podlagi člena 29.

Člen 36

Primarne in podrejene zahteve

1.   Naslednje zahteve so osnovne zahteve v smislu člena 20 Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (30):

(a)

zahteva za predelavo količin surovin pretežno v končne proizvode, ki so navedeni v pogodbi; surovine se predelajo do 31. julija drugega leta, ki sledi letu žetve;

(b)

zahteva, da se proizvodom priloži kontrolno kopijo T5 v skladu s členoma 37 in 37 te Uredbe.

2.   Naslednje zahteve, naložene prvim predelovalcem, so podrejene zahteve v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85:

(a)

zahteva za dostavo vseh surovin, ki jih vlagatelj dostavi v skladu s členom 24 (3) te uredbe;

(b)

obveznost, da se deponirajo kopije pogodb, skladno s členom 34 (1) te uredbe;

(c)

obveznost, da se predložijo informacije, ki so predpisane, skladno s prvim pododstavkom člena 34 (3) te uredbe;

(d)

obveznost, da se položi varščina, skladno s členom 35 (1) te uredbe.

ODDELEK 8

Dokumentacija za prodajo, prenos ali dostavo v drugo državo članico ali za izvoz

Člen 37

Kontrolna kopija T5

Kadar prvi predelovalci prodajo ali prenesejo drugim predelovalcem v drugih državah članicah vmesne proizvode, ki jih vključujejo pogodbe, predvidene v členu 26, se proizvodom priložijo kontrolne kopije T5, ki se izdajo skladno z Uredbo (EGS) št. 2454/93.

V okence 104 kontrolnih kopij T5 se pod naslov „Drugo“ vpiše nekaj od naslednjega:

Producto destinado a su transformación o entrega de acuerdo con lo establecido en el articulo 26 del Reglamento (CE) no 1973/2004 de la Comisión;

Použito pro zpracování nebo dodávku v souladu s článkem 26 nařízení Komise (ES) 1973/2004

Skal anvendes til forarbejdning eller levering i overensstemmelse med artikel 26 i Kommissionens forordning (EF) nr. 1973/2004

Zur Verarbeitung oder Lieferung gemäß Artikel 26 der Verordnung (EG) Nr. 1973/2004 der Kommission zu verwenden

Προς χρήση για μεταποίηση ή παράδοση σύμφωνα με το άρθρο 26 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 1973/2004 της Επιτροπής

To be used for processing or delivery in accordance with Article 26 of Commission Regulation (EC) No 1973/2004

Kasutamiseks töötlemisel või tarnimisel vastavalt komisjoni määruse (EÜ) nr 1973/2004 artiklile 26

À utiliser pour transformation ou livraison conformément aux dispositions de l'article 26 du règlement (CE) no 1973/2004 de la Commission

Da consegnare o trasformare conformemente all'articolo 26 del regolamento (CE) n. 1973/2004 della Commissione

Izmantot pārstrādei vai piegādei saskaņā ar Komisijas Regulas (EK) Nr. 1973/2004 26. panta nosacījumiem

Naudoti perdirbimui arba pristatymui pagal Komisijos reglamento (EB) Nr. 1973/2004 26 straipsnio nuostatas

A Bizottság 2004/1973/EK rendelete szerint feldolgozásra, vagy átadásra használandó

Te gebruiken voor verwerking of aflevering overeenkomstig artikel 26 van Verordening (EG) nr. 1973/2004 van de Commissie

Do wykorzystania w procesie przetwórstwa bądź do dostawy zgodnie z postanowieniami zawartymi w art. 26 rozporządzenia Komisji (WE) nr 1973/2004

A utilizar para transformação ou entrega em conformidade com o artigo 26 do Regulamento (CE) n.o 1973/2004 da Comissão

Na spracovanie alebo dodávku v súlade s článkom 26 nariadenia Komisie (ES) č. 1973/2004

Se uporablja za predelavo ali dostavo v skladu s členom 26 Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004

Käytetään jalostamiseen tai toimittamiseen komission asetuksen (EY) N:o 1973/2004 26 artiklan mukaisesti

Används till bearbetning eller leverans i enlighet med artikel 26 i kommissionens förordning (EG) nr 1973/2004.

Člen 38

Druge možnosti za kontrolno kopijo T5

Če se kontrolna kopija T5 ne vrne v urad odhoda organa, ki je odgovoren za nadzor v državi članici, v kateri ima sedež prvi predelovalec, v dveh mesecih po izteku roka za predelavo surovin iz člena 36 (1) (a), in sicer zaradi okoliščin, za katere prvi predelovalec ni odgovoren, se lahko kot drugo možnost za kontrolno kopijo T5 sprejme naslednjo dokumentacijo:

(a)

račune za nabavo vmesnih izdelkov;

(b)

izpiske drugih predelovalcev, ki potrjujejo končno predelovanje surovin v energente iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(c)

potrjene fotokopije računovodskih dokumentov od drugih predelovalcev, ki dokazujejo, da je bilo predelovanje izvedeno.

ODDELEK 9

Pregledi

Člen 39

Vodenje evidence

1.   Pristojni organ države članice opredeli zapise, ki jih morajo voditi predelovalci, in njihovo pogostost, ki bo vsaj mesečna.

Takšni zapisi zajemajo vsaj naslednje informacije:

(a)

količine različnih surovin, kupljenih za predelavo;

(b)

količine predelanih surovin in količine ter tipi končnih proizvodov, soproizvodov in stranskih proizvodov, ki so pridobljeni iz teh surovin;

(c)

izgube med predelavo;

(d)

uničene količine in razloge za tako uničenje;

(e)

količine in tipe proizvodov, ki jih predelovalec proda ali prenese, ter dosežene cene;

(f)

imena in naslove nadaljnjih predelovalcev, če je to potrebno.

2.   Pristojni organ prvega predelovalca pregleda, ali je predložena pogodba v skladu s pogoji iz člena 24 (1). Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, se uradno obvestijo pristojni organi vlagatelja.

3.   Z namenom izračunavanja gospodarske vrednosti proizvoda iz člena 24 (1) zadevni pristojni organi na podlagi informacij iz člena 34 (2) primerjajo skupno vrednost vseh energentov s skupno vrednostjo vseh drugih proizvodov, ki so namenjeni za druge vrste uporabe in ki so pridobljeni v istem predelovalnem postopku. Vsaka vrednost je enaka ustrezni količini, pomnoženi s povprečjem bivših tovarniških cen, ki so bile zabeležene v prejšnjem tržnem letu. Kadar take cene niso na voljo, pristojni organi določijo ustrezne cene, zlasti na podlagi informacij iz člena 34 (2).

Člen 40

Pregledi v prostorih predelovalca

1.   Pristojni organi držav članic, v katerih se izvaja predelovanje, preverijo skladnost s členom 24 (1) vsaj v prostorih 25 % predelovalcev s sedežem na njihovem ozemlju, ki se jih izbere na osnovi analize tveganja. Takšni nadzori vključujejo vsaj:

(a)

primerjavo skupne vrednosti vseh energentov s skupno vrednostjo vseh drugih proizvodov, ki so namenjeni za druge vrste uporabe in ki so pridobljeni v istem predelovalnem postopku;

(b)

analizo proizvodnega sistema predelovalca, ki vključuje fizične preglede in nadzore poslovnih dokumentov, da bi tako, v primeru predelovalcev, preverili skladnost dobav surovin, končnih proizvodov, soproizvodov in stranskih proizvodov.

Za namen nadzorov iz točke (b) prvega pododstavka temelji presoja pristojnih organov na tehničnih predelovalnih koeficientih za obravnavane surovine. Če taki koeficienti za izvoz v zakonodaji Skupnosti obstajajo, se uporabijo. Če pa ne obstajajo, ampak obstajajo drugi koeficienti v zakonodaji Skupnosti, se uporabijo slednji. V vseh drugih primerih temelji nadzor predvsem na koeficientih, ki jih je splošno sprejela predelovalna industrija.

2.   Za predelovalne postopke iz člena 25 se izvede preglede pri 10 % vlagateljev, izbranih na osnovi analize tveganja, ob upoštevanju:

(a)

zneskov pomoči;

(b)

števila kmetijskih parcel in površine, zajete v zahtevkih za pomoč;

(c)

razvoja od prejšnjega leta;

(d)

rezultatov pregledov iz preteklih let;

(e)

ostalih parametrov, ki jih določijo države članice, na podlagi reprezentativnosti predloženih izjav.

3.   Kadar pregledi iz odstavka 2 razkrijejo nepravilnosti v vsaj 3 % primerov, izvede pristojni organ med letom dodatne preglede in posledično poveča odstotek kmetov, pri katerih je treba v naslednjem letu izvesti pregled na kraju samem.

4.   Če se predvideva, da je mogoče določene elemente pregledov iz odstavkov 1 in 2 izvesti na osnovi vzorca, mora ta vzorec zagotavljati zanesljivo in reprezentativno raven nadzora.

5.   Vsak pregled na kraju samem se opiše v poročilu o pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje podrobnosti o izvedenih pregledih. Poročilo mora še posebej navajati:

(a)

datum pregleda;

(b)

navzoče osebe;

(c)

pregledano obdobje;

(d)

uporabljene tehnike pregleda, vključno z, če je to potrebno, referenco na metode vzorčenja;

(e)

rezultate pregledov.

Člen 41

Pridelava konoplje

Uporabljajo se določbe, ki se nanašajo na konopljo iz člena 29 Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 (31) in iz člena 33 Uredbe (ES) št. 796/2004.

Člen 42

Dodatni ukrepi in medsebojna pomoč

1.   Države članice sprejmejo vse nadaljnje ukrepe, potrebne za pravilno izvajanje tega poglavja, in si nudijo medsebojno pomoč, potrebno za namene pregledov, ki se zahtevajo skladno s tem poglavjem. Kadar to poglavje ne predvideva primernih znižanj in izključitev, lahko države članice uporabijo ustrezne nacionalne sankcije proti udeležencem na trgu, ki so vključeni v postopek odobravanja pomoči.

2.   Če je to potrebno ali zahtevano s tem poglavjem, si države članice medsebojno pomagajo, da bi tako zagotovile učinkovite nadzore, in da bi tako omogočile pristnosti posredovanih dokumentov in pravilnost izmenjanih podatkov, ki jih je treba preveriti.

ODDELEK 10

Izključitev iz pomoči in vrednotenje

Člen 43

Izključitev surovin iz pomoči za energijske poljščine in najmanjša pridelovalna površina

1.   Države članice lahko izključijo katero koli kmetijsko surovino iz pomoči za energijske poljščine, kadar taki materiali povzročajo težave s stališča nadzorov, javnega zdravja, okolja, kazenskega prava ali znižane stopnje končnih energentov.

2.   Za vsako surovino iz člena 24 lahko države članice določijo najmanjšo pridelovalno površino.

Člen 44

Vrednotenje

Pred 15. oktobrom, ki sledi koncu zadevnega leta, za katerega se dodeli pomoč, pošljejo države članice Komisiji vse informacije, potrebne za vrednotenje pomoči za energijske poljščine.

Takšne informacije vključujejo predvsem:

(a)

površine, ki ustrezajo posamezni vrsti surovine;

(b)

količine posameznih tipov pridobljenih končnih proizvodov, stranskih proizvodov in soproizvodov, vključno s podrobnostmi o tipu uporabljene surovine;

(c)

ukrepe iz člena 25;

(d)

surovine, izključene iz pomoči za energijske poljščine v skladu s členom 43 (1), in najmanjše pridelovalne površine iz člena 43 (2).

POGLAVJE 9

POSEBNA REGIONALNA POMOČ ZA POLJŠČINE

Člen 45

Datum setve

Da je navedena površina upravičena do posebne regionalne pomoči za poljščine, predvidene v členu 98 Uredbe (ES) št. 1782/2003, mora biti posejana do datuma, ki ga določijo države članice in ki ne sme biti določeno čas po 15. juniju.

POGLAVJE 10

POMOČ ZA SEMENA

Člen 46

Certificirana semena

V primeru uporabe člena 99 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se pomoč dodeli za pridelavo osnovnega in uradno certificiranega semena, kakor je določeno z Direktivami 66/401/EGS, 66/402/EGS in 2002/57/ES in ki je skladno s standardi in pogoji, določnimi v teh direktivah, v skladu s členi od 47 do 50 te uredbe.

Člen 47

Pridelava semen

1.   Seme se pridela:

(a)

v skladu s pogodbo o pridelovanju, sklenjeno med semenarnami ali gojiteljem ter pridelovalcem semena;

(b)

neposredno s strani semenarne ali gojitelja; takšna pridelava je potrjena z deklaracijo o pridelovanju.

2.   Semenarne ali gojitelji, navedene v odstavku 1, odobrijo ali registrirajo države članice. Odobritev ali registracija s strani države članice velja v celotni Skupnosti.

3.   Semenarna ali gojitelj, ki goji ali je gojil seme v državi članici, ki ni tista, v kateri je bila izvedena odobritev ali registracija iz odstavka 2, predloži pristojnim organom te druge države članice na njihovo zahtevo vse informacije, potrebne za preverjanje upravičenosti do pomoči.

Člen 48

Teritorialna upravičenost

Vsaka država članica odobri pomoč le za seme, pridelano na njenem ozemlju v koledarskem letu, v katerem se začne tržno leto, za katero je bila pomoč določena.

Pomoč se dodeli za vsa semena, pridelana pod pogoji, ki zagotavljajo enako obravnavo upravičencev, ne glede na njihov sedež v Skupnosti.

Člen 49

Trženje semen

Pomoč se dodeli le pod pogojem, da je prejemnik seme dejansko tržil za setev, najpozneje do 15. junija leta po žetvi. „Tržiti“ pomeni imeti na razpolago ali na zalogi, razstavljanje ali ponujanje za prodajo, prodajo ali dostavo drugim osebam.

Člen 50

Sorte Cannabis sativa L.

Sorte Cannabis sativa L, ki so upravičene do pomoči v skladu s členom 99 (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, so tiste, ki so navedene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 796/2004.

POGLAVJE 11

PLAČILO NA POVRŠINO ZA POLJŠČINE

ODDELEK 1

Splošne določbe za upravičenost do plačila na površino za poljščine

Člen 51

Upravičeno zemljišče

1.   Za namen poglavja 10 Uredbe (ES) št. 1782/2003 velja, da:

(a)

„trajni pašnik“ pomeni „trajni pašnik“ v smislu točke (2) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004;

(b)

„trajni nasadi“ pomeni „trajni nasadi“ v smislu točke (c) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004.

2.   Za namene prvega odstavka člena 108 Uredbe (ES) št. 1782/2003 so zemljišča, ki so v letu 2003 trajni pašniki:

(a)

zemljišča, za katere kmet v svojem zahtevku za pomoč za leto 2003 navede, da so trajni pašniki

in

(b)

zemljišča, ki jih kmet v svojem zahtevku za pomoč za leto 2003 ne navede, razen če se da prikazati, da so bila ta zemljišča trajni pašnik v letu 2003.

3.   V skladu z odstavkom 3 člena 108 Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko država članica odstopa le od prvega odstavka tega člena, za katerega veljajo naslednji pogoji:

(a)

za površine, za katere velja program prestrukturiranja, opredeljen kot „sprememba strukture in/ali upravičene površine kmetijskega gospodarstva za plačilo, kot jo naložijo javni organi“, države članice ukrepajo, da preprečijo znatno povečanje celotne kmetijske površine, ki je upravičena do plačila na površino za poljščine; to lahko vključuje zlasti izravnalni ukrep, v katerem se prej upravičene površine štejejo za neupravičene; površine, ki so jih države članice na novo razglasile za upravičene površine, po programu prestrukturiranja, ne smejo presegati na novo razglašenih površin, ki po navedenem programu niso upravičene za več kot 5 %;

(b)

v primeru takšne ali drugačne oblike javne intervencije, če na podlagi tovrstne intervencije kmetje gojijo pridelke na zemljišču, ki do takrat ni bilo upravičeno do plačila na površino za poljščine, da nadaljujejo s svojimi običajnimi kmetijskimi dejavnostmi in ko omenjena intervencija pomeni, da prvotno upravičeno zemljišče nima več tega statusa, zaradi česar se skupna vrednost upravičenega zemljišča bistveno ne poveča, države članice ne smejo povečati skupne upravičene kmetijske površine za več kot 0,1 % od skupne osnovne površine, niti začasno niti za stalno;

(c)

kadar lahko kmetje navedejo pomembne objektivne razloge za zamenjavo zemljišča, ki ni upravičeno do plačila na površino za poljščine, za tako zemljišče, ki je do takega plačila upravičeno, na svojem gospodarstvu, države članice preverijo, ali ne obstajajo nobeni utemeljeni razlogi za zavrnitev take zamenjave, zlasti s stališča okoljskih tveganj; kmetje hkrati v načrtu, ki ga dostavijo Komisiji, predložijo dokazilo, da skupen obseg upravičenega zemljišča ostaja nespremenjen; nikakor pa zamenjave ne smejo vplivati na povečanja skupne upravičene njivske površine na kmetijskem gospodarstvu; države članice zagotovijo sistem za predhodno obveščanje in odobritev takih zamenjav.

Člen 52

Plačilni pogoji

Brez vpliva na člen 2 se plačila na površine za poljščine plačuje samo za površine:

(a)

ki se nahajajo v regijah, ki so podnebno in kmetijsko primerne za pridelovanje poljščin; države članice so pristojne, da določijo regije, ki niso primerne za pridelovanje določenih poljščin;

(b)

na katerih se poljščine obdeluje vsaj do začetka cvetenja ob normalnih pogojih rasti.

Glede trde pšenice je treba poljščine, za katere se dodeli plačilo, pridelovati tudi v skladu z lokalnimi standardi vsaj do 30. junija, razen če se jih spravi popolnoma zrele pred tem datumom.

Člen 53

Regionalni znesek

1.   Če se pridelovalčeve površine, ki so upravičene do plačila na površino za poljščine, nahajajo v več kot eni pridelovalni regiji, se znesek za izplačilo določi glede na lokacijo vsake površine, zajete v njegovem zahtevku.

2.   Državam članicam, ki pridelujejo koruzo v določenih regijah predvsem za silažo, se dovoli, da uporabijo pridelek krmnega žita v tej regiji za vse površine, posejane s koruzo v zadevnih regijah.

ODDELEK 2

Posebne določbe, ki veljajo za nekatere poljščine

Člen 54

Travna silaža

1.   Za namene člena 100 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 je „travna silaža“ poljščina, ki raste na površinah, pretežno zasejanimi s travami, ki se spravijo zelene vsaj enkrat na leto, zaradi konzerviranja v zaprtem okolju z anaerobno fermentacijo.

Površine, ki so v zadevnem tržnem letu registrirane za pridelovanje semena trave, ki je certificirano v skladu z Direktivo 66/401/EGS, se ne kvalificirajo za plačila na površino za poljščine.

2.   Določbe tega poglavja se uporabijo za travno silažo, z izjemo pogoja v zvezi s cvetenjem iz točke (b) prvega odstavka člena 52.

3.   Kmetje v državah članicah, ki namenijo specifično območje za pridelavo travne silaže iz Priloge VI, so upravičeni do plačila na površino za travno silažo.

Člen 55

Trda pšenica

1.   Zahtevki za pomoč glede dodatka in posebne pomoči za trdo pšenico, ki sta določena v členu 105 Uredbe (ES) št. 1782/2003, so veljavni le, če:

(a)

je zahtevek za plačilo na površino, tako kot je navedeno v členu 101 Uredbe (ES) št. 1782/2003, vložen za isto število hektarov, posejanih s trdo pšenico;

(b)

če je uporabljena najmanjša količina semena, ki je certificirano v skladu z Direktivo 66/402/EGS.

2.   Države članice pred 1. oktobrom leta, ki je pred letom, za katerega se dodeli pomoč, določijo minimalno količino certificiranega semena, ki ga je treba uporabiti v skladu s kmetijsko prakso v zadevni državi članici, in o tem obvestijo kmete.

Člen 56

Lan in konoplja, gojena za vlakna

1.   Za plačilo na površino za lan in konopljo, gojena za vlakna, veljajo naslednji pogoji:

(a)

predložitev kopije pogodbe ali obveze iz prvega odstavka člena 106 Uredbe (ES) št. 1782/2003, najpozneje do 15. septembra leta, za katerega se dodeli plačilo, ali pred tem datumom, če država članica tako določi;

(b)

uporaba semena naslednjih sort:

(i)

za lan, gojen za vlakna, se uporablja sorte, navedene v Prilogi V z dne 15. maja leta, za katero se dodeli plačilo;

(ii)

za konopljo, gojeno za vlakna, se uporablja sorte, navedene v Prilogi II Uredbe (ES) št. 796/2004 z dne 15. maja leta, za katerega se dodeli plačilo, in hkrati sorte, ki so certificirane v skladu z Direktivo 2002/57/EGS (32).

2.   Za namene odobritve plačila na površino za konopljo, gojeno za vlakna, lahko države članice določijo najmanjšo stopnjo setve, ki je združljiva z dobro prakso gojenja konoplje.

Člen 57

Datum setve

Z odstopanjem od člena 109 Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko države članice preložijo končni rok za setev najpozneje do 15. junija za poljščine iz Priloge VIII k tej uredbi in za območja, ki jih opredelijo zadevne države članice, ki se nahajajo v regijah iz te Priloge.

ODDELEK 3

Osnovne površine, referenčni pridelki in zgornje meje

Člen 58

Namakane in nenamakane površine

1.   Če regionalizacijski načrti iz člena 103 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določijo različne pridelke za namakane in nenamakane površine, določijo države članice predpise za ugotavljanje, ali se površine namakajo med tržnim letom ali ne. Določijo predvsem:

(a)

seznam poljščin, za katere se lahko dodelijo plačila na površino po stopnji pridelka pri namakanju;

(b)

opis opreme za namakanje, ki jo mora imeti kmet na voljo; taka oprema mora biti sorazmerna z namakano površino in mora zagotavljati vodo, potrebno za normalen razvoj rastlin v obdobju rasti;

(c)

ustrezno namakalno obdobje.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če predstavlja namakanje zgodovinsko posebnost, povezano s parcelami, in če omogoča, da se regije razlikujejo od drugih in uvrstijo v seznam, tako kot pri pridelovalnih regijah „regadío“ v Španiji.

Člen 59

Prekoračitev osnovnih površin

1.   Za določitev morebitnih prekoračitev regionalnih osnovnih površin v skladu s členom 102 Uredbe (ES) št. 1782/2003 upošteva pristojni organ zadevne države članice naslednje:

(a)

regionalno osnovno površino iz Priloge IV k tej uredbi;

(b)

vsoto površin, zajeto v zahtevkih za plačila na površino, predloženih za vsako poljščino, vključno z, v primeru uporabe člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ustrezno obvezno praho.

Prostovoljna praha se upošteva pri površinah, ki niso namakane, ki niso posejane s koruzo in/ali ki niso pod travno silažo.

2.   Vsota površin, ki jih zajemajo predloženi zahtevki za pomoč, ne vključujejo površin ali delov površin, ki so zajeti v zahtevkih, pri katerih administrativna preverjanja pokažejo, da so očitno neupravičene.

Če je to primerno, se upošteva površina, ugotovljena med preverjanjem na kraju samem, v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3.   Površine, posejane s poljščinami v skladu s poglavjem 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 in površine, ki se uporabljajo kot utemeljitev zahtevka za pomoč v okviru poglavja 12 naslova IV te uredbe, se dodajo vsoti površin, ki jih zajemajo predloženi zahtevki, prilagojene v skladu z odstavkom 2.

4.   Prekoračitev osnovne površine se izračuna v skladu s tabelo iz Priloge VI.

Člen 60

Prekoračitev omejenih površin s trdo pšenico

1.   Za določitev morebitne prekoračitve omejene površine s trdo pšenico, za katero se lahko odobri dodatek k plačilu na površino iz člena 105 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, upoštevajo pristojni organi držav članic vsoto površin, ki jih zajemajo zahtevki za dodatek k plačilom na površino za trdo pšenico, prilagojeno v skladu s členom 59 (2) te uredbe in, če je to primerno, zmanjšano v skladu s členom 102 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2.   Odstavek 1 se uporablja za določanje prekoračitve omejenih površin, ki so upravičene do posebne pomoči za trdo pšenico iz člena 105 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 61

Dokončna stopnja prekoračitve površin in koeficient znižanja

1.   Če je ugotovljeno, da so površine iz členov 59 in 60 prekoračene, ugotovijo zadevne države članice najpozneje do 31. oktobra zadevnega leta dokončno stopnjo prekoračitve, zaokroženo na dve decimalki.

2.   Dokončna stopnja prekoračitve, določena na tak način, se uporablja za izračunavanje sorazmernega zmanjšanja površine, ki je upravičena do:

(a)

plačila na površino za poljščine v skladu s členom 102 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b)

dodatka in posebne pomoči za trdo pšenico v skladu s členom 105 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter po uporabi člena 102 (1) te uredbe.

Člen 62

Podosnovne površine

Za namene člena 102 (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določijo države članice in o tem obvestijo Komisijo najpozneje do 15. septembra zadevnega leta, za katerega se predloži zahtevek za plačilo na površino, naslednje:

(a)

nacionalno osnovno površino, ki se razdeli;

(b)

kriterije, ki jih država članica uporabi, da ugotovi delne osnovne površine;

(c)

podosnovne površine (število, ime in velikost);

(d)

podrobna pravila za zgoščene ukrepe, ki veljajo v primeru prekoračitve.

Člen 63

Zgornja meja zneska za plačila

Za določitev morebitne prekoračitve zgornje meje plačil in ustreznega koeficienta znižanja iz člena 102 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 upoštevajo pristojni organi držav članic sorazmerno zmanjšanje upravičenih površin iz člena 102 (1) in člena 105 (2) te uredbe.

ODDELEK 4

Praha

Člen 64

Opredelitev

Za namene člena 107 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 je „praha“ neobdelana površina, za katero je upravičeno plačilo na površino v skladu s členom 108 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 65

Pogoji

1.   Uporablja se člen 32 Uredbe (ES) št. 795/2004.

2.   Z odstopanjem od člena 107 (9) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in za leti 2005 ter 2006 lahko Malta določi zahteve za najmanjšo velikost površine v prahi na manj kot 0,1 ha po velikosti ter na manj kot 10 metrov po širini.

Člen 66

Regionalna razčlenitev

1.   Zahtevki za pomoč iz naslova II Uredbe (ES) št. 1782/2003 se po regijah vodijo v skladu z regionalizacijskim načrtom iz člena 103 te uredbe.

2.   Za vsak zahtevek za plačilo na površino v dani pridelovalni regiji je potrebna ustrezna izjava o uvedbi prahe, vsaj glede ustreznega števila hektarov v isti pridelovalni regiji.

3.   Država članica lahko predvideva odstopanje od odstavka 2 v skladu z objektivnimi merili.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 se obvezna praha, ki ustreza zahtevku za plačilo na površino, lahko uveljavi v celoti ali delno:

(a)

v Španiji, v regiji „secano“, v primeru posestev, ki se nahajajo v pridelovalnih regijah „secano“ in „regadío“;

(b)

v drugi pridelovalni regiji, pod pogojem, da se površine v prahi nahajajo v pridelovalnih regijah, ki mejijo na tiste, v katerih se nahajajo obdelovalne površine.

5.   Pri uporabi odstavkov 3 in 4 se površino v prahi prilagodi tako, da se upošteva razlika med pridelki, uporabljenimi za izračun plačila glede prahe v zadevnih regijah. Vendar uporaba tega odstavka ne vodi k manjšemu številu hektarov v prahi, kot zahteva obveznost.

Člen 67

Metuljnice

1.   Za namene uporabe druge alinee člena 107 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 so „metuljnice“ površine, posejane z eno ali več sortami krmnih metuljnic, ki so navedene v Prilogi VII k tej uredbi. Sejanje skupaj z žitom in/ali s travo se dovoli ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

površina je posejana pretežno s krmnimi metuljnicami;

(b)

ne sme se jih požeti ločeno.

Kadar posebni regionalni okoljski standardi, ki so jih določile države članice, za organske poljščine postavljajo zgornjo mejo za površino, posejano s krmnimi metuljnicami, je treba izpolnjevati pogoje glede površin, posejanih pretežno s krmnimi metuljnicami, določene pod točko (a), če je izpolnjenih vsaj 85 % omejitve, ki so jo določile države članice

2.   Površine, na katerih so metuljnice iz odstavka 1 med 15. januarjem in 31. avgustom upravičene do sheme pomoči iz Uredbe Sveta (ES) št. 1786/2003 (33), niso upravičene do plačil na površino.

Člen 68

Plačila za prostovoljno praho

Za namene člena 107 (6) Uredbe (ES) št. 1782/2003, v primeru uporabe člena 66 te uredbe, lahko države članice kmetom dovolijo pustiti v prahi najmanj 10 % površine, za katero vložijo zahtevek za plačilo na površino za poljščine in hkrati površine, ki je ne uporabljajo le zato, da so upravičeni do plačila za praho. Država članica lahko določi višji odstotek ob upoštevanju posebnih razmer in zagotavljanju zadostne zasedbe kmetijskega zemljišča.

Osnovni znesek za prostovoljno praho za tržno leto 2005/2006 znaša 63,00 €/t. Če se za namakano zemljišče določijo drugačni pridelki kot za nenamakano, se za praho uporabi enaka plačila kot za nenamakano zemljišče.

Države članice izvajajo ustrezne ukrepe, združljive s specifičnim položajem površin, ki so v prahi, da zagotovijo njihovo ohranjanje pod dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji in varstvo okolja.

ODDELEK 5

Končne določbe

Člen 69

Sporočanje

1.   Države članice pošljejo Komisiji podatke, ki so navedeni v Prilogi IX, v standardni obliki, opisani v tej prilogi, v katerih se opredeli pridelovalna regija, osnovna površina in država, v skladu s časovnim razporedom, določenim v členu 3.

2.   Če se ugotovi, da so bile površine iz členov 59 in 60 prekoračene, zadevna država članica takoj določi dokončno stopnjo prekoračitve, najpozneje pa do 15. novembra zadevnega leta, in to sporoči Komisiji najpozneje do 1. decembra zadevnega leta. Podatki, ki se uporabljajo za izračun stopnje prekoračitve osnovne površine, se posredujejo v obliki iz Priloge VI.

3.   Če se stopnja prekoračitve porazdeli v skladu s členoma 102 (5) in 105 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, obvesti zadevna država članica o takšni razdelitvi Komisijo najpozneje do 15. novembra.

4.   V primeru uporabe člena 63 zadevna država članica obvesti Komisijo o dokončnem koeficientu znižanja najpozneje do 1. decembra zadevnega leta.

POGLAVJE 12

PREMIJE ZA OVCE IN KOZE

ODDELEK 1

Neposredna plačila

Člen 70

Zahtevki in obdobje obvezne reje

1.   Poleg zahtev na podlagi integriranega upravnega in nadzornega sistema iz poglavja 4, naslova II Uredbe (ES) št. 1782/2003 („integrirani sistem“) navedejo kmetje v svojih zahtevkih za premije za ovce samice in koze in za dodatne premije, ali v letu, za katerega se zahteva premijo, tržijo ovčje mleko, mlečne proizvode iz ovčjega mleka ali ne.

2.   Zahtevki za premijo v korist kmetov, ki redijo ovce samice in/ali koze samice, se predložijo pristojnim organom v obdobju, ki ga določi zadevna država članica, ki pa se ne začne pred 1. novembrom, ki je pred začetkom, in ne konča po 30. aprilu, ki sledi začetku leta, za katerega se predloži zahtevke.

Toda Združeno kraljestvo lahko za Severno Irsko in Veliko Britanijo določi različni obdobji.

3.   Obdobje iz člena 115 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, za katero se kmet obveže, da bo na svojem gospodarstvu obdržal določeno število ovc samic in/ali koz samic, za katere se zahteva premijo („obdobje obvezne reje“), obsega 100 dni, s pričetkom prvi dan po zadnjem dnevu obdobja za predložitev zahtevkov iz odstavka 2.

Člen 71

Površine, upravičene do premije za koze

Kriteriji iz člena 113 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 so izpolnjeni na površinah, navedenih v Prilogi X.

Toda države članice redno preverijo, če se te kriterije še naprej izpolnjuje na vseh površinah, navedenih v Prilogi X in ki sodijo v njihovo ozemlje. Po tem vrednotenju države članice Komisijo obvestijo o morebitni potrebi po spremembi Priloge X pred 31. julijem leta, ki je pred letom, za katerega se bo uporabljala sprememba. Obvestilo mora še posebno navesti območja, dele območij, navedene v Prilogi X, ki na izpolnjujejo več kriterijev iz člena 113 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ter morebitna območja, ki izpolnjujejo te kriterije, vendar še niso navedena v Prilogi X. Za ta potencialno nova območja posredujejo države članice Komisiji podrobno obrazloženo izjavo za svoj predlog.

Člen 72

Zahtevek za dodatno premijo in za premijo za koze

1.   Da ima koristi od dodatne premije ali premije za koze, predloži kmet, ki ima vsaj 50 %, vendar manj kot 100 % površine njegovega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijstvo, za površine iz člena 114 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali za površine, navedene v Prilogi X k tej uredbi, izjavo ali izjave, ki navajajo lokacijo njegovega zemljišča, v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.   Kmet, ki mora vsako leto predložiti izjavo o celotni kmetijski površini njegovega gospodarstva v uporabi skupaj z zahtevkom za pomoč, tako kot je navedeno v členu 22 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, navede v izjavi te parcele, ki se uporabljajo za kmetijstvo in ki se nahajajo na površinah iz člena 114 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali na površinah, navedenih v Prilogi X k tej Uredbi;

Kmet, kateremu ni treba predložiti izjave, omenjene v prvem odstavku, predloži vsako leto posebno izjavo, v kateri, če je to primerno, uporablja sistem za določanje kmetijskih parcel v okviru integriranega sistema.

Posebna izjava navaja lokacijo celotnega zemljišča, ki ga kmet poseduje, ima v najemu ali uporablja po kakršnih koli dogovorih, in s tem navaja površine in opredeljuje parcele, ki se uporabljajo za kmetijstvo in ki se nahajajo na površinah iz člena 114 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali na površinah, navedenih v Prilogi X k tej uredbi. Države članice lahko določijo, da se posebno izjavo priloži zahtevku za premijo za ovce samice in/ali koze. Države članice lahko tudi zahtevajo, da se sestavi posebno izjavo na podlagi obrazca za „zahtevek za enotno plačilo“.

3.   Pristojni nacionalni organ lahko zahteva predložitev lastniške listine, pogodbe o najemu ali pisnega dogovora med kmeti in, če je to primerno, potrdila lokalne ali regionalne oblasti, ki je dala zemljišče, ki se uporablja za kmetijstvo, na voljo zadevnemu kmetu. Potrdilo navaja površino zemljišča, ki se ga dodeli proizvajalcu, in parcele, ki se nahajajo na površinah iz člena 114 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali na površinah, navedenih v Prilogi X k tej uredbi.

Člen 73

Kmetje, ki se ukvarjajo s sezonsko selitvijo živali

1.   Zahtevki za premije, ki jih predložijo kmetje, katerih registrirani naslovi kmetij so na eni od geografskih površin iz člena 114 (2) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in kmetje ki se želijo kvalificirati za dodatno premijo, navajajo naslednje:

(a)

kraj ali kraje, kjer se izvede sezonska selitev živali za trenutno leto;

(b)

obdobje vsaj 90 dni, ki je navedeno v členu 114 (2) (a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in ki je določeno za trenutno leto.

2.   Zahtevkom za premije kmetov iz odstavka 1 se priloži dokumentacijo, ki potrjuje, da je bila sezonska selitev živali dejansko izvedena, razen v primerih višje sile ali v primeru vpliva primerno utemeljenih naravnih okoliščin, ki vplivajo na življenje črede, v dveh predhodnih letih; hkrati se tem zahtevam priloži zlasti potrdilo lokalne ali regionalne oblasti v kraju sezonske selitve, ki potrjuje, da je selitev dejansko trajala vsaj 90 dneh zapored.

Ko države članice zahtevke pregledajo, morajo zagotoviti, da se kraj sezonske selitve, navedene v zahtevku za premijo, dejansko nahaja na površini iz člena 114 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 74

Upravičenost

1.   Premije se kmetom plača na osnovi števila ovc samic in/ali koz samic, ki jih imajo na svojem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, navedenem v členu 70 (3).

2.   Upravičene živali so tiste, ki izpolnjujejo pogoje iz opredelitev, navedenih v členu 112 Uredbe (ES) št. 1782/2003, na zadnji dan obdobja obvezne reje.

Člen 75

Seznam kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka

Države članice vsako leto najpozneje trideseti dan obdobja obvezne reje sestavijo seznam kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka, na osnovi izjav kmetov iz člena 70 (1).

Ob sestavljanju seznama države članice upoštevajo rezultate nadzorov in druge vire informacij, ki so na voljo pristojnim organom, zlasti informacije, ki so jih pridobili od predelovalcev ali distributerjev v zvezi s trženjem ovčjega mleka ali proizvodov iz ovčjega mleka s strani kmetov.

Člen 76

Uradno obvestilo

1.   Države članice morajo obvestiti Komisijo:

(a)

najpozneje do 31. julija vsakega leta o informacijah, povezanih z zahtevki za premije, predloženimi za trenutno leto, na podlagi vzorčnega obrazca iz Priloge XI;

(b)

najpozneje do 31. julija vsakega leta o številu in znesku premij, plačanih v prejšnjem letu po uvedbi znižanja pomoči iz člena 120 Uredbe (ES) št. 1782/2003, po potrebi, na podlagi vzorčnega obrazca iz Priloge XII k tej uredbi;

(c)

najpozneje do 31. oktobra vsakega leta o morebitnih spremembah seznama geografskih površin, na katerih se izvaja sezonska selitev živali, iz člena 114 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in iz člena 73 te uredbe.

Informacije, zahtevane v prvem pododstavku, so na zahtevo na voljo nacionalnim organom, odgovornim za sestavljanje uradnih statistik v sektorju ovčjega in kozjega mesa.

2.   Kadar se informacije, ki se zahtevajo v odstavku 1, spremenijo, zlasti kot posledica pregledov ali popravkov ali izboljšav prejšnjih številk, je treba Komisiji sporočiti posodobljene informacije v enem mesecu po spremembi.

ODDELEK 2

Omejitve, rezerve in prenosi

Člen 77

Brezplačno pridobljene pravice

Razen v primerno upravičenih izjemnih okoliščinah, ko je kmet dobil premijske pravice brezplačno iz nacionalnih rezerv, se mu ne odobri, da bi te svoje pravice prenesel in/ali jih dal v začasni zakup za obdobje treh let od datuma pridobitve teh pravic.

Člen 78

Uporaba pravic

1.   Kmet, ki je nosilec pravic, lahko te uporablja tako, da jih izkoristi sam in/ali jih da v zakup drugemu kmetu.

2.   Če kmet ni uporabil najnižjega odstotka svojih pravic iz odstavka 4 v vsakem letu, se neuporabljeni del prenese v nacionalne rezerve, razen v naslednjih primerih:

(a)

kadar ima kmet največ 20 pravic do premije, pa ni uporabil najnižjega odstotka svojih pravic v vsakem od dveh zaporednih koledarskih let, se le del neporabljenih pravic v zadnjem koledarskem letu prenese v nacionalne rezerve;

(b)

kadar kmet sodeluje v ekstenzifikacijskem programu, ki ga priznava Komisija;

(c)

kadar kmet sodeluje v programu predčasnega upokojevanja, ki ga priznava Komisija in pri katerem prenos in/ali začasni zakup pravic ni obvezen;

(d)

v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah.

3.   Začasni zakup je možen samo glede na cela leta in mora zajemati vsaj najmanjše število živali, tako kot je določeno v členu 79 (1). Na koncu vsakega obdobja začasnega zakupa, ki ne sme presegati treh zaporednih let, mora kmet, razen če pravice prenese, zase spet pridobiti vse svoje pravice za najmanj dve zaporedni leti. Če kmet sam ne izkoristi vsaj najnižjega odstotka svojih pravic iz odstavka 4 v obeh dveh letih, mora država članica, razen v izjemnih in utemeljeno upravičenih primerih, letno odvzeti in vrniti v nacionalne rezerve tisti del pravic, ki jih kmet ni izkoristil.

Če pa kmetje sodelujejo v programu predčasne upokojitve, ki ga priznava Komisija, lahko države članice poskrbijo, da se podaljša celotno trajanje začasnega zakupa na podlagi takega programa.

Kmetom, ki so se obvezali, da bodo sodelovali v ekstenzifikacijskih programih v skladu z ukrepi iz člena 2 (1) (c) Uredbe Sveta (EGS) št. 2078/92 (34) ali v ekstenzifikacijskih programih v skladu s členoma 22 in 23 Uredbe (ES) št. 1257/1999, se ne sme odobriti tega, da bi svoje pravice začasno dali v zakup in/ali jih prenesli v obdobju svojega sodelovanja. Vendar pa ta določba ne velja, če program dovoljuje prenos in/ali začasni zakup pravic kmetov, katerih sodelovanje pri ukrepih, ki niso navedeni v tem pododstavku, zahteva pridobitev teh pravic.

4.   Najnižji odstotek uporabe pravic za premijo je 70 %.

Vendar pa države članice lahko ta odstotek povečajo na 100 %. Države članice o povišanem odstotku, ki ga nameravajo uporabiti, Komisijo obvestijo vnaprej.

Člen 79

Prenos pravic in začasni zakup

1.   Države članice lahko na podlagi svojih proizvodnih struktur določijo najnižje število pravic do premij, ki so lahko predmet delnega prenosa, vendar hkrati ne vključujejo prenosa gospodarstva. Ta minimum ne sme preseči 10 pravic do premij.

2.   Prenos pravic do premij in začasni zakup teh pravic velja šele, ko sta kmet, ki svoje pravice prenaša in/ali jih daje v zakup, in kmet, ki je te pravice sprejel, o tem obvestila pristojni organ države članice.

Takšno uradno obvestilo mora biti dano do roka, ki ga določi država članica in ki ne sme biti določen po datumu, na katerega se konča obdobje za vlogo zahtevka za premije v tej državi članici, razen če se prenos uveljavlja z dedovanjem. V teh primerih mora biti kmet, ki pravice sprejme, sposoben predložiti ustrezne pravne dokumenta, ki dokazujejo, da je on ali ona dedič ali dedinja pokojnega kmeta.

3.   Število pravic, prenesenih brez nadomestila v nacionalno rezervo, v primeru prenosa pravic brez prenosa gospodarstva, v nobenem primeru ne sme biti manjše od ena.

Člen 80

Sprememba individualne zgornje meje

Ob prenosu ali začasnem zakupu pravic do premij morajo države članice postaviti novo individualno zgornjo mejo in obvestiti kmete, ki jih to zadeva, o številu pravic do premij, do katerih so upravičeni, in sicer najpozneje v 60 dneh od zadnjega dne obdobja, znotraj katerega je proizvajalec vložil zahtevek.

Prvi odstavek se ne uporablja, če se prenos uveljavlja z dedovanjem, kot je navedeno v členu 79 (2).

Člen 81

Kmetje, ki niso lastniki zemlje, na kateri kmetujejo

Kmetje, ki kmetujejo samo na zemlji v javni ali kolektivni lasti in ki se odločijo, da bodo prenehali uporabljati to zemljo za pašo in da bodo prenesli vse svoje pravice na drugega kmeta, se obravnavajo enako kot kmetje, ki prodajajo ali prenašajo svoja gospodarstva. V vseh drugih primerih je treba takšne kmete obravnavati enako kot kmete, ki samo prenašajo svoje pravice do premij.

Člen 82

Prenos prek nacionalnih rezerv

Kadar države članice določijo, da se prenos pravic opravi prek nacionalnih rezerv, uporabljajo nacionalne predpise analogno tistim iz tega poglavja. V takšnih primerih:

(a)

lahko države članice poskrbijo, da se začasni zakup opravi prek nacionalnih rezerv;

(b)

v primeru prenosa pravic do premij ali v primeru začasnega zakupa, skladno s točko (a), začne prenos v rezerve veljati šele, ko pristojni organi države članice o tem obvestijo kmeta, ki prenaša in/ali daje v zakup pravice, prenosi iz rezerv na drugega kmeta pa začnejo veljati, ko oblasti o tem obvestijo kmeta.

Poleg tega morajo nacionalni predpisi iz prvega odstavka zagotoviti, da država članica za del pravic, ki niso zajete v drugem pododstavku člena 117 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, obvezno plača nadomestilo, ki ustreza plačilu, ki bi bilo izplačano v primeru neposrednega prenosa med kmeti, zlasti ob upoštevanju trenda v proizvodnji v zadevni državi članici. Plačilo mora biti enako plačilu, ki se zaračuna kmetu, ki prejme enakovredne pravice iz nacionalnih rezerv.

Člen 83

Izračun individualnih omejitev

V začetnih izračunih in pri naslednjih uskladitvah individualnih omejitev do pravic do premij se uporabi le cela števila.

Zaradi tega se tam, kjer končni rezultat aritmetičnih izračunov ni celo število, uporabi najbližje celo število. Vendar, če je rezultat izračunov točno med dvema celima številoma, se uporabi višje število.

Člen 84

Uradno obvestilo

1.   Države članice najpozneje do 1. marca 2005 obvestijo Komisijo o delu prenesenih pravic do premij, ki se jih bo preneslo v nacionalne rezerve v skladu s členom 117 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in v skladu z ukrepi iz člena 117 (3) te uredbe, kjer se uporabljajo, ter pred 1. januarjem vsakega leta o morebitnih spremembah glede tega.

2.   Z uporabo tabele iz Priloge XII države članice najpozneje do 30. aprila vsako leto Komisijo obvestijo o naslednjem:

(a)

o številu pravic do premij, vrnjenih brez kompenzacijskega plačila v nacionalne rezerve, po prenosu pravic brez prenosa gospodarstva v preteklem letu;

(b)

o številu neuporabljenih pravic do premij iz člena 118 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, prenesenih v nacionalne rezerve v preteklem letu;

(c)

o številu pravic, dodeljenih po členu 118 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v preteklem letu;

(d)

o številu pravic do premij, dodeljenih kmetom na območjih z omejenimi možnostmi iz nacionalnih rezerv v preteklem letu;

(e)

o datumih obdobij in rokov, povezanih s prenosi pravic in z vlogo zahtevkov za premije.

ODDELEK 3

Dodatna plačila

Člen 85

Dodatna plačila

Države članice, ki uporabljajo člen 71 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003, morajo Komisiji posredovati informacije o nacionalnih dogovorih v zvezi z dodeljevanjem dodatnih plačil iz člena 119 te uredbe. Če se to uporablja, vključujejo takšne informacije predvsem naslednje:

(a)

kar zadeva plačila na glavo:

(i)

okvirne zneske na glavo in načine dodelitve,

(ii)

okvirno napoved celotne porabe in število zajetih hektarov,

(iii)

posebne zahteve glede obremenitve,

(iv)

druge informacije o pravilih uporabe;

(b)

kar zadeva plačila na površino, če je to potrebno:

(i)

izračun osnovnih regionalnih površin,

(ii)

okvirne zneske na hektar,

(iii)

okvirno napoved celotne porabe in števila zajetih hektarov,

(iv)

druge informacije o pravilih uporabe;

(c)

podrobnosti o drugih shemah, ki so bile izdelane za izplačevanje dodatnih plačil.

Države članice obvestijo Komisijo o morebitnih spremembah svojih nacionalnih ureditev v roku enega meseca od datuma takšne spremembe.

ODDELEK 4

Splošne določbe

Člen 86

Pretvorba v nacionalno valuto

Operativni dogodek za menjalni tečaj, ki se uporablja za znesek premij in plačil iz členov 113, 114 in 119 Uredbe (ES) št. 1782/2003, je začetek koledarskega leta, za katerega se dodeli premijo ali plačilo.

Menjalni tečaj, ki se uporabi, je povprečje menjalnih tečajev, veljavnih v mesecu decembru pred datumom operativnega dogodka, izračunano po načelu časovnega sorazmerja. Določi ga Komisija v mesecu, ki sledi datumu operativnega dogodka.

POGLAVJE 13

PLAČILA ZA GOVEDINO IN TELETINO

ODDELEK 1

Posebna premija

(člen 123 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Člen 87

Zahtevki

1.   1. Poleg zahtev iz integriranega sistema mora vsak zahtevek za neposredno plačilo, tako kot je omenjeno v členu 22 Uredbe (ES) št. 1782/2003, vsebovati:

(a)

razčlenitev števila živali po starosti;

(b)

napotilo k potnemu listu ali upravnemu dokumentu, ki spremlja živali iz zahtevka.

2.   Zahtevke se lahko vloži le v zvezi z živalmi, za katere velja, da so na datum začetka obdobja obvezne reje iz člena 90:

(a)

v primeru bikov, stare sedem mesecev ali več;

(b)

v primeru volov:

(i)

stare od sedem do devetnajst mesecev, v primeru prvega starostnega obdobja;

(ii)

stare najmanj dvajset mesecev, v primeru drugega starostnega obdobja.

Člen 88

Dodelitev premije

Za živali, za katere niso upravičene posebne premije, bodisi zaradi uporabe sorazmernega zmanjševanja iz člena 123 (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 bodisi uporabe obremenitve živali iz člena 131 te uredbe, ne velja več zahtevek iste starostne skupine in se mora za njih plačati premijo.

Člen 89

Potni listi in administrativni dokumenti

1.   V skladu s pogoji iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000, se v primeru, da potni list ni na voljo, le-ta nadomesti z administrativnim dokumentom, tako kot je omenjeno v členu 123 (3) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2.   Pristojni organi države članice morajo zagotoviti, da potni listi ali administrativni dokumenti zagotavljajo, da je na eno žival in na eno starostno skupino odobrena le ena premija. Države članice morajo po potrebi pri tem cilju pomagati druga drugi.

3.   Države članice lahko zagotovijo, da ima nacionalni administrativni dokument iz odstavka 1 obliko:

(a)

dokumenta, ki spremlja vsako posamezno žival;

(b)

izčrpnega seznama, ki ga ima kmet in ki vsebuje vse podatke, potrebne za administrativni dokument, pod pogojem, da obravnavane živali ostanejo pri istem kmetu od datuma, ko je bil vložen prvi zahtevek, dokler se ne oddajo v zakol;

(c)

izčrpnega seznama, ki ga imajo centralni organi in ki vsebuje podatke, potrebne za administrativni dokument, pod pogojem, da država članica ali regija države članice, ki izkoristi to možnost, opravi na vseh živalih iz zahtevka preglede na kraju samem, preveri premike teh živali in jasno označi vsako pregledano žival, kar mora kmet dovoliti;

(d)

izčrpnega seznama, ki ga imajo centralni organi in ki vsebuje vse podatke, potrebne za administrativni dokument, pod pogojem, da država članica sprejme potrebne ukrepe, ki zagotovijo, da se premija ne odobri dvakrat za isto starostno skupino in da se na zahtevo takoj priskrbi informacije glede statusa premije vsake živali.

4.   Države članice, ki se odločijo, da bodo izkoristile eno ali več možnosti iz odstavka 3, bodo Komisijo o tem pravočasno obvestile in ji predložile ustrezne izvedbene določbe.

Za namene točke (c) odstavka 3, se bo Veliko Britanijo in Severno Irsko obravnavalo kot regiji države članice.

Člen 90

Obdobje obvezne reje

Ohranitveno obdobje iz člena 123 (3) (a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 bo trajalo dva meseca in se bo začelo dan po predložitvi zahtevka.

Vendar pa se lahko države članice odločijo, da lahko kmet določi druge datume začetka obdobja, pod pogojem, da se le-to ne začne kasneje od dveh mesecev po dnevu predložitve zahtevka.

Člen 91

Regionalna zgornja meja

1.   Če zahtevek za sorazmerno zmanjšanje iz člena 123 (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 navaja manjše število upravičenih živali od celega števila, se dodeli ustrezni del zneska premije na enoto glede na decimalko. V ta namen se upošteva le prvo decimalno mesto.

2.   Če se države članice odločijo, da bodo uvedle različne regije ali spremenile obstoječe regije na svojem ozemlju v smislu člena 122 (a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, morajo o svoji odločitvi obvestiti Komisijo pred 1. januarjem tistega leta, v katerem bodo določile regije in postavile zgornjo mejo. Vsako naknadno spremembo je treba sporočiti Komisiji pred 1. januarjem zadevnega leta.

Člen 92

Omejitve števila živali na gospodarstvo

1.   Če se države članice odločijo spremeniti ali odstopati od meje 90 glav živine na gospodarstvo in na starostno skupino iz člena 123 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2004, morajo o tem obvestiti Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

Če države članice določijo najmanjše število živali na gospodarstvo, pod katerim se proporcionalno zmanjšanje ne bo zahtevalo, morajo o tem obvestiti Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

2.   Vsako naknadno spremembo v zahtevku odstavka 1 je treba sporočiti Komisiji pred 1. januarjem zadevnega leta.

Člen 93

Izdaja dovoljenj v času zakola

1.   Države članice lahko odobrijo posebno premijo v času zakola na naslednji način:

(a)

v primeru bikov, za posamezno starostno obdobje;

(b)

v primeru volov, za prvo ali drugo starostno obdobje ali s kombiniranjem odobritev premij za obe starostni obdobji.

2.   Države članice, ki se odločijo odobriti posebno premijo v času zakola v skladu z odstavkom 1, morajo zagotoviti, da bo premija prav tako odobrena v primeru, da se upravičene živali pošlje v drugo državo članico ali se jo izvozi v tretjo državo.

3.   Če se država članica odloči odobriti posebno premijo v času zakola v skladu z odstavkom 1, se začnejo ta oddelek, člen 120 in člena 121 (1) in (2) uporabljati s potrebnimi spremembami z odobritvijo premije.

4.   Poleg informacij iz člena 121 (1), pokažejo zahtevki za pomoč, ali je žival bik ali vol, spremljati pa jih mora dokument z zahtevanimi podatki za člen 89 (2). Po izbiri države članice je ta dokument eden izmed naslednjih:

(a)

potni list ali kopija potnega lista, če je sestavljen iz več izvodov;

(b)

kopija potnega lista, če je sestavljen samo iz enega izvoda, ki ga je potem treba vrniti pristojnemu organu za namene člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000; v takem primeru bo država članica ukrepala in zagotovila, da informacije iz kopije ustrezajo originalu;

(c)

nacionalni administrativni dokument, če potni list ni dostopen pod pogoji iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000.

Države članice lahko opustijo uporabo državnega administrativnega dokumenta. V takem primeru morajo zagotoviti, da se premija ne dodeli dvakrat za isto starostno obdobje za živali, s katerimi so trgovali znotraj Skupnosti.

Če računalniške zbirke podatkov iz člena 3 (b) Uredbe (ES) št. 1760/2000 vsebujejo, v zadovoljstvo države članice, potrebne informacije, s pomočjo katerih se zagotovi, da se odobri le ena premija za vsako žival in starostno skupino, zahtevki za pomoč ne potrebujejo dokumenta iz prvega pododstavka tega odstavka.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, ko države članice prosijo za možnost iz prvega pododstavka člena 121 (2), države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da kmet lahko določi živali, za katere prosi za posebno premijo.

5.   Za bike mora dokazilo o zakolu vsebovati maso klavnih trupov.

6.   Za dostavljene živali se mora izdati dokaz o dostavi, ki je razviden iz namembne države članice.

V takem primeru zahtevki za pomoč vključujejo:

(a)

ime in naslov pošiljatelja (ali ekvivalentno oznako);

(b)

identifikacijsko številko živali;

(c)

izjavo, da žival ni mlajša od devetih mesecev.

Zahtevke za pomoč je potrebno predložiti preden žival zapusti ozemlje zadevne države članice, dokaz o dostavi pa je potrebno predložiti v roku treh mesecev od datuma, ko je žival zapustila ozemlje zadevne države članice.

Člen 94

Podatki o sistemu dodeljevanja

1.   Z odstopanjem od člena 90 se premija dodeli kmetom, ki so redili živali najmanj dva meseca, živali pa so bile po tem obdobju v manj kakor enem mesecu zaklane ali odposlane in v manj kakor dveh mesecih izvožene.

Za vole se pri plačilu premije upoštevajo naslednja pravila:

(a)

premija za prvo starostno obdobje se dodeli samo, če je kmet redil žival vsaj dva meseca znotraj obdobja, ko je bila žival stara vsaj sedem mesecev in manj kot dvaindvajset mesecev;

(b)

premija za drugo starostno obdobje se dodeli samo, če je kmet vsaj dva meseca redil žival, ki ni stara manj kot dvajset mesecev;

(c)

premija za ti dve obdobji se dodeli skupaj samo, če je kmet redil žival vsaj štiri zaporedne mesece, v skladu z zahtevami glede starosti iz točk (a) in (b);

(d)

premija za drugo starostno obdobje se lahko dodeli samo, če je žival prišla iz druge države članice, ko je že dosegla starost devetnajstih mesecev.

2.   V zvezi z izračunom obremenitve iz člena 131 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se vsaka žival, ki je predmet kombiniranega zahtevka za dve starostni obdobji, upošteva dvakrat.

3.   Masa klavnih trupov se ugotovi na podlagi klavnih trupov po definiciji iz člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 1208/81 (35).

Če klavni trupi ne ustrezajo tej opredelitvi, se uporabijo korekcijski faktorji iz Priloge Uredbi Komisije (EGS) št. 563/82 (36).

Če se zakol opravi v klavnici, za katero ne velja ocenjevalna lestvica Skupnosti za klavne trupe odraslega goveda, lahko države članice dovolijo, da se masa klavnih trupov ugotavlja na podlagi žive mase zaklane živali. V takem primeru je masa klavnih trupov enaka ali večja od 185 kg, če je bila živa masa zaklane živali enaka ali večja od 340 kg.

Člen 95

Uradno obvestilo

Države članice pred začetkom zadevnega koledarskega leta obvestijo Komisijo o svoji odločitvi ali o kakršnih koli drugih spremembah, v zvezi z zahtevkom iz člena 93 in v zvezi s pomembnimi postopki.

ODDELEK 2

Zunajsezonska premija

(člen 124 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Člen 96

Vlaganje zahtevka

Komisija odloči do najkasneje 1. septembra koledarskega leta, v katerih državah članicah bo zunajsezonska premija odobrena za naslednje koledarsko leto.

Če se države članice odločijo za uporabo člena 124 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, morajo o tem obvestiti Komisijo do najkasneje 1. januarja koledarskega leta, za katerega je bila premija odobrena.

Člen 97

Upravičenost do premije

1.   Zunajsezonsko premijo se dodeli le za vole iz države članice, ki uporablja zunajsezonsko premijo, in za katere je ta država članica že prejela posebno premijo ali pa za vole, za katere se obravnava, kot da je bila zunajsezonska premija prejeta v skladu s členom 88, in bodo zaklani v državi članici, ki uporablja zunajsezonsko premijo.

2.   Zunajsezonska premija se dodeli le tistemu kmetu, ki je zadnji redil žival pred zakolom.

Člen 98

Zahtevki

1.   Kmet mora vložiti zahtevek pri pristojnem organu države članice, na ozemlju katere je njegovo gospodarstvo.

2.   Zahtevek se sestavi v skladu s členoma 93 (4) in 121, ki se uporabljata smiselno.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preverjanje dodelitev posebnih premij in redno, nenapovedano preverjajo natančnost potrdil iz člena 121.

ODDELEK 3

Premija za krave dojilje

(členi od 125 do 129 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Člen 99

Krave mesnih pasem

Za namene členov 122 (d) in 129 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, krave govejih pasem, določene v Prilogi XV k tej uredbi, ne spadajo k mesnim pasmam.

Člen 100

Najvišja individualna referenčna količina

1.   Če se države članice odločijo spremeniti ali odstopati od najvišje individualne referenčne količine 120.000 kg iz člena 125 (2) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, morajo o tem obvestiti Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

2.   Vsako naknadno spremembo v zahtevku odstavka 1 je treba sporočiti Komisiji pred 1. januarjem zadevnega leta.

Člen 101

Obdobje obvezne reje

Šestmesečno ohranitveno obdobje iz člena 125 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se bo začelo dan po predložitvi zahtevka.

Člen 102

Zahtevki

1.   Brez poseganja v zahteve integriranega sistema, v katerem se vloži zahtevek za premijo v skladu s členom 125 (2) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, mora zahtevek za neposredna plačila iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1782/2003 vsebovati:

(a)

izjavo, v kateri je navedena individualna referenčna količina mleka, dostopna proizvajalcu 31. marca pred začetkom 12-mesečne dobe uporabe sistema dodatnega obdavčenja v zadevnem koledarskem letu; če ta količina na dan zahtevka ni znana, jo je treba sporočiti pristojnemu organu takoj, ko je to mogoče;

(b)

jamstvo kmeta, da ne bo povečal svoje individualne referenčne količine nad kvantitativno omejitev, določeno v členu 125 (2) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, v 12-mesečnem obdobju, ki prične teči na dan vložitve zahtevka.

Točka (b) se ne uporablja, če je država članica odpravila kvantitativno mejo.

2.   Zahtevke je treba vložiti znotraj celotnega obdobja šestih mesecev v koledarskem letu, ki ga določa država članica.

Države članice lahko določijo posamezna obdobja za vložitev zahtevka znotraj tega celotnega obdobja.

Člen 103

Povprečna mlečnost

Povprečna mlečnost se izračuna na podlagi povprečnih mlečnosti iz Priloge CVI. Vendar pa lahko države članice za ta izračun uporabijo dokument, ki ga priznavajo in ki potrjuje povprečno mlečnost mlečne črede na kmeta.

Člen 104

Dodatna nacionalna premija

1.   Dodatna nacionalna premija za krave dojilje iz člena 125 (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se lahko dodeli le tistemu kmetu, ki isto koledarsko leto prejme premijo za krave dojilje.

Dodatno nacionalno premijo za krave dojilje se lahko dodeli le znotraj omejitve števila živali, primernih za premijo za krave dojilje, če je to sprejemljivo po določitvi proporcionalnega zmanjšanja iz drugega pododstavka člena 129 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2.   Države članice lahko določijo dodatne pogoje za dodelitev dodatne nacionalne premije za krave dojilje. Komisijo morajo o tem obvestiti v primernem času, še preden ti pogoji začnejo veljati.

3.   Komisija se mora najpozneje do 1. septembra vsakega koledarskega leta odločiti, katere države članice izpolnjujejo pogoje, določene v tretjem pododstavku člena 125 (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 105

Individualna zgornja meja

Država članica bo določila individualno zgornjo mejo na kmeta v skladu s členom 126 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 106

Uradno obvestilo

1.   Države članice morajo najkasneje 1. marca 2005 uradno obvestiti Komisijo o kakršnih koli spremembah postopkov, ki jih uporabljajo za izvajanje znižanja individualne zgornje meje, v skladu s členom 126 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2.   Države članice morajo obvestiti Komisijo:

(a)

do najkasneje 1. marca 2005 o spremembah metod izračunavanja znižanja, v skladu z drugim pododstavkom člena 127 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b)

pred 1. januarjem vsako leto, kadar je to ustrezno, o spremembah ukrepov iz člena 127 (2) (a) te uredbe.

3.   Države članice Komisiji z uporabo tabele iz dela 3 Priloge XVIII najpozneje do 1. marca pošljejo začasno uradno obvestilo, dokončno uradno obvestilo pa do 31. julija za vsako koledarsko leto:

(a)

o številu pravic do premij, vrnjenih brez kompenzacijskega plačila v nacionalne rezerve, po prenosu pravic brez prenosa gospodarstva v preteklem koledarskem letu;

(b)

o številu neuporabljenih pravic do premij po členu 109 (2), prenesenih v nacionalne rezerve znotraj preteklega koledarskega leta;

(c)

o številu pravic, dodeljenih po členu 128 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 znotraj preteklega koledarskega leta.

Člen 107

Brezplačno pridobljene pravice

Kmetu se, razen v primerno upravičenih izjemnih primerih, če je dobil pravice do premij brezplačno iz nacionalnih rezerv, ne odobri, da bi te svoje pravice prenesel in/ali jih dal v začasni zakup v naslednjih treh koledarskih letih.

Člen 108

Uporaba pravic

1.   Kmet, ki je nosilec pravic, lahko le-te uporablja tako, da jih izkoristi sam in/ali jih da v zakup drugemu proizvajalcu.

2.   Če kmet ni uporabil vsaj najnižjega odstotka svojih pravic, določenih v skladu z odstavkom 4, znotraj posameznega koledarskega leta, se neuporabljeni del prenese v nacionalne rezerve, razen:

če ima kmet največ sedem pravic do premij, pa ni uporabil najnižjega odstotka svojih pravic, določenih v skladu z odstavkom 4, znotraj dveh zaporednih koledarskih let, v takem primeru se del neporabljenih pravic v zadnjem koledarskem letu prenese v nacionalne rezerve,

če kmet sodeluje v ekstenzifikacijskem programu, ki ga priznava Komisija,

če kmet sodeluje v programu predčasnega upokojevanja, ki ga priznava Komisija, pri katerem prenos in/ali začasni zakup pravic ni obvezen,

ali

v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih.

3.   Začasni zakup je možen samo glede na cela koledarska leta in mora zajemati vsaj najmanjše število živali, tako kot je določeno v členu 109 (1). Na koncu vsakega obdobja začasnega zakupa, ki ne sme presegati treh zaporednih let, mora kmet, razen če pravice prenese, spet pridobiti vse svoje pravice zase za najmanj dve zaporedni koledarski leti. Če kmet sam ne izkoristi vsaj najnižjega odstotka svojih pravic, določenih v skladu z odstavkom 4, v obeh letih, mora država članica, razen v izjemnih in utemeljeno upravičenih primerih, odvzeti in vrniti letno v nacionalne rezerve tisti del pravic, ki jih kmet ni izkoristil.

Če pa kmetje sodelujejo v programu predčasne upokojitve, ki ga priznava Komisija, lahko države članice poskrbijo, da se podaljša celotno trajanje začasnega zakupa na podlagi takega programa.

Kmetom, ki so se obvezali, da bodo sodelovali v ekstenzifikacijskih programih v skladu z ukrepi iz člena 2 (1) (c) Uredbe Sveta (EGS) št. 2078/92 (37) ali v ekstenzifikacijskih programih v skladu s členoma 22 in 23 Uredbe (ES) št. 1257/1999 (38), se ne sme odobriti, da bi svoje pravice v obdobju svojega sodelovanja začasno dali v zakup in/ali jih prenesli. Vendar pa ta določba ne velja, če program dovoljuje prenos in/ali začasni zakup pravic kmetov, sodelovanje katerih pri ukrepih, ki niso navedeni v tem pododstavku, zahteva pridobitev teh pravic.

4.   Najnižji odstotek uporabe pravic za premijo je 70 %. Vendar pa lahko države članice ta delež povečajo na 100 %.

Države članice o povišanem odstotku, ki ga nameravajo uporabiti, Komisijo obvestijo vnaprej.

Člen 109

Prenos pravic in začasni zakup

1.   Države članice lahko na podlagi svojih proizvodnih struktur določijo najnižje število pravic do premij, ki so lahko predmet delnega prenosa, vendar hkrati ne vključujejo prenosa gospodarstva. Ta minimum ne sme preseči petih pravic do premij.

2.   Prenos pravic do premij in začasni zakup teh pravic velja šele, ko sta kmet, ki svoje pravice prenaša in/ali jih daje v zakup, in kmet, ki je te pravice sprejel, o tem obvestila pristojni organ države članice.

Takšno uradno obvestilo mora biti dano do roka, ki ga določi država članica in ki ne sme biti določen po datumu, na katerega je proizvajalec, ki sprejme te pravice, vložil zahtevek za premijo, razen če se prenos pravic uveljavlja z dedovanjem. V tem primeru mora biti kmet, ki pravice sprejme, sposoben predložiti ustrezne pravne dokumenta, ki dokazujejo, da je on ali ona dedič pokojnega kmeta.

Člen 110

Sprememba individualne zgornje meje

Ob prenosu ali začasnem zakupu pravic do premij morajo države članice postaviti novo individualno zgornjo mejo in obvestiti kmete, ki jih to zadeva, o številu pravic do premij, do katerih so upravičeni, in sicer najpozneje v 60 dneh od zadnjega dne obdobja, znotraj katerega je kmet vložil zahtevek.

Prvi odstavek se ne uporablja, če se prenos uveljavlja z dedovanjem.

Člen 111

Kmetje, ki niso lastniki zemlje, na kateri kmetujejo

Kmetje, ki kmetujejo samo na zemlji v javni ali kolektivni lasti in se odločijo, da bodo na tej zemlji prenehali kmetovati in bodo prenesli vse svoje pravice na drugega kmeta, so obravnavani enako kot kmetje, ki prodajajo ali prenašajo svoja gospodarstva. V vseh drugih primerih je treba takšne kmete obravnavati enako kot kmete, ki samo prenašajo svoje pravice do premij.

Člen 112

Prenos prek nacionalnih rezerv

Kadar države članice določijo, da se prenos pravic brez prenosa gospodarstva opravi prek nacionalnih rezerv v skladu s členom 127 (2) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, morajo uporabiti nacionalne predpise analogno tistim iz členov od 23 do 26. Poleg tega velja da:

država članica lahko določi, da se začasni zakup izvede prek nacionalnih rezerv;

če se pravice do premij prenašajo ali začasno zakupijo v primerih, v katerih se uporablja prva alinea, velja prenos v rezerve šele potem, ko je pristojni organ države članice o tem obvestil kmeta, in velja prenos iz rezerv na drugega kmeta šele potem, ko je ta organ tega o tem kmeta obvestil.

Poleg tega morajo te določbe zagotoviti, da bo država članica plačala za del pravic, ki niso navedene v drugem pododstavku člena 127 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in ki ustrezajo tistim, ki bi sicer nastale iz neposrednega prenosa med kmetoma, pri čemer se še zlasti upošteva trend proizvodnje v državi članici. To plačilo mora biti enako plačilu, ki ga bodo zahtevali kmetje, ki bodo prejeli enakovredne pravice iz nacionalnih rezerv.

Člen 113

Delne pravice

1.   Če izračuni, ki jih je treba izdelati v skladu s členi od 105 do 112, dajo rezultate, ki niso cela števila, se upošteva samo prvo decimalno mesto števila.

2.   Če so za kmete ali za nacionalne rezerve rezultat uporabe določb tega oddelka delne pravice do premij, se te delne pravice seštejejo.

3.   Če ima kmet delno pravico, se ta prenese samo na ustrezni del celotnega zneska premije, in če je primerno, samo na ustrezni del dodatne nacionalne premije iz člena 104 in na del ekstenzifikacijskega plačila iz člena 118.

Člen 114

Posebni program za telice

1.   Države članice, ki želijo uporabiti možnost iz člena 129 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, morajo o tem obvestiti Komisijo in ji hkrati predložiti ustrezne podatke, na podlagi katerih se bo dalo ugotoviti, ali so pogoji iz člena 129 (1) te uredbe izpolnjeni.

Zadevne države članice bodo prav tako, če bo to ustrezno, sporočile ustrezno zgornjo mejo, ki so jo določile.

Komisija bo odločila, katere države članice izpolnjujejo pogoje iz člena 129 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Odločitev, veljavna v času začetka veljave te uredbe, bo veljala še naprej.

2.   Države članice, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 129 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, bodo pred 1. januarjem zadevnega leta obvestile Komisijo o ugotovljenih spremembah posebne nacionalne zgornje meje.

3.   Države članice, ki uporabljajo posebne programe, morajo določiti merila za zagotovitev, da se premija plača kmetom, čreda telic katerih je namenjena za obnovo črede krav. Ta merila lahko vključujejo še posebno starostne omejitve in/ali pasemske zahteve. Države članice morajo pred 1. januarjem zadevnega leta obvestiti Komisijo o sprejetih merilih. Vsako naknadno spremembo je treba sporočiti Komisiji pred 1. januarjem zadevnega leta.

4.   Če zahtevek za sorazmerno zmanjšanje iz drugega pododstavka člena 129 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 navaja manjše število upravičenih živali od celega števila, se dodeli ustrezni del zneska premije na enoto glede na decimalko in če je ustrezno, glede na ustrezni delež dodatne nacionalne premije iz člena 104 in glede na ustrezni delež ekstenzifikacijskega plačila iz člena 118.

5.   V državah članicah, ki uporabljajo posebni program, je treba v celoti upoštevati zahteve, določene v členu 125 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v zvezi z najnižjim številom živali v lasti, ali za krave dojilje, če je kmet vložil zahtevek za krave dojilje, ali za telice, če je kmet vložil zahtevek za telice.

6.   Določbe členov od 105 do 113 se ne uporabljajo za ta poseben program.

Člen 115

Zaokrožanje števila živali

Če izračun najvišjega števila telic v odstotkih, kot je določeno v drugem pododstavku člena 125 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 pokaže rezultat, ki ni celo število, bo to število zaokroženo navzdol na najbližjo celo število, če je to število manjše od 0, in bo to število zaokroženo navzgor na najbližje celo število, če je to število 0, 5 ali več.

ODDELEK 4

Skupne določbe za posebno premijo in premijo za krave dojilje

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 116

Zahtevki za posebno premijo in premijo za krave dojilje

1.   Iz upravnih razlogov lahko države članice določijo, da morajo biti zahtevki za dodelitev pomoči za neposredno plačilo iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v zvezi s posebno premijo in s premijo za krave dojilje, za najmanjše število živali, pod pogojem, da to število ne presega treh živali.

2.   Brez poseganja v člena 102 (2) in 118 c (2) lahko države članice določijo obdobja in datume za predložitev zahtevkov in število zahtevkov, ki jih lahko kmetje vložijo za en program premij in za eno koledarsko leto.

Člen 117

Obremenitev

1.   Za vsakega kmeta, ki bo isto koledarsko leto predložil zahtevek za neposredno plačilo iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1782/2003, za posebno premijo ali premijo za krave dojilje, bodo pristojni organi ugotovili število GVŽ (glav velikih živali), ki ustreza številu živali, za katere se posebna premija ali premija za krave dojilje lahko dodeli, ob upoštevanju krmnih površin na njegovem gospodarstvu.

2.   Pri določanju obremenitve iz člena 131 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se uporabijo naslednji postopki:

(a)

upoštevati je treba individualno referenčno količino mleka, dodeljeno proizvajalcu na dan 31. marca predhodnega leta, pred začetkom 12-mesečnega obdobja uporabe sistema dodatne obdavčitve, ki se začne v zadevnem koledarskem letu;

(b)

število krav molznic, ki so potrebne za proizvodnjo te referenčne količine, se izračuna v skladu s členom 18 te uredbe.

3.   Pri določanju števila živali, primernih za premijo:

(a)

se število hektarjev, ugotovljenih v skladu s pravili, ki so določena v integriranem sistemu, pomnoži z obremenitvijo iz člena 131 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b)

se število GVŽ, ki ustreza številu krav molznic, potrebnih za proizvodnjo referenčne količine mleka, ki je dodeljena kmetu, odšteje od tako dobljene številke;

(c)

se število GVŽ, ki ustreza številu ovc in/ali koz, za katere se vloži zahtevek za premijo, odšteje od tako dobljene številke.

Tako dobljena končna številka mora ustrezati najvišjemu številu GVŽ, za katero se lahko dodeli posebna premija in premija za krave dojilje.

4.   Države članice morajo obvestiti vsakega kmeta o obremenitvi, ki je zanj določena, in o končnem številu GVŽ, za katero se lahko dodeli premija.

Pododdelek 2

Shema ekstenzifikacijskega plačila

(Člen 132 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Člen 118

Udeležba v shemi ekstenzifikacijskega plačila

1.   Da bi bili kmetje upravičeni do pridobitve ekstenzikacijskega plačila, morajo v zahtevku za neposredno plačilo iz člena 22 Uredbe (ES) št. 1782/2003 navesti, da bi radi sodelovali v programu ekstenzifikacijskega plačila.

2.   Živali, za katere velja, da so dobile posebno premijo v smislu člena 88, ne smejo biti prijavljene za pridobitev ekstenzifikacijskega plačila.

Člen 118 a

Določanje obremenitve s popisom

1.   Za preveritev tega, da celotno število živali, izračunano v skladu s členom 132 (3) (a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 izpolnjuje zahteve obremenitve iz člena 132 (2) te uredbe, morajo države članice vsako leto določiti vsaj pet datumov popisa živali in o tem obvestiti Komisijo.

Razen v primerih, v katerih se države članice odločijo, da so lahko datumi popisa kateri koli datumi v letu, je treba datume popisa naključno porazdeliti tako, da so reprezentativni za celotno leto in da se letno spreminjajo, in tako, da se določi vsak datum popisa za nazaj ter da se le-ta kmetu sporoči že dva tedna po tem, ko je bil določen.

2.   Na datume popisa se živali preštejejo po eni od naslednjih metod, ki jo izbere država članica:

(a)

države članice lahko zaprosijo vsakega kmeta, da na podlagi svojega registra kmetije sporoči še pred datumom, ki ga določi država članica, število GVŽ ali število živali iz vsake od dveh kategorij goveda iz pretvorbene tabele iz člena 131 (2) (a) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b)

države članice lahko za določitev števila GVŽ uporabijo računalniško podprte baze podatkov iz člena 3 (b) Uredbe (ES) št. 1760/2000, pod pogojem, da te baze podatkov po mnenju zadevne države članice zagotavljajo ustrezno natančnost podatkov za potrebe programa eksteznzifikacijskega plačila.

3.   Število GVŽ, ki se uporabi za določitev tega, ali kmet izpolnjuje zahteve glede obremenitve, določene v členu 132 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, mora biti aritmetično povprečje števila GVŽ, določenega na dan popisa, in hkrati števila GVŽ, ki ustreza številu ovc in koz, za katere je bil vložen zahtevek za isto koledarsko leto.

Če pa se države članice odločijo, da so datumi popisa lahko kateri koli dan v letu, lahko določijo, da se številke iz odstavkov 2 (a) in (b) izračunajo po načelu časovne sorazmernosti za obdobje, v katerem so živali navzoče na gospodarstvu.

4.   Države članice morajo uporabiti ukrepe, potrebne za uporabo člena 29 Uredbe št. 1782/2003 pri kmetih, ki zaradi nenormalno nizke obremenitve v delu leta umetno izzovejo pogoje, ki jih zahteva člen 132 te uredbe.

Člen 118b

Poenostavljeno določanje obremenitve

1.   Z odstopanjem od člena 118 a lahko dajo države članice kmetom možnost, da izberejo poenostavljeni program računanja obremenitve.

Kmet v takem primeru v zahtevke za pomoč vključi:

(a)

izjavo, da je vedno upošteval najvišjo obremenitev, določeno v členu 132 Uredbe (ES) št. 1782/2003, vse do datuma vložitve zahtevka za dodelitev pomoči;

(b)

izjavo, da bo naredil vse potrebno za izpolnitev te obremenitve v času od datuma njegovega zahtevka za pomoč do naslednjega 31. decembra.

Kadar je država članica izbrala uporabo drugega pododstavka člena 132 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, mora kmet v svojem zahtevku navesti, katero od obeh najvišjih obremenitev upošteva. Kmet lahko to svojo odločitev spremeni pred napovedjo kontrole števila njegovih žival na mestu samem.

Kmet lahko o preklicu svojega jamstva iz točke (b) drugega pododstavka obvesti pristojni organ pred napovedjo kontrole števila njegovih živali na kraju samem. V tem primeru se ne more uveljavljati ekstenzifikacijsko plačilo.

Izjava in jamstvo iz drugega pododstavka sta predmet kontrole, v okviru integriranega sistema pa so za kršitve določene sankcije.

2.   Če se države članice odločijo uporabiti ali prenehati uporabljati možnost, določeno v drugem pododstavku člena 132 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, morajo o svoji odločitvi obvestiti Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

Člen 118 c

Kmetje na gorskih območjih

1.   Države članice, ki želijo uporabiti možnost iz člena 132 (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, morajo o tem obvestiti Komisijo in ji hkrati predložiti ustrezne podatke, na podlagi katerih se bo dalo ugotoviti, ali so pogoji iz tega člena izpolnjeni.

Za namene člena 132 (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 pomeni „kmet na gorskem območju“ eno od naslednjega:

(a)

kmeta, kmetija katerega stoji na gorskem območju;

(b)

kmet, katerega vsaj 50 % krmnih površin katerega leži na gorskem območju.

Komisija bo odločila, katere države članice izpolnjujejo pogoje iz člena 132 (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Odločba, veljavna v času začetka veljave te uredbe, bo veljala še naprej.

2.   Brez poseganja v člen 118, odstavek 1, morajo kmetje, ki želijo uveljavljati ekstenzifikacijsko plačilo iz odstavka 1 tega člena, na zahtevku za pomoč navesti, da zaprošajo za ekstenzifikacijsko plačilo. Kmetje morajo najmanj šest zaporednih mesecev rediti, z začetkom na dan, ko je bil vložen zahtevek iz člena 118, število krav molznic, ki je najmanj enako številu krav molznic, za katere se vlaga zahtevek za ekstenzifikacijsko plačilo. Šestmesečno obdobje obvezne reje se bo začelo na dan po predložitvi zahtevka.

Zahtevke je treba vložiti znotraj celotnega obdobja šestih mesecev v koledarskem letu, ki ga določa država članica.

Države članice lahko določijo posamezna obdobja za vložitev zahtevka znotraj tega celotnega obdobja.

Člen 118 d

Najvišje število krav molznic, upravičenih do plačila

Število krav molznic, za katere se kmetu dodeli ekstenzifikacijsko plačilo, ne sme biti višje od:

(a)

števila krav molznic, potrebnih za proizvodnjo individualne referenčne količine mleka, ki so dodeljene kmetu na dan 31. marca, pred začetkom 12-mesečnega obdobja uporabe sistema dodatne obdavčitve za zadevno leto; to število krav se izračuna z uporabo povprečne mlečnosti, ki je opredeljena v členu XVI;

(b)

skupnega števila krav na gospodarstvu, ki se določi v skladu s členom 118 a, zmanjšanega za število krav dojilj v skladu z individualno zgornjo mejo.

Člen 119

Splošne določbe

1.   Države članice morajo pred 1. januarjem zadevnega leta obvestiti Komisijo o spremembah definicije besede „pašnik“, ki se uporablja za namene člena 132 (3) (c) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2.   Za izračunavanje obremenitve v skladu s tem pododdelkom se upoštevata samo prvi dve decimalni mesti.

3.   Če pristojni veterinarski organi odločijo, da proizvodne enote ne sme zapustiti nobena žival, razen za namen zakola, se število enot živine, zabeleženih na gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8 za uporabo tega pododdelka.

Ta ukrep se omeji na obdobje, plus 20 dni, znotraj katerega se uporablja odločba iz prvega pododdelka, pod pogojem, da je kmet v roku desetih delovnih dni veljave te odločbe, pisno obvestil pristojne organe o prisotnosti zadevne živali in pod pogojem, da je sprejel vse potrebne ukrepe, da bi preprečil in/ali omejil pojav epizootske bolezni.

ODDELEK 5

Klavna premija

(člen 130 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Člen 120

Države članice lahko določijo, da mora vsak kmet, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev klavne premije za dano koledarsko leto, pred datumom ali hkrati z datumom, ko vloži prvi zahtevek za to koledarsko leto, predložiti izjavo o sodelovanju.

Če kmet ne spremeni izjave o sodelovanju, lahko država članica sklene, da prejšnja izjava ostane v veljavi.

Člen 121

Zahtevki

1.   Zahtevki za pomoč morajo vsebovati informacije, potrebne za plačilo klavne premije, zlasti datum rojstva živali, v primeru živali, rojenih po 1. januarju 1998.

Zahtevke za dodelitev pomoči je potrebno vložiti v obdobju, ki ga določi država članica, vendar ne sme preseči šestih mesecev po zakolu živali ali po izvozi živali, po datumu, ko zapusti ozemlje Skupnosti, in hkrati ne sme preteči več časa kakor do konca februarja naslednjega leta, razen v izjemnih primerih, ki jih določijo države članice, ki so živali odposlale ali izvozile. Brez poseganja v ta časovni okvir lahko države članice določijo obdobja in datume za predložitev zahtevkov za dodelitev pomoči in hkrati določijo število zahtevkov, ki jih lahko vsak kmet predloži v koledarskem letu.

Države članice lahko dovolijo, da se zahtevki vložijo preko osebe, ki ni kmet. V takšnih primerih morata biti na zahtevku navedena ime in naslov kmeta, ki izpolnjuje pogoje za klavno premijo.

Poleg zahtev iz integriranega sistema, mora vsak zahtevek vsebovati:

(a)

za primere, pri katerih je odobritev dodeljena ob zakolu, potrdilo klavnice ali kakšen drug dokument, ki ga izda ali potrdi klavnica in vsebuje vsaj naslednje podatke:

(i)

ime in naslov klavnice (ali ekvivalentno oznako),

(ii)

datum zakola in identifikacijsko ter klavniško številko živali,

(iii)

pri maso klavnih trupov pri teletih, razen kadar se uporablja člen 122 (4);

(b)

v primerih, pri katerih se žival izvozi v tretjo državo:

(i)

ime in naslov izvoznika (ali ekvivalentno oznako),

(ii)

identifikacijsko številko živali,

(iii)

izvozno deklaracijo, ki navaja starost za tiste živali, ki so rojene po 1. januarju 1998, in pri teletih, razen kadar se uporablja člen 122 (4), živo maso, ki ne presega 300 kg,

(iv)

dokaz, da je žival zapustila carinsko območje Skupnosti, kar se dokaže na enak način, kot se dokaže za izvozno nadomestilo.

Države članice lahko določijo, da se informacije iz točk (a) in (b) četrtega pododstavka posredujejo prek nekega organa ali organov, ki jih prizna država članica in ki lahko uporabijo informacijsko tehnologijo.

Države članice lahko izvedejo reden, nenapovedan nadzor glede točnosti podatkov na potrdilih ali dokumentih in, če je to primerno, tudi podatkov iz četrtega pododstavka.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, lahko države članice določijo, da se podatki o zakolu živali iz računalniško podprtih baz podatkov iz člena 3 (b) Uredbe (ES) št. 1760/2000, ki so jih klavnice posredovale pristojnemu organu, že štejejo kot zahtevek za klavno premijo v imenu kmetov, pod pogojem, da ta zbirka podatkov ponuja, po mnenju države članice, ustrezna zagotovila glede točnosti podatkov, ki jih vsebuje za namene programa klavne premije in, če je to primerno, za plačilo posebne premije za zakol in, kadar je primerno, za plačilo posebne premije za zakol in/ali dodatna plačila, če se ta plačajo za zakol, in/ali za zunajsezonsko premijo.

Vendar pa lahko države članice odločijo, da se zahtevke predloži. V takem primeru lahko določijo vrsto podatkov, ki morajo biti predloženi zahtevku.

Države članice, ki se odločijo za uporabo tega odstavka, morajo obvestiti Komisijo o vsaki naknadni spremembi, še preden se izvede.

Države članice morajo zagotoviti, da podatki, ki so na razpolago plačilni agenciji, vsebujejo vse potrebne informacije za plačilo klavne premije, predvsem:

(a)

vrste in količine živali iz člena 130 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki so bile zaklane v zadevnem letu;

(b)

podatke o ustreznosti glede starostnih omejitev in mase klavnih trupov živali iz tega člena in glede obveznega obdobja reje iz člena 123 te uredbe;

(c)

če je to primerno, podatke, potrebne za plačilo posebne premije ob zakolu in/ali dodatna plačila, če se plačajo za zakol, in/ali za zunajsezonsko premijo.

3.   Četudi se država članica, v kateri je bil opravljen zakol, odloči za odstopanje, določeno v drugem odstavku člena 123, mora klavnica za živali, ki so bile predmet trgovine znotraj Skupnosti, po obdobju obvezne reje iz člena 123, izdati dokument iz točke (a) četrtega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Če pa so sistemi za prenos podatkov skladni, se dve državi članici lahko dogovorita za uporabo sistema, opisanega v odstavku 2.

Države članice si medsebojno pomagajo, da bi zagotovile učinkovite kontrole pristnosti posredovanih dokumentov in/ali pravilnost izmenjanih podatkov. V ta namen mora država članica, v kateri se opravi plačilo, redno posredovati državi članici, v kateri se izvede zakol, povzetek potrdila o zakolu (ali podatke namesto tega) po klavnicah, ki ga prejme od prejšnje države članice.

Člen 122

Masa in predstavitev klavnih trupov

1.   Za namene člena 130 (1) (b) Uredbe št. 1782/2003 predstavljajo klavni trupi telet trupe po odstranitvi kože, odstranitvi drobovja in izkrvavitvi, brez glave in nog v skočnih sklepih, vendar z jetri, ledvicami in ledvičnim lojem.

2.   Masa, ki jo je treba upoštevati, je masa klavnega trupa po ohladitvi ali masa toplih klavnih trupov, določena nemudoma po zakolu in zmanjšana za 2 %.

3.   Kjer klavne trupe predstavljajo trupi brez jeter, ledvic in/ali ledvičnega loja, je treba maso povečati za:

(a)

3,5 kg za jetra;

(b)

0,5 kg za ledvica;

(c)

3,5 kg za ledvični loj.

4.   Države članice lahko določijo, da se, če je tele staro manj kot šest mesecev ob zakolu ali izvozu, šteje, da so zahteve glede mase po členu 130 (1) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 izpolnjene.

Če mase klavnih trupov ni mogoče ugotoviti v klavnici, se šteje, da so zahteve glede mase iz člena 130 (1) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 izpolnjene, če živa masa ne presega 300 kg.

Člen 123

Upravičenci

1.   Premija se plača kmetu, ki je žival redil najmanj dva meseca in je bila po tem obdobju v manj kakor enem mesecu zaklana ali v manj kot dveh mesecih izvožena.

2.   Pri teletih, ki se zakoljejo pred starostjo treh mesecev, znaša obdobje obvezne reje en mesec.

Člen 124

Nacionalne zgornje meje

1.   Nacionalne zgornje meje iz členov 130 (1) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 so določene v Prilogi XVII k tej uredbi.

2.   Če zahtevek za sorazmerno zmanjšanje iz člena 130 (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 navaja manjše število upravičenih živali od celega števila, se dodeli ustrezni del zneska klavne premije na enoto glede na decimalko. Za ta namen se upošteva le prvo decimalno mesto.

ODDELEK 6

Dodatna plačila

(členi od 133 do 136 Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Člen 125

Nacionalne ureditve

Podrobni podatki o nacionalnih ureditvah iz člena 137 Uredbe (ES) št. 1782/2003 morajo vsebovati naslednje:

(1)

za plačila po glavi, če je to primerno:

(a)

okvirne zneske na glavo za vsako kategorijo živali in način dodelitve;

(b)

okvirno napoved celotne porabe za vsako kategorijo živali, z navedbo, ali se bodo ta plačila opravila kot dopolnilo h klavni premiji, in število živali, ki jih to zadeva;

(c)

posebne zahteve glede obremenitve, razen pri plačilih v obliki dopolnila h klavni premiji;

(d)

omejitev po glavi za moška goveda na gospodarstvo, če je to primerno;

(e)

druge informacije o pravilih uporabe.

Kategorije živali iz točk (a) in (b) so biki, voli, krave dojilje, krave molznice, telice, primerne za premijo za krave dojilje in druge telice, ali podskupina živali, ki jo je določila in vključila v te kategorije država članica;

(2)

za plačila na površino, če je to potrebno:

(a)

izračun osnovnih regionalnih površin,

(b)

okvirne zneske na hektar,

(c)

okvirno napoved celotne porabe in števila zajetih hektarov,

(d)

druge informacije o pravilih uporabe.

ODDELEK 7

Splošne določbe

Člen 126

Izplačilo predplačil

1.   V skladu s členom 28 (3) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in pregledov na kraju samem, mora pristojni organ kmetu plačati za število živali, ki veljajo za primerne, predplačilo, enako 60 % posebne premije, premije za krave dojilje in klavne premije.

Pri posebni premiji, pri posebnem programu za telice iz člena 114 in pri klavni premiji lahko država članica zniža odstotek predplačila, vendar pa slednje ne sme biti manjše od 40 %.

Poleg tega se lahko države članice na podlagi upravne kontrole in kontrole na kraju samem odločijo, da kmetom v naprej izplačajo največ 60 % vsote dodatnega plačila iz člena 133 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Predplačilo se ne more izplačati pred 16. oktobrom koledarskega leta, v katerem je bila premija zaprošena ali v katerem se odobri dodatno plačilo.

2.   Znesek končnega plačila premije ali dodatnega plačila mora biti enak razliki med predplačilom in zneskom premije ali dodatnim plačilom, do katerega je kmet upravičen.

Člen 127

Leto dodelitve

1.   Datum vložitve zahtevka je operativni dogodek za določitev leta, v katerem se za živali dodeli posebna premija, premija za krave dojilje, zunajsezonska premija in program ekstenzifikacijskega plačila, in je hkrati operativni dogodek za določitev števila GVŽ, ki se upošteva za izračun obremenitve.

Če pa se posebna premija dodeli v skladu s členom 93, je znesek premije, ki se uporabi, tisti, ki velja 31. decembra v letu, v katerem je bil opravljen zakol ali v katerem je bil opravljen izvoz v naslednjih primerih:

(a)

ko je bila žival zaklana ali izvožena najpozneje 31. decembra;

(b)

ko je zahtevek za premijo za to žival bil vložen šele po datumu.

2.   Glede klavne premije se za določitev višine pomoči in izračuna proporcionalnega zmanjšanja v skladu s členom 124 za leto dodelitve pomoči šteje leto zakola ali izvoza.

Člen 128

Pretvorba v nacionalno valuto

Pretvorba zneskov premije, ekstenzifikacijskih plačil in dodatnih plačil v nacionalno valuto se izvaja v skladu s povprečjem, ki se izračuna po načelu časovne sorazmernosti po menjalniških tečajih, veljavnih v decembru tistega leta pred dodelitvijo v skladu s členom 127. Povprečni menjalni tečaj bo določila Komisija v naslednjem mesecu.

Člen 129

Sankcije za nezakonito uporabo ali posest nekaterih snovi ali proizvodov

Ob večkratnih kršitvah zaradi nezakonite uporabe ali posesti snovi ali proizvodov, ki jih ustrezne uredbe Skupnosti na veterinarskem področju ne dovoljujejo, države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 140 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določijo glede na težo prekrška obdobje izključitve iz programa pomoči glede na težo prekrška.

Člen 130

Določitev individualne referenčne količine mleka

Do konca obdobja 11 mesecev iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1788/2003, z odstopanjem od členov 102 (1) (a), 117 (2) (a) in 118 d (a) te uredbe, lahko država članica odloči, da se v primeru kmetov, ki redijo krave mlekarice in prenesejo ali prevzamejo vso individualno referenčno količino ali del nje, individualne referenčne količine z začetkom veljavnosti 31. marca ali 1. aprila v skladu s členom 5, s točkama (j) in (k) Uredbe (ES) št. 1788/2003 ali v skladu z nacionalnimi določbami, sprejetimi za izvedbo členov 16, 17 in 18 te uredbe, 1. aprila določi naslednje:

(a)

najvišjo individualno referenčno količino mleka, primernega za premijo za krave dojilje in najvišje število krav dojilj;

(b)

nepovratna sredstva za dodatna plačila na glavo za krave molznice;

(c)

število krav molznic, z namenom odobriti ekstenzifikacijsko plačilo za krave molznice iz gospodarstev na gorskih območjih;

(d)

obremenitev.

Člen 130 a

Določanje obdobja obvezne reje

Zadnji dan obdobja obvezne reje iz členov 90, 94 (1), 101, 118 c (2) in 123, bo dan, delovni ali ne, po dnevu z isto številko kot začetni dan tega obdobja.

Člen 131

Uradno obvestilo

1.   V primeru uporabe člena 68 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 bodo države članice Komisijo obvestile:

(a)

Letno, do najpozneje 15. septembra, o podatkih v zvezi s prvimi šestimi meseci tekočega leta in do 1. marca o podatkih v zvezi z drugimi šestimi meseci preteklega leta, o številu telet, za katere je bila zaprošena klavna premija, in o podatkih, ki navajajo, ali so bile živali zaklane ali izvožene;

(b)

do najkasneje 31. julija vsako leto in za prejšnje koledarsko leto o:

(i)

številu telet, za katere je bila klavna premija odobrena in z navedbo, ali je bila pomoč odobrena za zakol ali izvoz, kot tudi o številu zadevnih kmetov;

(ii)

o številu telet, za katere klavna premija ni bila dodeljena glede na prejšnje koledarsko leto, in sicer zaradi upoštevanja nacionalne zgornje meje.

2.   V primeru uporabe člena 68 (2) (a) (i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1782/2003 bodo države članice Komisijo obvestile:

(a)

Letno, do najkasneje 15. septembra, o podatkih v zvezi s prvimi šestimi meseci tekočega leta in do 1. marca o podatkih v zvezi z drugimi šestimi meseci preteklega leta o:

(i)

številu krav, za katere so bili vloženi zahtevki za krave dojilje, razčlenjeno po programih iz člena 125 (2), iz točk (a) in (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(ii)

številu goveda, razen telet, za katere so bili vloženi zahtevki za klavno premijo in z navedbo, ali so bile živali zaklane ali izvožene;

(b)

do najkasneje 31. julija vsako leto in za prejšnje koledarsko leto o:

(i)

številu krav in telic, za katere je bila premija za krave dojilje odobrena, razčlenjeno po programih iz člena 125 (2), iz točk (a) in (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003, kot tudi o številu zadevnih kmetov v primeru vsakega programa;

(ii)

če je to primerno, o številu živali, za katere premija ni bila odobrena glede na preteklo koledarsko leto, in sicer zaradi upoštevanja nacionalne zgornje meje.

(iii)

če je to primerno, o odobritvi katere koli nacionalne premije, ki je bila dodeljena kot dodatek k premiji za krave dojilje, z navedbo:

pogojev za odobritev premije,

odobrenega zneska žival;

(iv)

številu goveda, razen o številu telet, za katere je bila klavna premija odobrena in z navedbo, ali je bila pomoč odobrena za zakol ali izvoz, kot tudi o številu zadevnih kmetov;

(v)

številu goveda, razen o številu telet, za katere klavna premija ni bila dodeljena glede na prejšnje koledarsko leto, zaradi upoštevanja nacionalne zgornje meje.

3.   V primeru uporabe člena 68 (2) (b) (i) in Uredbe (ES) št. 1782/2003 bodo države članice Komisijo obvestile:

(a)

Letno, do najkasneje 15. septembra, o podatkih v zvezi s prvimi šestimi meseci tekočega leta in do 1. marca o podatkih v zvezi z drugimi šestimi meseci preteklega leta, o številu goveda, razen o številu telet, za katere je bila zaprošena klavna premija, in o podatkih, ki navajajo, ali so bile živali zaklane ali izvožene;

(b)

do najkasneje 31. julija vsako leto in za prejšnje koledarsko leto o:

(i)

številu goveda, razen o številu telet, za katere je bila klavna premija odobrena in z navedbo, ali so bile živali zaklane ali izvožene, kot tudi o številu zadevnih kmetov;

(ii)

številu goveda, razen o številu telet, za katere klavna premija ni bila dodeljena glede na prejšnje koledarsko leto, zaradi upoštevanja nacionalne zgornje meje.

4.   V primeru uporabe člena 68 (2) (b) (ii) in Uredbe (ES) št. 1782/2003 bodo države članice Komisijo obvestile:

(a)

Letno, do najkasneje 15. septembra, o podatkih v zvezi s prvimi šestimi meseci tekočega leta in do 1. marca o podatkih v zvezi z drugimi šestimi meseci preteklega leta, o številu moških goved, za katere je bila zaprošena posebna premija, razčlenjenih po starosti in po vrsti živali (bik ali vol);

(b)

do najkasneje 31. julija vsako leto in za preteklo koledarsko leto o:

(i)

številu moškega goveda, za katere je bila posebna premija odobrena, razčlenjenega po starosti in tipu živali (bik ali vol) in o številu zadevnih kmetov;

(ii)

številu živali, razčlenjenih po starosti in za katere posebna premija ni bila odobrena glede na preteklo koledarsko leto, zaradi upoštevanja nacionalne zgornje meje.

5.   Države članice bodo do najkasneje 31. julija vsako leto in za preteklo koledarsko leto obvestile Komisijo o dejansko plačanih zneskih premij, v skladu z izbiro uvedbe delne izvedbe posamezne plačilne sheme, po uporabi znižanja iz drugega odstavka člena 139 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

6.   V primeru uporabe člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 bodo države članice Komisijo obvestile:

(a)

če je to primerno, letno, do najkasneje 15. septembra, o podatkih v zvezi s prvimi šestimi meseci tekočega leta in do 1. marca o podatkih v zvezi z drugimi šestimi meseci preteklega leta, o številu živali, za katere je bila dejansko odobrena zunajsezonska premija; razčlenjeno glede na to, ali je bila dana premija iz prve ali druge tranše posebne premije, in o številu živinorejcev po posameznih od obeh starostnih omejitvah.

(b)

do najkasneje 31. julija vsako leto in za prejšnje koledarsko leto o:

(i)

številu moškega goveda, razčlenjenemu glede na omejitve iz člena 132 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, za katero je bilo ekstenzifikacijsko plačilo dejansko odobreno, kot tudi o številu zadevnih kmetov, pokazano posamezno v skladu s temi omejitvami;

(ii)

številu krav in telic, razčlenjenemu glede na omejitve iz člena 132 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, za katero je bilo ekstenzifikacijsko plačilo dejansko odobreno, kot tudi o številu zadevnih kmetov, pokazano posamezno v skladu s temi omejitvami;

(iii)

številu krav molznic, za katere je bilo ekstenzifikacijsko plačilo dejansko odobreno;

(iv)

številu živali, za katere je bila premija, na katero ni vplivala obremenitev, dejansko odobrena in o številu zadevnih kmetov.

7.   Države članice morajo podrobne podatke, določene v tem členu, sporočati z uporabo tabel iz Prilog XVIII in XIX.

ODDELEK 8

Prehodne in končne določbe

Člen 132

Prehodne določbe

Zahteve glede identifikacije in registracije živali, ki jih določa člen 138 Uredbe (ES) št. 1782/2003, veljajo za živali, ki so rojene pred 1. januarjem 1998, v skladu s postopkom iz Direktive Sveta 92/102/EGS (39), razen za živali, ki so predmet trgovine znotraj Skupnosti.

Člen 133

Določbe, ki se uporabljajo v prehodnem obdobju iz člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003

Ne glede na druge člene tega poglavja, se bodo členi 96, 97, 98, 117, členi od 118 do 119 in člen 125 uporabljali v koledarskem letu 2005 in 2006, v kolikor se države članice odločijo, da bodo uporabile možnost iz člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

POGLAVJE 14

SHEMA ENOTNEGA PLAČILA NA POVRŠINO

(Člen 143 b Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Člen 134

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo na ravni, višji od 0,3 ha, kot je določeno v členu 143 b (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, je določena v Prilogi XX.

Člen 135

Kmetijske površine

Kmetijske površine iz sheme enotnega plačila na površino iz člena 143 b (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 so določene v Prilogi XXI.

Člen 136

Uporaba Uredbe (ES) št. 796/2004

Brez poseganja v tretji pododstavek člena 143 b (6) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se bo Uredba (ES) št. 796/2004 uporabljala pri shemi enotnega plačila na površino, razen pri členih 6 (3), 7, 8 (2) (b) in (c), 12 (a) (c) in 2, od 13 (2) do (8), 14 (2) in (3), 16 in 17, 21 (3), 24 (1) (b), (d) in (e), 26 (1) (a), (b) in (c) ter (2) (b), (c) in (d), 27 (2) (g), (h), (i) in (j), 28 (1) (d), 30 (3), 31, od 34 do 40, 49 (2) in (3), 50 (2), (4), (5) in (6), od 51 do 64, 69 in 71 (1).

Člen 137

Zahtevek za enotno plačilo na površino

1.   Zahtevek za enotno plačilo na površino se obravnava kot posamezen zahtevek v smislu člena 2 (11) Uredbe (ES) št. 796/2004 za namene uporabe te uredbe.

2.   Zahtevek za enotno plačilo na površino navaja upravičene površine v skladu s pogoji iz člena 143 b (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 138

Znižanja in izključitve glede pogojev upravičenosti

1.   Razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščinah — tako kot je določeno v členu 72 Uredbe (ES) št. 796/2004, da se namreč z administrativnimi pregledi ali s pregledi na kraju samem ugotovi, da je nastala razlika med prijavljeno površino in določeno površino, po točki (22) člena 2 Uredbe (ES) št. 796/2004, večja od 3 %, a hkrati manjša od 30 % določene površine, bo znesek, odobren v shemi enotnega plačila na površino, znižan za zadevno leto, in sicer za dvakraten znesek odkrite razlike.

V primeru, da je razlika večja od 30 % določene površine, se za zadevno leto pomoč ne dodeli.

V primeru, da je razlika večja od 50 % določene površine, kmet prav tako ne bo prejel pomoči v znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno in določeno površino. Znesek bo določen glede na plačila pomoči, do katerih je kmet upravičen v okviru zahtevkov, ki jih vloži v obdobju treh koledarskih let po koledarskem letu rezultatov.

2.   Kadar so razlike med prijavljeno in določeno površino posledica namenoma povzročenih nepravilnosti, se pomoč, do katere je kmet upravičen, za zadevno koledarsko leto ne odobri.

Poleg tega kmet, kadar je razlika večja od 20 % določene površine, ponovno ne bo prejel pomoči v znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno in določeno površino. Znesek bo določen glede na plačila pomoči, do katerih je kmet upravičen v okviru zahtevkov, ki jih vloži v obdobju treh koledarskih let po koledarskem letu rezultatov.

3.   Za določitev določene površine iz točke (22) člena 2 Uredbe (ES) št. 796/2004 se začnejo uporabljati člen 143 b (5) in prvi pododstavek člena 143 b (6) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter člen 137 te uredbe.

POGLAVJE 15

DOPOLNILNA NACIONALNA NEPOSREDNA PLAČILA

(Člen 143 c Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Člen 139

Koeficient znižanja

V primeru, da bi dopolnilna nacionalna neposredna plačila znotraj sektorja presegala najvišjo stopnjo, ki jo je odobrila Komisija v skladu s členom 143 c (7) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se stopnja dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil z uporabo koeficienta znižanja sorazmerno zmanjša.

Člen 140

Nadzori in ukrepi

1.   Uredba (ES) št. 796/2004 se uporablja pri dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačilih, sofinanciranih v skladu s členom 33 h Uredbe (ES) št. 1257/1999.

2.   Kadar sofinanciranja ni, nove zadevne države članice uvedejo primerne nadzorne ukrepe, s čimer zagotovijo, da se izpolnijo pogoji za odobritev dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki jih je določila Komisija v skladu s členom 143 c (7) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 141

Sporočanje

Nove države članice predložijo poročilo s podatki o ukrepih za izvajanje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil pred 30. junijem leta po njihovi izvedbi. Poročilo zajema vsaj naslednje informacije:

(a)

spremembe okoliščin, ki vplivajo na dopolnilna nacionalna plačila;

(b)

za vsako dopolnilno nacionalno neposredno plačilo število upravičencev, hektarov ali plačanih enot plačila;

(c)

poročilo o uporabljenih nadzorih in ukrepih v skladu s členom 140.

Člen 142

Državna pomoč

Dodatna nacionalna neposredna plačila, ki niso v celoti plačana z odobritvijo Komisije iz člena 143 c (6) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se obravnavajo kot nezakonita državna pomoč iz Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (40).

POGLAVJE 16

UPORABA ZEMLJIŠČ V PRAHI ZA PROIZVODNJO SUROVIN

ODDELEK 1

Opredelitve

Člen 143

Predmet

1.   Neobdelana zemlja, na področju režimov neposredne podpore iz Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko uporablja, v skladu s členi 55 (b) in 107, odstavek 3, prva alinea te uredbe, za proizvodnjo primarnih surovin namenjenih za pridelavo proizvodov Skupnosti, ki niso namenjeni porabi človeka ali živali v okoliščinah, predvidenih v tem poglavju.

2.   Plačilo se ne izplača za neobdelano zemljo, kjer se goji sladkorno peso, laško repo ali korenine cikorije. Določila iz tega poglavja veljajo za te kulture na neobdelani zemlji, v enakih pogojih kot če bi bilo plačilo izplačano.

Kulture iz teh primarnih surovin na neobdelanih zemljah so dovoljene pod pogojem:

(a)

da sladkorna pesa ni namenjena za proizvodnjo sladkorja, tako kot je določeno v Uredbi (EGS) št. 314/2002 (41), niti kot vmesni proizvod ali soproizvod niti kot stranski proizvod;

(b)

da se korenine cikorije in laške repe ne vključuje v postopek hidrolize, tako kot je določeno v Uredbi (EGS) št. 314/2002, bodisi kot celoten proizvod, kot vmesni proizvod, na primer inulin, kot soproizvod, na primer oligofruktoza, bodisi kot morebiten stranski proizvod.

Člen 144

Opredelitve

Za namen tega poglavja razumemo naslednje izraze:

a)

„vlagatelj“, kmetovalec, ki uporablja neobdelano zemljo v skladu s členom 55 b) in s členom 107 odstavek 3, prva alinea Uredbe (ES) št. 1782/2003;

b)

„zbiralec“ kot vsako osebo, podpisnico pogodbe iz člena 147, ki na lastne stroške kupi primarne surovine, omenjene v členu 145 iz Priloge XXIII, za predvidene namene;

c)

„primarni predelovalec“ kot uporabnika primarnih kmetijskih surovin, ki se uporabijo za primarno predelavo, za pridobivanje enega ali več proizvodov, tako kot je omenjeno v Prilogi XXIII te uredbe.

ODDELEK 2

Pogodba

Člen 145

Uporaba primarne surovine

1.   Vsaka primarna kmetijska surovina se lahko vzgaja na neobdelani zemlji v skladu s členom 53 točka b) in s členom 107 odstavek 3, prva alinea Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Gospodarska vrednost proizvodov, ki niso uporabljeni za prehrambene namene, iz priloge XXIII te uredbe, in ki so predelani iz primarnih surovin, mora biti višja od drugih proizvodov, ki so predelani iz primarnih surovin in so namenjeni za drugo uporabo, v skladu z načinom ocenjevanja, predvidenega v členu 163, odstavek 3 te uredbe.

2.   Primarne surovine iz odstavka 1 morajo biti predmet pogodbe, v skladu s členom 147, brez poseganja v člen 148.

3.   Ponudnik dostavi vse pobrane primarne surovine zbiralcu ali primarnemu predelovalcu, ki jih sprejme in zagotovi uporabo ustrezne količine v Skupnosti, za pridelavo enega ali več končnih proizvodov, za neprehrambene namene, iz priloge XXIII. v Skupnosti.

Če primarni predelovalec uporabi primarne surovine učinkovito pridobljene ob koncu pridelave nekega vmesnega proizvoda ali enega izmed stranskih proizvodov, lahko uporabi ustrezno količino teh vmesnih proizvodov ali stranskih proizvodov za predelavo enega ali več končnih proizvodov iz prve alinee.

V primeru, omenjenem v drugi alinei, kadar zbiralec proda pridobljene primarne surovine primarni predelovalec ali zbiralec obvesti pristojno oblast, pri kateri je bilo zagotovilo izdano. Če je ustrezna količina uporabljena v določeni državi članici, različni od tiste, kjer je bila primarna surovina pridelana, pristojne oblasti zadevnih držav članic medsebojno izmenjajo podatke o omenjenem predmetu trgovanja.

4.   V okviru nacionalnih določil, ki urejajo pogodbene odnose, lahko primarni predelovalec prenese na tretjo osebo zbrane primarne surovine pri kmetovalcu, vlagatelju pomoči. Predelovalec je edini odgovoren, upoštevajoč obveznosti predvidene v tem poglavju.

Člen 146

Izjema

1.   Z odstopanjem od člena 145, odstavka 2 in 3, države članice lahko dovolijo ponudniku:

a)

uporabo vseh spravljenih žit ali vseh oljnic z oznakami KN 1201 00 90, 1205 10 90, 1205 90 00, 1206 00 91 in 1206 00 99:

i)

kot goriva za ogrevanje svojega kmetijskega posestva,

ii)

za proizvodnjo energije ali biogoriv na svojem kmetijskem posestvu;

b)

predelati vse spravljene primarne surovine v bioplin z oznako KN 2711 29 00.

2.   Skladno s primerom iz odstavka 1:

a)

se vlagatelj z izjavo, ki nadomešča pogodbo iz člena 147, zaveže da bo neposredno uporabil ali predelal primarne surovine omenjene v tej izjavi; členi od 147 do 164 se uporabljajo smiselno;

b)

vlagatelj ponudi tehtanje vseh spravljenih primarnih surovin organu ali podjetju, ki ga določi država članica, in hkrati sestavi posebno evidenco uporabljenih primarnih surovin, proizvodov in stranskih proizvodov iz predelave, vendar se za žita in oljnice, za slamo in tudi za primer uporabe celotne rastline teža lahko nadomesti z določanjem volumna primarne surovine.

3.   Država članica, ki uporablja ponujene možnosti iz odstavka 1, postavi ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo neposredno uporabo primarnih surovin na posestvu ali njihovo predelavo v bioplin, pod oznako KN 2711 29 00.

4.   Uporabljena žita in oljnice, v skladu z odstavkom 1, s točko a), se uničijo po načinu, ki ga določi država članica. Države članice lahko dovolijo uničenje olja iz predelave oljnih semen, iz odstavka 1, točke a) ii), namesto uničenja semen, pod pogojem, da se semena uničijo neposredno po predelavi v olje in da se določijo nadzorni ukrepi o uporabi semen.

Člen 147

Pogodba

1.   Vlagatelj pristojnemu organu kot dokaz njegove zahtevke za pomoč predloži pogodbo, sklenjeno med njim samim in bodisi zbiralcem bodisi prvim predelovalcem. Kljub temu, se lahko država članica odloči, da se pogodba sklene le med vlagateljem in prvim predelovalcem,

2.   Vlagatelj zagotovi, da pogodba vsebuje naslednje navedbe:

a)

ime in naslov pogodbenih strank;

b)

trajanje pogodbe;

c)

vrste vsake zadevne primarne surovine in zasedeno površino vsake vrste;

d)

vse pogoje za dostavo, za oljnice pa tudi predvideno količino zadevne primarne surovine, ocenjeno kot predstavno za pristojni organ;

e)

obvezo, da bo spoštoval obveznosti iz člena 145, odstavka 3;

f)

predvideno glavno končno uporabo primarne surovine, v skladu s pogoji, določenimi v členu 145, odstavku 1, in v členu 163, odstavku 3.

3.   Vlagatelj poskrbi, da je pogodba sklenjena do datuma, ki omogoča zbiralcu ali prvemu predelovalcu predložitev kopije pogodbe pristojnemu organu v roku, določenem v členu 157, odstavku 1.

4.   Države članice lahko zaradi nadzora zahtevajo, da vsak vlagatelj sklene le eno dobavno pogodbo za primarno surovino.

5.   Kadar gre za pogodbo o semenih oljne ogrščice, oljne repice, sončnice ali soje, pod oznakami KN 1205 10 90, 1205 90 00, 1206 00 91, 1206 00 99 ali 1201 00 90, vlagatelj poskrbi za vsebino pogodbe, poleg podatkov iz odstavka 2, za celotno predvideno količino stranskih proizvodov in predvideno količino stranskih proizvodov za namene različne od človeške ali živalske porabe, izraženo v dveh primerih na sorto.

Omenjene količine se izračuna na podlagi naslednjih razmerij:

a)

100 kilogramov semena oljne ogrščice in/ali oljne repice, iz oznake KN 1205 10 90 ali 1205 90 00, se šteje za enakovredne 56 kilogramom stranskih proizvodov;

b)

100 kilogramov semena sončnice, z oznako KN 1206 00 91 ali z oznako KN 1206 00 99, se šteje za enakovredne 56 kilogramom stranskih proizvodov;

c)

100 kilogramov semena soje, z oznako KN 1201 00 90, se šteje za enakovredne 78 kilogramom stranskih proizvodov;

Člen 148

Primarne surovine niso predmet pogodbe

Z izjemo člena 147, primarne surovine naštete v Prilogi XXII niso nujno predmet pogodbe.

Za upravičenost do plačila morajo vlagatelji, ki želijo uporabiti zemljo v prahi za gojenje teh surovin, pri pristojnih organih v njihovi državi članici predložiti pisno izjavo z zahtevkom za plačilo, pod pogojem, da se bodo zadevne surovine prodale ali uporabile samo za namene, ki so v skladu s Prilogo XXIII. .

Člen 149

Ekvivalent stranskih proizvodov oljnic v sojini moki

1.   Pristojni organ obvesti Komisijo, ko je to mogoče in najkasneje do 30. junija v letu, ko bo izvedeno pobiranje primarnih surovin, o predvideni celotni količini za sorto, o stranskih proizvodih namenjenih človeški ali živalski porabi, ki izhaja iz pogodb v členu 147, če se te pogodbe nanašajo na semena oljne ogrščice, oljne repice, sončnice ali soje, pod oznakami KN 1205 10 90, 1205 90 00, 1206 00 91, 1206 00 99 ali 1201 00 90, kot tudi na površino za sorto oljnic.

2.   Komisija na podlagi podatkov, zagotovljenih skladno z odstavkom 1, izračuna predvideno celotno količino stranskih proizvodov za prehrano ljudi in živali, izraženo z ekvivalenti sojine moke, ob uporabi naslednjih koeficientov:

sojine oljne pogače: 48 %,

pogače iz oljne repice: 32 %,

pogače iz sončnice: 28 %.

Če Komisija na podlagi izračuna v skladu s prvo alineo ugotovi prekoračitev praga 1 milijona ton stranskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi in živali, čimprej in najkasneje do 31. julija v letu, v katerem se opravi spravilo primarnih surovin, določi odstotek znižanja za izračun največje količine stranskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi ali živali, ki ga je treba uporabiti za vsako pogodbo.

ODDELEK 3

Sprememba ali prekinitev pogodbe

Člen 150

Sprememba ali prekinitev pogodbe

Če pogodbene stranke spremenijo ali prekinejo pogodbo potem, ko je vlagatelj že vložil zahtevek za pomoč, lahko vlagatelj ohrani tak zahtevek za pomoč zgolj pod pogojem, da najpozneje do roka, ki je določen v zadevni državi članici za spremembo zahtevka, obvesti ustrezni pristojni organ o taki spremembi ali prekinitvi, da lahko tako omogoči potrebne inšpekcijske nadzore.

Člen 151

Izjemne okoliščine

Pristojni organ sme, ko pridobi zadostne dokaze takih izjemnih okoliščin, brez vpliva na člen 150, če vlagatelj obvesti svoj pristojni organ, da zaradi izjemnih okoliščin ne bo mogel dobaviti vseh ali del surovin iz pogodbe, odobriti take spremembe pogodbe, ki so utemeljene, ali sme odobriti njihovo prekinitev.

Vlagatelj je za ohranitev pravice do plačila Kadar sprememba pogodbe povzroči zmanjšanje površine, zemlje določene v pogodbi, ali Kadar je pogodba prekinjena, zavezan:

a)

ponovno da zemljo v praho na način, ki ga dovoljujejo pristojni organi;

b)

da ne proda, ne prenese niti ne uporablja primarne surovine, vzgojene na zemlji določeni v tej pogodbi.

Člen 152

Spremembe končne uporabe

Ne glede na člen 150 je zbiralec ali prvi predelovalec pooblaščen za spreminjanje predvidene glavne končne uporabe primarne surovine iz člena 147, odstavka 2, točke f), potem ko so mu bile primarne surovine iz pogodbe dostavljene in so pogoji iz člena 154, odstavka 1 in iz člena 157, odstavka 3, prve alinee, izpolnjeni.

Spremembe končne uporabe se izvajajo v skladu s pogoji, določenimi v členu 145, odstavku 1 in v členu 163, odstavku 3.

Zbiralec ali prvi predelovalec predhodno obvesti pristojni organ o odobritvi izvajanja potrebnega nadzora.

ODDELEK 4

Reprezentativni pridelki in dobavljene količine

Člen 153

Reprezentativni pridelki

Vsako leto države članice z ustreznim postopkom določijo reprezentativne izdelke, ki morajo biti doseženi, in o tem obvestijo zadevne vlagatelje.

Vsekakor so lahko primarne surovine naštete v Prilogi XXII izvzete iz reprezentativnih pridelkov.

Člen 154

Dobavljene količine

1.   Vlagatelj sporoči pristojnemu organu celotno količino spravljene primarne surovine za vsako vrsto in potrdi dobavljeno količino ter stranko, kateri je dostavil zadevno primarno surovino.

2.   Dejanske količine, ki jih vlagatelji dostavijo prvim predelovalcem, morajo biti vsaj enake reprezentativnemu pridelku.

Vendar pa lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih izjemoma sprejmejo količino, ki je za do 10 % nižja od količine reprezentativnega pridelka.

Poleg tega lahko pristojni organ, kjer je to upravičeno, zmanjša količino, ki jo je vlagatelj priskrbel na podlagi prve alinee, v primerih, ko je pristojni organ odobril spremembo ali prekinitev pogodbe, v skladu s členom 151.

ODDELEK 5

Pogoji za plačilo pomoči

Člen 155

Plačilo

1.   Plačilo pomoči se lahko vlagatelju izroči pred predelavo primarne surovine. Vsekakor se plačilo izroči samo v primeru, da je bila količina primarne surovine, ki mora biti dostavljena v okviru tega poglavja, dostavljena zbiralcu ali prvemu predelovalcu in v primeru, da:

a)

je predložena izjava iz člena 154, odstavka 1;

b)

je bila pristojnemu organu predložena kopija pogodbe za zbiralca ali prvega predelovalca, v skladu s členom 158, odstavkom 1, in da so bili izpolnjeni pogoji iz člena 145, odstavka 1;

c)

je pristojni organ prejel dokazilo o celotnem oblikovanju zavarovanja iz člena 158, odstavka 2;

d)

je pristojni organ, pooblaščen za plačilo, za vsako zahtevo preveril upoštevanje pogojev iz člena 147.

2.   V primeru dvoletnih poljščin, če se surovine požanjejo in dostavijo le v drugem letu obdelovanja, se izplača plačilo v vsakem letu od dveh let po sklenitvi pogodbe, predvidene v členu 147, pod pogojem, da pristojni organi ugotovijo, da:

a)

upoštevanje obveznosti iz odstavka 1, točke b), c) in d) po prvem letu pridelave kulture;

b)

upoštevanje obveznosti iz odstavka 1, točke a), kot tudi sporočanje podatkov iz člena 157, odstavka 3, prve alinee, v drugem letu.

Za prvo leto obdelovanja se plačila izplača le, če pristojni organi prejmejo dokazilo, da je bila položena varščina, tako kot je predvideno v členu 158 (2). Za drugo leto obdelovanje se plačilo lahko izplača brez položene varščine.

3.   V primeru večletne, trajne kulture se plačilo pomoči izvaja vsako leto do poteka pogodbe. Pogoji iz odstavka 2 se uporabljajo smiselno.

ODDELEK 6

Pogodba in obveznosti

Člen 156

Število predelovalcev

Neživilski proizvodi se pridobijo od največ tretjega predelovalca.

Člen 157

Obveznosti

1.   Zbiralci ali prvi predelovalci deponirajo kopijo pogodbe svojemu pristojnemu organu v roku, ki ga določi zadevna država članica, in najpozneje do končnega roka za oddajo zahtevkov za zadevno leto v zadevni državi članici.

Če vlagatelj in zbiralec ali prvi predelovalec spremenita ali prekineta pogodbo pred datumom iz člena 150 v določenem letu, zbiralec ali prvi predelovalec deponira kopijo spremenjene ali prekinjene pogodbe pristojnemu organu, najkasneje na ta datum.

2.   Prvi predelovalec zagotovi pristojnemu organu potrebne podatke o verigi predelave, še posebno o cenah in tehničnih koeficientih predelave, ki določajo količino možnih pridobljenih končnih proizvodov iz člena 164, odstavka 2, druge alinee.

3.   Zbiralec ali prvi predelovalec ob sprejetju dostavljene primarne surovine vlagatelja obvesti pristojni organ o prejeti količini in vrsti primarne surovine ter navede ime in naslov pogodbene stranke, ki je dostavila primarno surovino, kraj dostave in oznako pogodbe, v roku, ki ga določi država članica in ki omogoča izvedbo plačila v roku, predvidenem v členu 28 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V primeru, da je država članica zbiralca ali prvega predelovalca različna od tiste, v kateri je bila pridelana primarna surovina, pristojni organ obvesti vlagateljev pristojni organ v roku 40 delovnih dni o celotni količini dostavljene primarne surovine, vključno od prejetja obvestil iz prve alinee.

ODDELEK 7

Varščine

Člen 158

Zbiralec ali prvi predelovalec

1.   Zbiralec ali prvi predelovalec položi pri pristojnih organih polno varščino, iz odstavka 2, do roka za oddajo vlog za plačilo za zadevno leto v zadevni državi članici.

2.   Varščina se izračuna za vsako primarno surovino na podlagi vsote 250 evrov na hektar, pomnožene z vsoto vse pridelovalne zemlje, ki je predmet pogodbe, podpisane s strani zbiralca ali prvega predelovalca, in ki se uporablja za proizvodnjo omenjene primarne surovine.

3.   Če je bila pogodba spremenjena ali prekinjena pod pogoji iz člena 150 ali iz člena 151, se položena varščina posledično prilagodi.

4.   Varščina se sprosti sorazmerno za vsako primarno surovino pod pogojem, da je pristojni organ zbiralca ali prvega predelovalca pridobil naslednja dokazila:

a)

da je zadevna količina primarne surovine bila predelana v skladu z uporabo iz člena 147 (2)(f), ob upoštevanju, kadar je potrebno, sprememb na podlagi določil iz člena 152;

b)

dokazilo, da se je, če se pogodba nanaša na seme oljne ogrščice, oljne repice, sončnice ali soje z oznakami KN 1205 00 90, 1206 00 91, 1206 00 99 ali 1201 00 90 in če je postopek iz člena 149, odstavka 2, druge alinee v uporabi, za količino stranskih proizvodov, ki presega največje količine, namenjene za prehrano ljudi ali živali, našlo tudi druga tržišča in ne samo trga za živila.

5.   Ne glede na odstavek 4 se varščina zbiralca sprosti potem, ko je bila primarna surovina že dostavljena prvemu predelovalcu, pod pogojem da pristojni organ razpolaga z dokazilom, da je prvi predelovalec oblikoval ustrezno varščino pri svojem pristojnem organu.

Člen 159

Primarne in podrejene zahteve

1.   Naslednje obveznosti sestavljajo primarne zahteve v skladu s členom 20 Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85:

a)

obveznost predelave količine primarne surovine v končne proizvode, omenjene v pogodbi. Predelava se mora opraviti pred 31. julijem drugega leta po letu spravila primarne surovine;

b)

obveznost za iskanje drugih tržišč, različnih od trga za živila, za količine stranskih proizvodov, ki presegajo največjo količino, namenjeno za prehrano ljudi in živali, in sicer pred datumom iz točke a), tako kot predvideva postopek iz člena 149, odstavka 2, druge alinee te uredbe;

c)

obveznost opremiti proizvod s kontrolno kopijo T5 v skladu s členi 160 in 161 te uredbe.

2.   Naslednje obveznosti, ki jih mora izvajati zbiralec ali prvi predelovalec, sestavljajo podrejene zahteve v skladu s členom 20 Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85:

a)

obveznost prevzeti dostavo vseh primarnih surovin, ki jih dostavi vlagatelj, v skladu s členom 145, odstavkom 3 te uredbe;

b)

obveznost predložitve kopije pogodbe, v skladu s členom 157, z odstavkom 1 te uredbe;

c)

obveznost obveščanja, v skladu s členom 157, z odstavkom 3, s prvo alineo te uredbe;

d)

obveznost oblikovati varščino v skladu s členom 158, odstavkom 1 te uredbe.

ODDELEK 8

Dokumentacija za prodajo, prenos ali predajo v drugo državo članico ali za izvoz

Člen 160

Kontrolna kopija T5

1.   Kadar predelovalec proda ali prenese drugemu predelovalcu v drugi državi članici vmesne proizvode, omenjene v pogodbi iz člena 147, se proizvod opremi s kontrolno kopijo T5, prevzetim v skladu z Uredbo (EGS) št. 2454/93.

Kadar zbiralec proda ali prenese prvemu predelovalcu v drugi državi članici primarne surovine iz pogodbe, se uporablja prvi pododstavek.

2.   Eden izmed naslednjih zaznamkov je zapisan v rubriki „drugo“, v oddelku 104 kontrolne kopije T5:

Producto destinado a su transformación o entrega de acuerdo con lo establecido en el articulo 147 del Reglamento (CE) no 1973/2004 de la Comisión;

Použito pro zpracování nebo dodávku v souladu s článkem 147 nařízení Rady (ES) 1973/2004

Skal anvendes til forarbejdning eller levering i overensstemmelse med artikel 147 i Kommissionens forordning (EF) nr. 1973/2004

Zur Verarbeitung oder Lieferung gemäß Artikel 147 der Verordnung (EG) Nr. 1973/2004 der Kommission zu verwenden

Προς χρήση για μεταποίηση ή παράδοση σύμφωνα με το άρθρο 147 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 1973/2004 της Επιτροπής

To be used for processing or delivery in accordance with Article 147 of Commission Regulation (EC) No 1973/2004

Kasutamiseks töötlemisel või tarnimisel vastavalt komisjoni määruse (EÜ) nr 1973/2004 artiklile 147

À utiliser pour transformation ou livraison conformément aux dispositions de l'article 147 du règlement (CE) no 1973/2004 de la Commission

Da consegnare o trasformare conformemente all'articolo 147 del regolamento (CE) n. 1973/2004 della Commissione

Izmantot pārstrādei vai piegādei saskaņā ar Komisijas Regulas (EK) Nr. 1973/2004 147. panta nosacījumiem

Naudoti perdirbimui arba pristatymui pagal Komisijos reglamento (EB) Nr. 1973/2004 147 straipsnio nuostatas

A Bizottság 2004/1973/EK rendelete szerint feldolgozásra, vagy átadásra használandó

Te gebruiken voor verwerking of aflevering overeenkomstig artikel 147 van Verordening (EG) nr. 1973/2004 van de Commissie

Do wykorzystania w procesie przetwórstwa bądź do dostawy zgodnie z postanowieniami zawartymi w art. 147 rozporządzenia Komisji (WE) nr 1973/2004

A utilizar para transformação ou entrega em conformidade com o artigo 147 do Regulamento (CE) n.o 1973/2004 da Comissão

Na spracovanie alebo dodávku v súlade s článkom 147 nariadenia Komisie (ES) č. 1973/2004

Se uporablja za predelavo ali dostavo v skladu s členom 147 Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004

Käytetään jalostamiseen tai toimittamiseen komission asetuksen (EY) N:o 1973/2004 147 artiklan mukaisesti

Används till bearbetning eller leverans i enlighet med artikel 147 i kommissionens förordning (EG) nr 1973/2004.

Člen 161

Kontrolna kopija T5 za izvoz

Kadar je eden ali več končnih proizvodov, vmesnih proizvodov, soproizvodov ali stranskih proizvodov iz pogodbe iz člena 147 namenjen za izvoz v tretje države, je njihov prevoz po ozemlju Skupnosti v skladu s kontrolno kopijo T5, ki ga določi pristojni organ države članice, v kateri so bili ti proizvodi pridobljeni.

V okence 104 kontrolnih kopij T5 se pod naslov „Drugo“ vpiše nekaj od naslednjega:

Este producto no podrá acogerse a ninguna de las medidas previstas en el apartado 2 del artículo 1 del Reglamento (CE) no 1258/1999 del Consejo

Pro tento produkt nemůže být poskytnuto financování podle čl. 1 odst. 2 nařízení (ES) č. 1258/1999 Rady

De finansieringsforanstaltninger, der er omhandlet i artikel 1, stk. 2, i Rådets forordning (EF) nr. 1258/1999, kan ikke anvendes på dette produkt

Dieses Erzeugnis kommt für keine Finanzierungen gemäß Artikel 1 Absatz 2 der Verordnung (EG) Nr. 1258/1999 des Rates in Betracht

Το προϊόν αυτό δεν μπορεί να τύχει καμιάς από τις χρηματοδοτήσεις που προβλέπονται στο άρθρο 1 παράγραφος 2 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 1258/1999 του Συμβουλίου

This product shall not qualify for any benefit pursuant to Article 1(2) of Council Regulation (EC) No 1258/1999

Kõnealuse toote puhul nõukogu määruse (EÜ) nr 1258/1999 artikli 1 lõikele 2 vastavaid soodustusi ei anta.

Ce produit ne peut pas bénéficier des financements prévus à l'article ler, paragraphe 2, du règlement (CE) no 1258/1999 du Conseil

Questo prodotto non può beneficiare delle misure di cui all'articolo 1, paragrafo 2 del regolamento (CE) n. 1258/1999 del Consiglio

Šis produkts nevar saņemt Padomes Regulas (EK) Nr. 1258/1999 1. panta 2. punktā noteikto finansējumu

Šiam produktui netaikoma jokia išmoka pagal Tarybos reglamento (EB) Nr. 1258/1999 1 straipsnio 2 punktą.

Ez a termék nem jogosult az 1258/1999/EK tanácsi rendelet 1. cikkének (2) bekezdése szerinti semmilyen ellátásra

Dit product komt niet in aanmerking voor financieringen zoals bedoeld in artikel 1, lid 2, van Verordening (EG) nr. 1258/1999 van de Raad

Ten produkt nie kwalifikuje się do finansowania przewidzianego w art. 1 ust. 2 rozporządzenia Rady (WE) nr 1258/1999

O presente produto não pode beneficiar de medidas ao abrigo do n.o 2 do artigo 1.o do Regulamento (CE) n.o 1258/1999 do Conselho

Tento produkt nie je oprávnený na financovanie uvedené v odseku 2 článku 1 nariadenia Rady (ES) č. 1258/1999

Ta proizvod ni upravičen do financiranja iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999

Tähän tuotteeseen ei sovelleta neuvoston asetuksen (EY) N:o 1258/1999 1 artiklan 2 kohdan mukaisia toimenpiteitä

De åtgärder som avses i artikel 1.2 i rådets förordning (EG) nr 1258/1999 kan inte användas för denna produkt.

Prva in druga alinea se uporabljata samo v primeru, kadar je končni proizvod iz Priloge XXIII, vmesni proizvod, soproizvod ali stranski proizvod iz pogodbe iz člena 14è upravičen do nadomestil za izvoz, če je bil pridelan iz primarne surovine vzgojene izven določil te ureditve.

Člen 162

Nadomestna dokazila za kontrolno kopijo T5

Če izvzamemo člen 159, odstavek 1, točko b) in če se kontrolna kopija T5 ne vrne v urad odhoda organa, pooblaščenega za nadzor države članice, iz katere izhaja zbiralec ali prvi predelovalec, se lahko dva meseca po poteku roka iz člena 159, odstavka 1, točke a), glede na okoliščine, ki niso v breme prvemu predelovalcu, kot nadomestna dokazila za kontrolno kopijo T5, sprejmejo naslednji dokumenti:

a)

računi nakupa vmesnih proizvodov;

b)

potrdila o zadnjem predelovalcu končne predelave neživilskih proizvodov;

c)

fotokopije računovodskih dokumentov o dokazu končane predelave, ki jih potrdi zadnji predelovalec.

ODDELEK 9

Pregledi

Člen 163

Vodenje evidence

1.   Pristojni organ države članice natančno določi zapise, ki jih vodi zbiralec ali predelovalec, in pogostnost evidentiranja, ki se mora izvajati najmanj enkrat mesečno.

Pri zbiralcu vsebujejo evidence vsaj naslednje elemente:

a)

količino vse primarne surovine, kupljene in prodane, za predelavo v okviru trenutne ureditve;

b)

ime in naslov prvega predelovalca.

Pri predelovalcu vsebujejo registri vsaj naslednje elemente:

a)

količino različnih primarnih surovin, kupljenih za predelavo;

b)

količino predelanih primarnih surovin in količino ter vrsto pridelanih končnih proizvodov, soprodizvodov in stranskih proizvodov;

c)

izgube zaradi predelave;

d)

količino uničene snovi in tudi razlog za njihovo uničenje;

e)

količino in vrsto prodanih ali prenesenih proizvodov in določene cene;

f)

po potrebi ime in naslov naslednjega predelovalca.

2.   Pristojni organ zbiralca ali prvega predelovalca potrdi, da predložena pogodba upošteva pogoje iz člena 145, odstavka 1. Če ti pogoji niso izpolnjeni, se obvesti pristojni organ vlagatelja.

3.   Za izračun gospodarske vrednosti proizvodov iz člena 145, odstavka 1, pristojni organ primerja na podlagi podatkov iz člena 157, odstavka 2, vrednosti vseh neživilskih proizvodov z vsoto vrednosti vseh drugih proizvodov, namenjenih drugačni uporabi, ki izhajajo iz iste predelave. Vsaka vrednost je rezultat določene količine, pomnožene s povprečno vrednostjo cen franko tovarna, preverjenih med prejšnjim letom. Kadar te cene niso na razpolago, pristojni organ določi primerne cene, na podlagi podatkov iz člena 157, odstavka 2.

Člen 164

Pregledi v prostorih zbiralcev in pridelovalcev

1.   Pristojni organi držav članic, v katerih se nahajajo zbiralci, zagotovijo pregled pri najmanj 25 % zbiralcev s tega območja, izbranih na podlagi analize tveganja. Ta pregled vsebuje fizične oznake in preverjanje komercialnih dokumentov za zagotovitev usklajenosti med nakupi primarne surovine in ustrezno dostavo.

2.   Pristojni organi držav članic, v katerih se nahajajo predelovalci, zagotovijo pregled v skladu z določili iz člena 146, odstavka 1, pri najmanj 25 % predelovalcev s tega območja, izbranih na podlagi analize tveganja. Ta pregled vsebuje vsaj naslednje elemente:

a)

primerjavo vsote vrednosti vseh neživilskih proizvodov z vsoto vrednosti vseh drugih proizvodov, namenjenih drugačni uporabi, ki izhajajo iz iste predelave;

b)

analizo sistema proizvodnje predelovalca, ki vsebuje fizične oznake in preverjanje komercialnih dokumentov, za zagotavljanje usklajevanja med dostavami primarnih surovin, končnih proizvodov, soproizvodov in stranskih proizvodov, in sicer v primeru predelovalca..

Za namen nadzorov iz točke (b) temelji presoja pristojnih organov na tehničnih predelovalnih koeficientih za obravnavane surovine. Če taki koeficienti za izvoz v zakonodaji Skupnosti obstajajo, se uporabijo. Če pa ne obstajajo, ampak obstajajo drugi koeficienti v zakonodaji Skupnosti, se uporabijo slednji. V vseh drugih primerih temelji nadzor predvsem na koeficientih, ki jih je splošno sprejela predelovalna industrija.

3.   Za predelovalne postopke iz člena 146 se izvede preglede pri 10 % vlagateljev, izbranih na osnovi analize tveganja, ob upoštevanju:

a)

višine pomoči;

b)

števila kmetijskih parcel in površine v zahtevi za pomoč;

c)

razvoja v primerjavi s prejšnjim letom;

d)

rezultatov izvedenega pregleda v prejšnjem letu;

e)

drugih dejavnikov, ki jih določijo države članice, na podlagi zastopanega elementa predloženih izjav.

4.   Kadar pregledi iz odstavka 2 razkrijejo nepravilnosti v vsaj 3 % primerov, izvede pristojni organ med letom dodatne preglede in posledično poveča odstotek kmetov, pri katerih je treba v naslednjem letu izvesti pregled na kraju samem.

5.   Če se predvideva, da se določeni elementi pregleda iz odstavkov 1, 2 in 3 lahko izvajajo na podlagi vzorca, mora le-ta zagotoviti zanesljivo in ustrezno raven pregleda.

6.   Vsak pregled je predmet poročila o pregledu, ki ga podpiše nadzornik, ob natančnem upoštevanju različnih elementov pregleda. To poročilo naj vsebuje:

a)

datum pregleda;

b)

prisotne osebe;

c)

obdobje pregleda;

d)

uporabljene tehnike pregleda, vključno z, če je to potrebno, referenco na metode vzorčenja;

e)

rezultate pregleda.

Člen 165

Pridelava konoplje

Uporabljajo se določbe o konoplji iz člena 29 Uredbe (ES) št. 795/2004 in iz člena 33 Uredbe (ES) št. 796/2004.

Člen 166

Dodatni ukrepi in medsebojna pomoč

1.   Države članice sprejmejo vse nadaljnje ukrepe, potrebne za pravilno izvajanje tega poglavja, in si nudijo medsebojno pomoč, potrebno za namene pregledov, ki se zahtevajo skladno s tem poglavjem. Kadar to poglavje ne predvideva primernih znižanj in izključitev, lahko države članice uporabijo ustrezne nacionalne sankcije proti udeležencem na trgu, ki so vključeni v postopek odobravanja pomoči.

2.   Države članice si medsebojno pomagajo za zagotovitev učinkovitega pregleda in omogočanje preverjanja pristnosti predloženih dokumentov ter točnosti izmenjanih podatkov, po potrebi ali na način, kot ga izvajajo določila tega poglavja.

ODDELEK 10

Izključitev iz pomoči in obvestila

Člen 167

Izključitev primarne surovine iz pomoči

Države članice lahko iz sheme pomoči, določene s tem poglavjem, izključijo vse primarne kmetijske surovine, in sicer v primeru ko le-te povzročajo težave, povezane z pregledom, z javnim zdravjem, z okoljem, s kazenskim pravom ali z znižano stopnjo končnih neživilskih proizvodov.

Člen 168

Najmanjša površina

Države članice lahko določijo najmanjšo obdelano površino za vsako primarno surovino iz člena 145, odstavka 1.

Člen 169

Obvestila

Države članice posredujejo Komisiji pred 15. oktobrom, ki sledi zaključku tekočega leta, vse naslednje podatke:

a)

površine, ki izhajajo iz pogodbe iz člena 147, in izjave iz člena 146, odstavka 2 in člena 148, za vsako primarno surovino;

b)

količine za vsako vrsto primarne surovine, pridelanega končnega proizvoda, stranskega proizvoda in soproizvoda, z oznako vrste uporabljene primarne surovine;

c)

uporabljene ukrepe iz člena 146;

d)

primarno surovino, izključeno iz pomoči, v skladu s členom 167;

e)

najmanjše površine določene v skladu s členom 168.

POGLAVJE 17

POMOČ NA POVRŠINO ZA HMELJ

Člen 170

Dodatno plačilo za kmete, ki pridelujejo hmelj

1.   Dodatno plačilo iz drugega odstavka člena 68 a Uredbe (ES) št. 1782/2003 bo odobreno kmetom, ki pridelujejo hmelj na hektarski osnovi in na območjih, ki spoštujejo pogoje iz člena 110 o te uredbe, pod pogojem da:

a)

je hmelj bil zasajen z enotno gostoto najmanj 1500 rastlin na hektar v primeru dvojnega zavezovanja/ožičenja ali 2000 rastlin na hektar v primeru enojnega zavezovanja/ožičenja;

b)

je hmelj prestal normalne postopke obdelave.

2.   Površina „posejana s hmeljem“ iz druge alinee člena 110 o Uredbe (ES) št. 1782/2003 pomeni površino, omejeno s črto, ki povezuje zunanje žice kolov. V primeru, da je ob tej črti posajen hmelj, se na vsako stran te površine znotraj te parcele doda dodaten pas, ki je tako širok kot je povprečna uličica. Dodaten pas ne sme biti javno prehoden. Neobdelani površini ob koncu vrst, ki sta namenjeni za manevriranje s kmetijskimi stroji, sta vključeni v to območje, pod pogojem, da dolžina teh dveh površin ne presega osmih metrov in da nista javno prehodni.

3.   Za površine, zasejane z mladim hmeljem, ki se uporablja predvsem za pridelke drevesnic, kmetje niso upravičene do dodatnega plačila.

4.   Celotni znesek, razpoložljiv za dodatna plačila, bo enakomerno porazdeljen po upravičenih območjih, posejanih s hmeljem, in na ozemlju zadevne države članice.

Člen 171

Plačila priznanim skupinam proizvajalcev hmelja

1.   Priznane skupine proizvajalcev se prijavijo za plačilo iz drugega odstavka člena 68 a Uredbe (ES) št. 1782/2003 najkasneje 1. septembra leta žetve.

2.   Znesek, izplačan priznani skupini proizvajalcev, je namenjen za ukrepe iz člena 7 (1) od (a) do (d) Uredbe (EGS) št. 1696/71 znotraj treh let od datuma plačila. Vsak znesek, ki ni bil dodeljen v času tega obdobja, je treba vrniti plačilni agenciji in se ga odšteje od izdatkov, ki jih financira EKUJS, jamstveni oddelek.

3.   Pomoč, ki se jo zadrži glede na žetev po žetvi leta 2005, v skladu s členom 12 (5), s točko (c) Uredbe (EGS) št. 1696/71, se porabi pred 31. decembrom 2008.

4.   Država članica, ki plačuje priznanim skupinam proizvajalcev, mora Komisiji letno poslati poročilo, financirano s plačilom, o uporabi plačil skupin proizvajalcev, ki jih je potrdila Komisija, vključno z opisom ukrepov iz člena 7 (1), točk od (a) do (d) Uredbe (EGS) št. 1696/71. Poročilo mora biti poslano do najkasneje 30. junija vsako leto.

5.   Celoten znesek, razpoložljiv v določeni državi članici za plačilo priznanim skupinam proizvajalcev iz drugega odstavka člena 68 a Uredbe (ES) št. 1782/2003, se sorazmerno razdeli tistim skupinam z območij, ki spoštujejo pogoje iz člena 170 te uredbe in člani katerih so predložili prijavo v skladu z naslovom II, z delom II Uredbe (ES) št. 796/2004.

POGLAVJE 18

KONČNE DOLOČBE

Člen 172

Razveljavitve

1.   Uredbe (EGS) št. 1686/72, (EGS) št. 1445/76, (ES) št. 1644/1996, (ES) št. 2316/1999, (ES) št. 2461/1999, (ES) št. 2550/2001, (ES) št. 2199/2003 in (ES) št. 2237/2003 s 1. januarjem 2005 nehajo veljati.

Vendar pa se še naprej uporabljajo pri zahtevkih za pomoč za tržno leto 2004/2005 ali za obdobje premije in za prejšnja tržna leta ali obdobja premije. V primeru uporabe členov 66 in 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003, člena 20, točk od (2) do (5) Uredbe (ES) št. 2316/1999 se bodo ti še naprej uporabljali, dokler bodo kmetje izpolnjevali svoje obveznosti.

2.   Uredba (ES) št. 2342/1999 se razveljavi 1. januarja 2005. Še naprej se bo uporabljala za zahtevke, vložene za leto 2004.

3.   Uredba (ES) št. 609/1999 se razveljavi 1. januarja 2005. Vendar pa bo še vedno veljala za zahtevke za neposredno plačilo za žetev 2004 in za žetev 2005 v primeru uporabe člena 71 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

4.   Sklicevanja na razveljavljene zakone se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 173

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke za pomoč za tržna leta ali za obdobje premije od 1. januarja 2005, z izjemo člena 10, ki se bo začel uporabljati na dan začetka veljave te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se uporablja neposredno v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. oktobra, 2004

Za Komisijo

Franz FISCHLER

Član Komisije


(1)  UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 864/2004 (UL L 161, 30. 4. 2004, str. 48).

(2)  UL L 177, 4. 8. 1972, str. 26. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 323/2004 (UL L 58, 26. 2. 2004, str. 14).

(3)  UL L 161, 23. 6. 1976, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1252/2001 (UL L 173, 27. 6. 2001, str. 27).

(4)  UL L 207, 17. 8. 1996, str. 1.

(5)  UL L 75, 20. 3. 1999, str. 20.

(6)  UL L 280, 30. 10. 1999, str. 43. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 206/2004 (UL L 34, 6. 2. 2004, str. 33).

(7)  UL L 281, 4. 11. 1999, str. 30. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1777/2004 (UL L 310, 15.10. 2004, str. 66).

(8)  UL L 299, 20. 11. 1999, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 345/2002 (UL L 55, 26. 2. 2002, str. 10).

(9)  UL L 341, 22. 12. 2001, str. 105. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 920/2004 (UL L 163, 30. 4. 2004, str. 92).

(10)  UL L 328, 17. 12. 2003, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1766/2004 (UL L 315, 14 10. 2004, str. 27).

(11)  UL L 339, 24. 12. 2003, str. 52.

(12)  UL L 197, 30. 7. 1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003.

(13)  UL L 270, 21. 10. 2003, str. 123.

(14)  UL L 253, 11. 10. 1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31. 12. 2003, str. 1).

(15)  UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/55/ES (UL L 114, 21. 4. 2004, str. 18).

(16)  UL 125, 11. 7. 1966, str. 2309/66. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/61/ES (UL L 165, 3. 7. 2003, str. 23).

(17)  UL L 193, 20. 7. 2002, str. 74. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/61/ES.

(18)  UL L 141, 30. 4. 2004, str. 18.

(19)  UL L 193, 29. 7. 2000, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 393/2004 (UL L 65, 3. 3. 2004, str. 4).

(20)  UL L 204, 11. 8. 2000, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(21)  UL L 147, z dne 18. 6. 1993, str. 25.

(22)  UL L 175, 4. 8. 1971, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2320/2003 (UL L 345, 31. 12. 2003, str. 18).

(23)  UL L 160, 26. 6. 1999, str. 103.

(24)  UL L 160, 26. 6. 1999, str. 80.

(25)  UL L 100, 20. 4. 2000, str. 31.

(26)  UL L 125, 11. 7. 1966, str. 2309.

(27)  UL L 270, 21. 10. 2003, str. 96.

(28)  UL L 339, 24. 12. 2003, str. 45.

(29)  UL L 339, 24. 12. 2003, str. 36.

(30)  UL L 205, 3. 8. 1985, str. 96.

(31)  UL L 141, 30. 4. 2004, str. 1.

(32)  UL L 193, 20. 7. 2002, str. 74.

(33)  UL L 270, 21. 10. 2003, str. 114.

(34)  UL L 215, 30. 7. 1992, str. 85.

(35)  UL L 123, 7. 5. 1981, str. 3.

(36)  UL L 67, 11. 3. 1982, str. 23.

(37)  UL L 215, 307. 1992, str. 85.

(38)  UL L 160, 26. 6. 1999, str. 80.

(39)  UL L 355, 5. 12. 1992, str. 32.

(40)  UL L 83, 27. 3. 1999, str. 1.

(41)  UL L 50 z dne 21. 2. 2002. str. 40.


PRILOGA I

Test grenke lupine iz člena 2 (5)

Izvaja se v vzorcu 200 zrn, vzetih iz serije po 1 kg iz vsake serije po največ 20 ton.

Test je namenjen izključno zagotavljanju kvalitativnih evidenc glede prisotnosti grenkih zrn v vzorcu. Toleranca homogenosti je 1 zrno na 100 zrn. Uporabite metodo Grain-Cut po Von Sengbuschu (1942), Ivanovu in Smirnovi (1932) in Eggebrechtu (1949). Prečno prerežite suha ali nabrekla zrna. Polovičke zrn dajte v sito in ga za 10 sekund potopite v raztopino joda, potem pa jih z vodo spirajte 5 sekund. Prerezane površine grenkih zrn porjavijo, medtem ko ostanejo tiste z nizko vsebnostjo alkaloidov rumene.

Za pripravo raztopine joda raztopite 14 g kalijevega jodata v kar najmanj vode, dodajte 10 g joda in ga razredčite v 1000 cmł. Pred uporabo pustite raztopino stati teden dni. Hranite jo v rjavih steklenicah. Pred uporabo razredčite osnovno raztopino na od tri- do petkratni volumen začetne raztopine.


PRILOGA II

Proizvodno vezana plačila za riž

Izračun koeficienta znižanja iz člena 13

1.

Za opazovanje možne prekoračitve osnovne površine iz člena 82 Uredbe (ES) št. 1782/2003 bo pristojni organ države članice upošteval na eni strani osnovne površine ali podosnovne površine, določene v členu 81 te uredbe, in na drugi strani celotne površine, za katere so bili zahtevki za pomoč vloženi za te osnovne površine in podosnovne površine.

2.

Pri določanju celotne površine, za katero so bili vloženi zahtevki za pomoč, se ne bo upoštevalo zahtevkov ali delov zahtevkov, za katere preverjanja pokažejo, da so očitno neupravičeni.

3.

Če se opazi prekoračitev določene osnovne površine ali podosnovne površine, izračuna država članica odstotek prekoračitve na dve decimalni mesti v skladu z rokom iz člena 18 (2) te uredbe. Če se prekoračitev lahko predvidi, država članica proizvajalce nemudoma obvesti.

4.

Koeficient znižanja proizvodno vezanega plačila za riž se izračuna v skladu s členom 82 Uredbe (ES) št. 1782/2003 z naslednjo formulo:

Koeficient znižanja je referenčna površina podosnovne površine deljena s celotno površino, za katero so bili vloženi zahtevki za pomoč za to podosnovno površino.

Znižano proizvodno vezano plačilo za riž se izračuna po naslednji formuli:

Znižana proizvodno vezana pomoč za riž je proizvodno vezana pomoč za riž pomnožena s koeficientom znižanja.

Ta koeficient znižanja in to znižano proizvodno vezano plačilo za riž se izračuna za vsako podosnovno površino, po uporabi prerazporeditve iz člena 82 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Prerazporeditev se opravi z izkazom podosnovnih površin, pri katerih so bile prekoračene meje. To se opravi sorazmerno s prekoračitvami pri podosnovnih površinah, pri katerih so bile prekoračene meje.


PRILOGA III

Proizvodno vezano plačilo za riž

A.   Posejana površina, za katero je bila zaprošena pomoč (začasni podatki). Podatki iz člena 14 (1) (a)

država članica: ……

osnovna površina (le za Francijo): ……

podpovršina

referenčna površina (v hektarih) (1)

vrsta

posejana površina, za katero je bila zaprošena pomoč (v hektarih) (2)

odstotek prekoračitve

ime podpovršine 1

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

ime podpovršine 2

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

ime podpovršine 3

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

…..

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

SKUPAJ

 

 

 

 

B.   Posejana površina, za katero je bila zaprošena pomoč (dokončni podatki). Podatki iz člena 14 (1) (b)

država članica: ……

osnovna površina (le za Francijo): ……

podpovršina

referenčna površina (v hektarih) (3)

vrsta

posejana površina, za katero je bila zaprošena pomoč (v hektarih) (4)

odstotek prekoračitve

ime podpovršine 1

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

ime podpovršine 2

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

ime podpovršine 3

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

…..

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

SKUPAJ

 

 

 

 

C.   Posejana površina, za katero je bila plačana pomoč. Podatki iz člena 14 (1) (c)

država članica: ……

osnovna površina (le za Francijo): ……

podpovršina

referenčna površina (v hektarih) (5)

vrsta

posejana površina, za katero je bila plačana pomoč (v hektarih)

plačana posebna pomoč (EUR/ha) (6)

ime podpovršine 1

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

ime podpovršine 2

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

ime podpovršine 3

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

…..

 

vrsta 1

 

 

vrsta 2

 

vrsta 3

 

vrsta 4

 

vrsta 5

 

…..

 

SKUPAJ

 

SKUPAJ

 

 

 

 


(1)  Člen 81 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(2)  Člen 80 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(3)  Člen 81 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(4)  Člen 80 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(5)  Člen 81 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(6)  Člen 82 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in Priloga II k tej uredbi.


PRILOGA IV

v skladu s členoma 54 (3) in 59 (1)

OSNOVNE POVRŠINE

(1000 ha)

regija

vse poljščine

delež koruze

delež travne silaže

BELGIJA

skupaj

489,5

96,4

 

flandrijsko-bruseljska regija

 

 

 

DANSKA

2 018,6

 

 

NEMČIJA

10 159,4 (1)

540,3 (3)

 

Schleswig-Holstein

506,2

 

 

Hamburg

5,1

 

 

Spodnja Saška (Niedersachsen)

1 424,7

 

 

Bremen

1,8

 

 

Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen)

948,5

 

 

Rheinland-Pfalz

368,6

 

 

Hessen

461,4

 

 

Baden-Württemberg

735,5

122,1

 

Bavarska

1 776,0

418,2

 

Posarje (Saarland)

36,6

 

 

Berlin

2,9

 

 

Brandenburg

889,6

 

 

Mecklenburg-Vorpommern

968,2

 

 

Saška

599,0

 

 

Sachsen-Anhalt

880,9

 

 

Turingija

554,4

 

 

GRČIJA

1 491,7

222,1

 

ŠPANIJA

Regadío

1 371,1

403,4

 

Secano

7 849,0

 

 

FRANCIJA

skupaj

13 582,1

 

 

osnovna površina za koruzo

 

613,8 (2)

 

namakana osnovna površina

1 209,7 (2)

 

 

IRSKA

345,6

0,2

 

ITALIJA

5 801,2

400,8

 

LUKSEMBURG

42,8

 

 

NIZOZEMSKA

441,7

208,3

 

AVSTRIJA

1 203,5

 

 

PORTUGALSKA

Azori

9,7

 

 

Madeira

 

 

 

— Regadío

0,31

0,29

 

— drugo

0,30

 

 

Celinske

 

 

 

— Regadío

293,4

221,4

 

— drugo

622,7

 

 

FINSKA

1 591,5

 

200,0

ŠVEDSKA

1 737,1

 

130,0

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Anglija

3 794,6

33,2 (3)

 

Škotska

551,6

 

 

Severna Irska

52,9

 

 

Wales

61,4

1,2 (1)

 


(1)  Kadar se uporablja člen 102 (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(2)  Vključno s 284 000 ha namakane koruze.

(3)  Z izjemo sladke koruze.


PRILOGA V

v skladu s členom 56 (1) (b)

Vrste lana, gojenega za vlakna, ki je upravičen do plačila na površino za poljščine

Adélie

Agatha

Alba

Alizée

Angelin

Argos

Ariane

Artemida

Aurore

Belinka

Bonet

Caesar Augustus

Diane

Diva

Drakkar

Electra

Elise

Escalina

Evelin

Exel

Hermes

Ilona

Jitka

Jordan

Kastyciai

Laura

Liflax

Liviola

Loréa

Luna

Marina

Marylin

Melina

Merkur

Modran

Nike

Opaline

Rosalin

Selena

Super

Tabor

Texa

Venica

Venus

Veralin

Viking

Viola


PRILOGA VI

v skladu s členoma 59 (4) in 69 (2)

Image


PRILOGA VII

Krmne metuljnice iz člena 67

oznaka KN

 

0713 90

Vicia spp. razen Vicia faba in Vicia sativa, požete pri polni zrelosti

Vicia sativa razen tistih, požetih pri polni zrelosti

ex 1209 29 50

Lupinus spp. razen sladkih lupin

ex 1214 90 99

Medicago spp.

Trifolium spp.

Lathyrus spp.

Melilotus spp.

Onobrychis spp.

Ornithopus sativus

Hedysarum coronarium

Lotus corniculatus

Galega orientalis

Trigonella foenum-graecum

Vigna sinensis"


PRILOGA VIII

POLJŠČINE IZ ČLENA 57

poljščina

država članica

regija

vse upravičene poljščine

Estonija

Finska

celotno ozemlje

celotno ozemlje

Švedska

celotno ozemlje

sladka koruza konoplja,

gojena za vlakna

vse države članice

celotno ozemlje


PRILOGA IX

PODATKI, KI JIH JE TREBA SPOROČITI KOMISIJI

iz člena 69 (1)

Podatke se predstavi v obliki tabel, ki so narejene v skladu s spodaj opisanim primerom:

prvi sklop tabel, ki daje podatke na ravni proizvodnje v smislu člena 103 Uredbe (ES) št. 1782/2003,

drugi sklop tabel, ki daje podatke glede vsake regije osnovne površine iz Priloge IV k tej uredbi,

posamezna tabela, ki povzema podatke za vsako državo članico.

Tabele je treba poslati na papirju in v elektronski obliki.

Formule za površine:

:

5 = 1 + 2 + 3 + 4

10 = 7 + 8 + 9

16 = 17 + 18

21 = 5 + 10 + 11 + 12 + 13 + 14 + 15 + 16 + 20

Opombe:

V vsaki tabeli mora biti navedena zadevna regija.

Pridelek je tisti, ki se uporablja za izračun plačil na površino za poljščine v skladu s poglavjem 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Razliko med „namakanim“ in „nenamakanim“ zemljiščem bi morali upoštevati le v primeru, da regije vsebujejo oboje. V tem primeru:

 

(d) = (e) + (f)

 

(j) = (k) + (l)

Vrstica 1 se nanaša le na trdo pšenico, upravičeno do dodatka k plačilu na površino iz člena 105 (1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Vrstica 2 se nanaša le na trdo pšenico, upravičeno do posebne pomoči iz člena 105 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Vrstica 19 se nanaša le na površine v prahi ali na pogozdene površine iz členov 22, 23, 24 in 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999 in na površine, ki se štejejo za obdelovalna zemljišča v prahi iz člena 107 (8) Uredbe št. 1782/2003.

Vrstica 20 ustreza površinam iz člena 102 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Treba je posredovati tudi podatke o proizvajalcih, ki ne zaprosijo za pomoč na hektar v okviru plačila na površino za poljščine. Ti podatki, ki jih je potrebno navesti pod „Drugo“ v stolpcih „m“ in „n“, se večinoma nanašajo poljščine, razglašene za krmne površine za namene pridobivanja premij za proizvajalce govejega/telečjega in ovčjega mesa.

Vrstica 23 se nanaša na zemljišče v prahi za pridelavo poljščin, ki niso namenjene za prehrano, za zemljišče, kateremu se ne izplača plačilo v skladu s pravili za izvajanje prve alinee člena 107 (3) Uredbe 8ES) št. 1782/2003 (npr. za pridelavo sladkorne pese, topinamburja in korenin cikorije).

Vrstica 24 se nanaša na zemljišče v prahi, ki se uporablja za gojenje krmnih metuljnic v skladu z drugo alineo člena 107 (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

PODATKI

Ime regije: ......................

Datum: .......................

POLJŠČINA

št.

zahtevek > 92 ton

zahtevek < 92 ton

drugo

celotno število zahtevkov =

celotno število zahtevkov =

celotno število zahtevkov =

pridelek (tone/hektari)

površina (hektari)

pridelek (tone/hektari))

površina (hektari)

pridelek (tone/hektari))

površina (hektari)

skupaj

nenamakana

namakana

skupaj

nenamakana

namakana

skupaj

nenamakana

namakana

skupaj

nenamakana

namakana

 

 

 

 

(a)

(b)

(c)

(d)

(e)

(f)

(g)

(h)

(i)

(j)

(k)

(l)

(m)

(n)

trda pšenica, člen 105 (1)

1

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

trda pšenica, člen 105 (3)

2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

koruza (ločena osnovna površina)

3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

druga žita

4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

žita skupaj

5

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

— od tega silaža

6

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

soja

7

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

oljna ogrščica

8

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

sončnica

9

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

oljnice skupaj

10

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

stročnice skupaj

11

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

laneno seme skupaj

12

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

lan, skupaj, gojen za vlakna

13

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

konoplja skupaj, gojena za vlakna

14

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

travna silaža

15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

praha skupaj (člen 107)

16

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

— od tega obvezna praha

17

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

— od tega prostovoljna praha, člen 107 (6)

18

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

— od tega neplačana praha, člen 107 (8)

19

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

poljščine, razglašene za krmne površine za premije za govedo in ovce

20

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

skupaj

21

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

praha, ki ni namenjena za pridelavo hrane

22

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

— od tega neplačano

23

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

praha za gojenje krmnih metuljnic

24

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


PRILOGA X

OBMOČJA, UPRAVIČENA DO PREMIJE ZA KOZE

1.

Nemčija: vsa gorska območja v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/99.

2.

Grčija: celotno območje države. (1)

3.

Španija: avtonomne regije Andaluzije, Aragona, Balearskih otokov, Castile-La Mancha, Castile-Leon, Katalonije, Extremadura, Galicije (z izjemo provinc Coruña in Lugo), Madrida, Murcia, La Rioja and Comunidad Valenciana in Kanarskih otokov (1) in vsa gorska območja v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/99 zunaj teh regij.

4.

Francija: Korzika, čezmorski departmaji (1) in vsa gorska območja v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/99 zunaj te regije.

5.

Italija: Lacij, Abrucij, Molise, Kampanija, Apulija, Kalabrija, Sicilija in Sardinija ter vsa gorska območja v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/99 zunaj teh regij.

6.

Ciper: celotno območje države.

7.

Avstrija vsa gorska območja v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/99.

8.

Portugalska: celotno območje države, z izjemo Azorov (1).

9.

Slovenija: celotno območje države.

10.

Slovaška: vsa gorska območja v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/99.


(1)  Upošteva se, da so francoski čezmorski departmaji, Madeira, Kanarski in Egejski otoki izključeni iz te priloge v primeru izbirne izključitve iz člena 70 (1) (b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 zainteresirane države članice.


PRILOGA XI

ZAHTEVKI ZA PREMIJE ZA OVCE IN KOZE

DRŽAVA ČLANICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

LETO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

DATUM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ROK POSREDOVANJA: 31. JULIJ VSAKO LETO

Vrsta samice

Nemolzne ovce

Molzne ovce

Koze

Skupaj samice

Število zahtevkov  (1)

 

 

 

 

Skupaj število samic na zahtevek kmeta  (2)

10/20 (3)

 

 

 

 

21/50

 

 

 

 

51/100

 

 

 

 

101/500

 

 

 

 

501/1000

 

 

 

 

+1 000

 

 

 

 

Število zahtevanih premij

SKUPAJ

 

 

 

 

od tega s premijskim dodatkom (4)

 

 

 

 


(1)  Na primer pri mešanih kmetijah brez nemolznih ovc in koz bo v okencu te vrstice v zvezi z nemolznimi ovcami in kozami - tudi v stolpcu „skupaj samice“ - napisana številka „1“ in v okencu o molznih ovcah številka „0“. To pomeni, da ima lahko v tej vrstici stolpec „skupaj samice“ vrednost, ki je manjša od drugih treh številk te vrstice.

(2)  Podatki iz uporabljene vrstice (velikost črede) morajo biti podani na osnovi skupnega števila samic. V vrsticah tega naslova mora biti stolpec „skupaj samice“ enak vsoti „nemolznih ovc“, „molznih ovc“ in „koz“ prejšnjih treh stolpcev.

(3)  Po Uredbi Sveta 1782/2003 ni možno vložiti zahtevka za manj kot 10 ovc in/ali koz.

(4)  V skladu s členoma 4 in 5 trenutne Uredbe (območja z omejenimi možnostmi).


PRILOGA XII

PLAČILA ZA PREMIJE ZA OVCE IN KOZE

DRŽAVA ČLANICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

LETO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

DATUM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ROK POSREDOVANJA: 31. JULIJ VSAKO LETO

Vrsta samice

Nemolzne ovce

Molzne ovce

Koze

Skupaj samice ali vsota

Število plačanih premij

(št. glav)

Število dodatnih plačil na glavo  (1)

xxxxxxx

xxxxxxx

xxxxxxx

 

Število dodatnih premij  (2)

 

 

 

 

Število premij za ovce in koze

 

 

 

 

PLAČANI ZNESKI

(EUR)

Zneski dodatnih plačil razen tistih na glavo (  (1)

xxxxxxx

xxxxxxx

xxxxxxx

 

Zneski dodatnih plačil na glavo  (1)

xxxxxxx

xxxxxxx

xxxxxxx

 

Zneski dodatnih premij  (2)

 

 

 

 

Zneski premij za ovce in koze

 

 

 

 

SKUPAJ

 

 

 

 


(1)  Kadar se uporablja člen 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (prehodno obdobje).

(2)  V skladu s členoma 72 in 73 te uredbe (območja z omejenimi možnostmi).


PRILOGA XIII

DELOVANJE NACIONALNE REZERVE

DRŽAVA ČLANICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

LETO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

DATUM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ROK POSREDOVANJA: 30. APRIL VSAKO LETO

Prenos pravic v zgoraj navedenem letu

Število pravic do premij

(a)

Stanje nacionalne rezerve na začetku leta (=konec prejšnega leta)

 

VRNJENO BREZ KOMPENZACIJSKEGA PLAČILA V NACIONALNE REZERVE

(b)

Po prenosu pravic brez prenosa gospodarstva

 

(c)

Iz neuporabljenih pravic do premij (omejena uporaba)

 

(d)

SKUPAJ = (b) + (c)

 

(e)

Dodeljene pravice

 

(f)

Pravice dodeljene kmetom na območjih z omejenimi možnostmi

 

(g)

Stanje nacionalne rezerve na koncu leta = (a) + (d) — (e)

 


PRILOGA XIV

OBDOBJA IN ROKI, POVEZANI S PRENOSOM PRAVIC IN Z ZAHTEVKI ZA PREMIJE

DRŽAVA ČLANICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

LETO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

DATUM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ROK POSREDOVANJA: 30. APRIL VSAKO LETO

 

Datum začetka

Končni datum

Rok za trajen prenos pravic

XXXXX

 

Rok za začasen zakup pravic

XXXXX

 

Obdobje zahtevka za pravice iz nacionalne rezerve

 

 

Rok za dodeljevanje pravic iz nacionalne rezerve

XXXXX

 

Obdobje zahtevka za premijo

 

 

Obdobje obvezne reje

 

 


PRILOGA XV

SEZNAM PASEM GOVEDA IZ ČLENA 99

Angler Rotvieh (Angeln) — Rød dansk mælkerace (RMD)

Ayrshire

Armoricaine

Bretonne Pie-noire

Fries-Hollands (FH), Française frisonne pie noire (FFPN), Friesian-Holstein, Holstein, Black and White Friesian, Red and White Friesian, Frisona española, Frisona Italiana, Zwartbonten van België/Pie noire de Belgique, Sortbroget dansk mælkerace (SDM), Deutsche Schwarzbunte, Schwarzbunte Milchrasse (SMR)

Groninger Blaarkop

Guernsey

Jersey

Malkeborthorn

Reggiana

Valdostana Nera

Itäsuomenkarja

Länsisuomenkarja

Pohjoissuomenkarja.


PRILOGA XVI

POVPREČNA MLEČNOST IZ ČLENA 103

(kilogrami)

Belgija

5 450

Danska

6 800

Nemčija

5 800

Grčija

4 250

Španija

4 650

Francija

5 550

Irska

4 100

Italija

5 150

Luksemburg

5 700

Nizozemska

6 800

Avstrija

4 650

Portugalska

5 100

Finska

6 400

Švedska

7 150

Združeno kraljestvo

5 900


PRILOGA XVII

Nacionalne zgornje meje za klavno premijo iz člena 124 (1) z začetkom veljavnosti 1. januarja 2005

 

odraslo govedo

teleta

Belgija

711 232

335 935

Danska

711 589

54 700

Nemčija

4 357 713

652 132

Grčija

235 060

80 324

Španija (1)

1 982 216

25 629

Francija (2)

4 041 075

2 045 731

Irska

1 776 668

0

Italija

3 426 835

1 321 236

Luksemburg

21 867

3 432

Nizozemska

1 207 849

1 198 113

Avstrija

546 557

129 881

Portugalska (3)

325 093

70 911

Finska

382 536

10 090

Švedska

502 063

29 933

Združeno kraljestvo

3 266 212

26 271


(1)  Brez poseganja v člen 5 Uredbe (ES) št. 1454/2001.

(2)  Brez poseganja v člen 9 Uredbe (ES) št. 1452/2001.

(3)  Brez poseganja v člena 13 in 22 Uredbe (ES) št. 1453/2001.


PRILOGA XVIII

Razpredelnica iz členov 106 (3) in 131

1.   POSEBNA PREMIJA

Število živali

Uredba (ES) št. …./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

zahtevane informacije

splošni program in program zakola

le program zakola

posamezno starostno obdobje ali prvo starostno obdobje

drugo starostno obdobje

obe starostni obdobji skupaj

biki

voli

voli

voli

Člen. 131 (4) (a)

15. september

1.1

število živali, za katere se vloži zahtevek (od januarja do junija)

 

 

 

 

1. marec

1.2

število živali, za katere se vloži zahtevek (od julija do decembra)

 

 

 

 

Člen. 131 (4) (b) (i)

31. julij

1.3

število živali, za katere se premija odobri (celo leto)

 

 

 

 

Člen. 131 (4) (b) (ii)

31. julij

1.4

število živali, za katere premija ni bila odobrena zaradi upoštevanja meje

 

 

 

 

število proizvajalcev

Uredba (ES) št./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

zahtevane informacije

splošni program in program zakola

le program zakola

posamezno starostno obdobje ali le prvo starostno obdobje

le drugo starostno obdobje

obe starostni obdobji skupaj

le obe starostni obdobji skupaj

Člen. 131 (4) (b) (i)

31. julij

1.5

število proizvajalcev, ki jim je bila dodeljena premija

 

 

 

 

2.   ZUNAJSEZONSKA PREMIJA

Uredba (ES) št./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

zahtevane informacije

posamezno starostno obdobje ali prvo starostno obdobje

drugo starostno obdobje

obe starostni obdobji skupaj

Člen. 131 (6) (a)

15. september

2.1

število živali, za katere se vloži zahtevek

 

 

 

2.2

število proizvajalcev

 

 

 

1. marec

2.3

število živali, za katere se premija odobri

 

 

 

2.4

število proizvajalcev

 

 

 

3.   PREMIJA ZA KRAVE DOJILJE

Uredba (ES) št./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

zahtevane informacije

čiste črede krav dojilj

mešane črede

Člen. 131 (2) (a) (i)

15. september

3.1.

število živali, za katere se vloži zahtevek (od januarja do junija)

 

 

1. marec

3.2

število živali, za katere se vloži zahtevek (od julija do decembra)

 

 

Člen. 131 (2) (b) (i); 131 (6) (b) (ii)

31. julij

3.3.

število krav, za katere se premija odobri (celo leto)

 

 

3.4.

število telic, za katere se premija odobri (celo leto)

 

 

3.5

število proizvajalcev, ki jim je bila dodeljena premija (celo leto)

 

 

 

 

 

 

znesek na glavo

 

Člen. 131 (2) (b) (iii)

31. julij

3.6.

nacionalna premija

 

 

Člen. 131 (2) (b) (ii)

31. julij

3.7.

število živali, za katere premija ni bila odobrena zaradi upoštevanja nacionalne zgornje meje za telice

 

 

4.   EKSTENZIFIKACIJSKO PLAČILO

4.1.   Zahtevek za eno obremenitev (prvi pododstavek člena 132 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Uredba (ES) št./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

zahtevane informacije

posebna premija

premija za krave dojilje

krave molznice

SKUPAJ

Člen. 131 (6) (b) (i); 131 (6) (b) (ii); 131 (6) (b) (iii)

31. julij

4.1.1

število živali, ki se jim odobri

 

 

 

 

4.1.2

število proizvajalcev, ki so jim bila odobrena plačila

 

 

 

 

4.2.   Zahtevek za dve obremenitvi (drugi pododstavek člena 132 (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003)

Uredba (ES) št./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

zahtevane informacije

posebna premija

premija za krave dojilje

krave molznice

SKUPAJ

1,4 - 1,8

< 1,4

1,4 - 1,8

< 1,4

1,4 - 1,8

< 1,4

1,4 - 1,8

< 1,4

Člen. 131 (6) (b) (i); 131 (6) (b) (ii); 131 (6) (b) (iii)

31. julij

4.2.1

število živali, za katere se premija odobri

 

 

 

 

 

 

 

 

4.2.2

število proizvajalcev, za katere so bila odobrena plačila

 

 

 

 

 

 

 

 

5.   PREMIJA, IZVZETA IZ FAKTORJA OBREMENITVE

Uredba (ES) št./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

zahtevane informacije

živali

proizvajalci

Člen. 131 (6) (b) (iv)

31. julij

5

odobren faktor obremenitve

 

 

6.   KLAVNA PREMIJA

Število živali

Uredba (ES) št./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

zahtevane informacije

klanje

izvoz

odrasli

teleta

odrasli

teleta

Člen. 131 (1) (a) ; 131 (2) (a) (ii); 131 (3) (a)

15. september

6.1

število živali, za katere se vloži zahtevek (od januarja do junija)

 

 

 

 

1. marec

6.2

število živali, za katere se vloži zahtevek (od julija do decembra)

 

 

 

 

Člen. 131 (1) (b) (i); 132 (2) (b) (iv); 132 (3) (b) (i)

31. julij

6.3

število živali, za katere se premija odobri (celo leto)

 

 

 

 

Člen. 131 (1) (b) (ii); 131 (2) (b) (v); 131 (3) (b) (ii)

31. julij

6.4

število živali, za katere premija ni bila odobrena zaradi upoštevanja meje

 

 

 

 

število proizvajalcev

Uredba (ES) št./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

zahtevane informacije

klanje

izvoz

odrasli

teleta

odrasli

teleta

Člen. 131 (1) (b) (i); 131 (2) (b) (iv); 131 (3) (b) (i)

31. julij

6.5

število proizvajalcev, ki jim je bila dodeljena premija

 

 

 

 

7.   KVOTA ZA KRAVE DOJILJE

Uredba (ES) št./2004

rok za vložitev zahtevka

sklicevanje

izravnava pravic ob začetku leta

pravice, vrnjene v nacionalne rezerve zaradi

pravice, pridobljene iz nacionalnih rezerv

izravnava pravic ob koncu leta

Člen. 106(3)

1. marec (začasni podatki)

7.1

 

(a)

prenosa pravic, brez posestva

(b)

nezadostne izkoriščenost

 

 

Člen. 106(3)

31. julij (končni podatki)

7.2

 

 

 

 

 


PRILOGA XIX

PREGLEDNICA IZ ČLENA 131 ZA UPORABO ODSTAVKA 5

 

do 100 % klavne premije (teleta)

do 100 % premije za krave dojilje

do 40 % klavne premije (govedo, razen telet)

do 100 % klavne premije (govedo, razen telet)

do 75 % posebne premije

sklicevanje iz Uredbe (ES) št. 1782/2003

člen 68 (1)

člen 68 (2) (a) (i)

člen 68 (2) (a) (ii)

člen 68 (2) (b) (i)

člen 68 (2) (b) (ii)

dejansko plačan znesek v EUR (po znižanju iz člena 139)

 

 

 

 

 


PRILOGA XX

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo po shemi enotnega plačila na površino

nove države članice

najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo

(ha)

Ciper

0,3

Češka

1

Estonija

1

Madžarska

1

gospodarstva z več kot 0,3 ha sadovnjakov ali vinogradov lahko zahtevajo plačila

Latvija

1

Litva

1

Poljska

1

Slovaška

1


PRILOGA XXI

KMETIJSKO ZEMLJIŠČE PO SHEMI ENOTNEGA PLAČILA NA POVRŠINO

nove države članice

kmetijsko zemljišče po shemi enotnega plačila na površino iz člena 143 b (4) Uredbe (ES) št. 1782/2003

(tisoč ha)

Ciper

140

Češka

3 469

Estonija

800

Madžarska

4 355

Latvija

1 475

Litva

2 289

Poljska

14 843

Slovaška

1 976


PRILOGA XXII

SUROVINE IZ ČLENA 148

oznaka KN

kratek opis izdelkov

ex 0602 90 41

hitro rastoča gozdna drevesa z obhodnjo 20 let ali manj

ex 0602 90 49

drevesa, grmičevja in grmi, iz katerih se pridobiva rastlinski material pod tarifno številko 1211 in poglavjem 14 kombinirane nomenklature, razen vseh tistih, ki se lahko uporabijo za prehrano ljudi in živali

ex 0602 90 51

na prostem rastoče trajnice (npr. Miscanthus sinensi),razen tistih, ki se lahko uporabijo za prehrano ljudi ali živali, zlasti tistih, iz katerih se pridobiva rastlinski material pod tarifno številko 1211, razen sivke, lavandina in žajbla, in pod poglavjem 14 kombinirane nomenklature.

ex 0602 90 59

Euphorbia lathyris, Sylibum marianum, Polygonum tinctorium in Isatis tinctoria

1211 90 95

Digitalis lanata, Secale cornutum in Hypericum perforatum, razen rastlinskega materiala, ki se lahko uporabi za prehrano ljudi in živali


PRILOGA XXIII

Končni proizvodi, ki se jih lahko proizvede iz surovin, naštetih v členu 145.

vsi proizvodi iz poglavij od 25 do 99 kombinirane nomenklature,

vsi proizvodi iz poglavja 15 kombinirane nomenklature, ki niso namenjeni za prehrano ljudi ali živali,

proizvodi pod tarifno številko 2207 20 00, ki so namenjeni za neposredno uporabo v motornem gorivu ali za predelavo za uporabo v motornem gorivu,

embalažni materiali pod tarifnima številkama ex 1904 10 in ex 1905 90 90, pod pogojem, da je bilo prejeto dokazilo, da so bili proizvodi uporabljeni za neživila v skladu s členom 158 (4) te uredbe.

gobji miceliji pod tarifno številko 0602 91 10, 0602 91 10,

lak, naravne gume, smole, gumijeve smole in balzami pod tarifno številko 1301,

sokovi in izvlečki opija pod tarifno številko 1302 11 00,

sokovi in izvlečki bolhača ali rastlinskih korenin, ki vsebujejo rotenon, pod tarifno številko 1302 14 00,

druge rastlinske snovi in sredstva za zgoščevanje pod tarifno številko 1302 39 00,

vsi kmetijski proizvodi, navedeni v členu 146 (1), in proizvodi, ki so pridobljeni iz teh proizvodov z vmesnim postopkom in ki so uporabljeni kot gorivo za proizvodnjo energije,

vsi proizvodi, navedeni v členu 146 (1), in proizvodi, ki so pridobljeni iz teh proizvodov ter ko so namenjeni za energijske namene,

Miscanthus sinensis pod tarifno številko 0602 90 51, razrezan, namenjen za uporabo kot konjska stelja, mulčenje, dodatki za izboljšanje in stelja za sušenje in čiščenje rastlin, pa tudi surovina ali njena vlakna, ki se jih uporablja kot material za gradnjo,

vsi proizvodi, omenjeni v Uredbi Komisije (EGS) št. 1722/93 (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 216/2004 (2), pod pogojem, da se ne pridobijo iz žitaric ali krompirja, ki je pridelan na zemljiščih v prahi, in pod pogojem, da ne vsebujejo proizvodov, ki so pridobljeni iz žitaric in krompirja, ki je pridelan na zemljiščih v prahi,

vsi proizvodi, omenjeni v Uredbi Komisije (EGS) št. 1260/2001 (3), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 30/2004 (4), pod pogojem, da se ne pridobijo iz sladkorne pese, ki je pridelana na zemljiščih v prahi, in da ne vsebujejo proizvodov, ki so pridobljeni iz sladkorne pese, ki je pridelana na zemljiščih v prahi.


(1)  UL L 159, 1. 7. 1993, str. 112.

(2)  UL L 36, 7. 2. 2004, str. 36.

(3)  UL L 178, 3. 2. 2000, str. 1.

(4)  UL L 6, 10. 1. 2004, str. 16.


Top