32004R0398

Uredba Sveta (ES) št. 398/2004

z dne 2. marca 2004

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (osnovna uredba) in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija dala po posvetu s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

POSTOPEK

Veljavni ukrepi

(1) Z Uredbo (ES) št. 2496/97 [2] je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev ad valorem pri uvozu silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK ali Kitajske). Stopnja dokončne dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Skupnosti, neplačana dajatev, je bila 49 %. Treba je opozoriti, da so bili prvotni ukrepi uvedeni z Uredbo (ES) št. 2200/90 [3] in da je Uredba (ES) št. 2496/97 sklenila pregled zaradi izteka ukrepa.

Zahtevek za pregled

(2) Po objavi obvestila v marcu 2002 [4] o bližajočem se izteku veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske je Komisija prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je 9. septembra 2002 vložil Euroalliages (Liaison Committee of the Ferro-Alloy Industry/povezovalni odbor industrije železnih litin) (vlagatelj) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % proizvodnje silicijeve kovine v Skupnosti. V zahtevku je vlagatelj trdil, da bi prenehanje ukrepov verjetno privedlo do nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode za industrijo Skupnosti.

(3) Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstaja dovolj dokazov za začetek pregleda in razglasila začetek pregleda zaradi izteka ukrepov [5] v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ter začela raziskavo.

Preiskava

Postopek

(4) Komisija je uradno obvestila tožeče proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike/trgovce, uporabniško industrijo in združenja uporabnikov, ki naj bi jih to zadevalo, kakor tudi predstavnike kitajske vlade, o začetku pregleda. Zainteresirane strani so dobile možnost, da svoje mnenje izrazijo pisno in zahtevajo zaslišanje v roku, postavljenem v obvestilu o začetku.

(5) Vsem strankam, ki so dobile uradno obvestilo o začetku pregleda, je bil poslan vprašalnik, pa tudi tistim, ki so ga zahtevali v roku, postavljenem v obvestilu o začetku.

(6) Odgovore na vprašalnik so poslali trije proizvajalci Skupnosti – vlagatelji, en proizvajalec izvoznik, en uvoznik in dva proizvajalca v primerljivi državi.

Zainteresirane stranke in preveritveni obiski

(7) Komisija je poiskala in preverila vse podatke, ki jih je štela za potrebne zaradi določanja verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode za interes Skupnosti. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjih družb:

(a) Proizvajalec izvoznik

Dalian DC Silicon Co., Ltd – Dalian, LRK

(b) Z njim povezani uvoznik

Dow Corning Ltd, Barry, Wales, Združeno kraljestvo

(c) Proizvajalci v primerljivi državi

Fesil ASA, Trondheim, Norveška

Elkem ASA, Oslo, Norveška

(d) Proizvajalci Skupnosti

Invensil, Pechiney Group, Pariz, Francija

Ferroatlantica, Madrid, Španija

R W Silicium, Pocking, Nemčija

Obdobje preiskave

(8) Preiskava nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2001 do 30. septembra 2002 (OP – obdobje preiskave). Pregled trendov, ki zadevajo oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je obsegal obdobje od 1. januarja 1998 do konca OP (obravnavano obdobje).

Ukrepanje glede drugih držav

(9) Oktobra leta 2002 se je začel protidampinški postopek glede uvoza silicija s poreklom iz Rusije v Skupnost. 10. julija 2003 je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 2229/2003 [6] uvedena začasna protidampinška dajatev v višini med 22,7 % in 23,6 %.

Obravnavani izdelek in podoben izdelek

(10) Obravnavani izdelek je isti kakor v prvotni preiskavi, tj. silicijeva kovina s poreklom iz LRK in se uvršča pod oznako KN 28046900 (vsebnost silicija manj kakor 99,99 mas. %). Samo zaradi sedanje razvrstitve v carinski nomenklaturi se mora glasiti "silicij". Silicij večje čistosti, ki ne vsebuje manj kakor 99,99 mas. % silicija in se večinoma uporablja v elektronski industriji polprevodnikov, je razvrščen pod drugo oznako KN in ga ta postopek ne zajema.

(11) Silicij se proizvaja v potopnih elektrobločnih pečeh s karbotermično redukcijo kremenjaka (silicijev dioksid) ob prisotnosti različnih vrst ogljikovih reducentov. Prodaja se v obliki grudic, zrn, zrnc ali prahu skladno z mednarodno sprejetimi tehničnimi specifikacijami glede čistosti. Silicij uporabljata predvsem dve veji industrije, in sicer kemična industrija za proizvodnjo metilklorosilanov ali triklorosilanov in tetraklorosilicija ter industrija aluminija za proizvodnjo aluminijevih zlitin, s primarnimi in sekundarnimi talilnicami, ki so namenjene proizvodnji zlitin za ulivanje za različne vrste industrije, predvsem avtomobilsko.

(12) Kakor pri prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je preiskava pokazala, da imajo silicij, ki je proizveden v LRK in se prodaja doma kakor tudi izvaža v Skupnost, silicij, proizveden in prodan na domačem trgu primerljive države (Norveške) in silicij, ki ga v Skupnosti izdelujejo in prodajajo proizvajalci Skupnosti – vlagatelji, enake fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Torej veljajo v smislu člena 1(4) osnovne uredbe za podobne izdelke.

(13) Dani sta bili pripombi glede različnih standardov kakovosti obravnavanega izdelka in podobnega izdelka, ena s strani kitajske vlade in druga s strani kitajske trgovinske zbornice uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij. Vendar pa tem predlogom ni bilo priloženo dokazno gradivo. Poleg tega so bili predloženi šele proti koncu postopka. Zato sta bili pripombi glede obravnavanega izdelka zavrnjeni.

VERJETNOST NADALJNJEGA DAMPINGA

(14) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preverjeno, ali damping trenutno obstaja in če obstaja, ali bi prenehanje ukrepov lahko privedlo do nadaljnjega dampinga ali ne.

Predhodne pripombe

(15) Od šestih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, imenovanih v pritožbi, je sodeloval samo eden. Po podatkih Eurostata je bil njegov obseg izvoza več kakor 80 % vsega kitajskega izvoza v EU. Ker noben drug kitajski proizvajalec izvoznik ni predložil podatkov, je bilo zato treba njihov položaj ugotavljati na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(16) V OP prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov je bil obseg uvoženega silicija iz LRK v Skupnost 10199 ton. Po uvedbi protidampinških ukrepov se je zadevni uvoz zmanjšal na 4168 ton v letu 1998, vendar se je do konca OP spet povečal na 14454 ton.

(17) V prvotni preiskavi je imel kitajski uvoz v OP tržni delež 9,3 %. Tržni delež zadevnega uvoza je obsegal 3,8 % skupne porabe Skupnosti v OP prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov. V obdobju po uvedbi protidampinških ukrepov se je ta tržni delež leta 1998 zmanjšal na 1,4 %, a se je v OP spet povečal in obsegal 3,9 % skupne porabe obravnavanega izdelka v Skupnosti.

Damping v OP

(18) V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je Komisija uporabljala isto metodologijo kakor v prvotni preiskavi.

Primerljiva država

(19) Ker je gospodarstvo LRK v prehodnem obdobju, mora normalna vrednost temeljiti na podatkih, pridobljenih v ustreznem tržnem gospodarstvu tretje države v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(20) Kakor pri prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bila v obvestilo o začetku te zaključne revizije Norveška predlagana kot primerljiva država za ugotavljanje normalne vrednosti.

(21) Kitajski proizvajalec izvoznik je nasprotoval temu predlogu z utemeljitvijo, da bi bila izbira Brazilije ali Južne Afrike primernejša, predvsem zato, ker so konkurenca in tržni pogoji v teh državah bolj primerljivi s stanjem v LRK. Industrija Skupnosti se ni strinjala z Brazilijo in Južno Afriko, ker je v Braziliji močna devalvacija lokalne valute, v Južni Afriki pa premalo konkurence, saj tam proizvaja obravnavani izdelek samo ena družba. Poleg tega noben od znanih proizvajalcev v teh dveh državah ni hotel sodelovati v postopku, čeprav jih je k temu povabila Komisija. Zaradi tega Brazilije in Južne Afrike ni bilo mogoče sprejeti kot primerljivi državi.

(22) Glede Norveške je bilo ugotovljeno, da je ena največjih proizvajalcev silicija na svetu z dvema konkurenčnima lokalnima proizvajalcema. Ugotovljeno je bilo tudi, da je norveški trg odprt, brez uvoznih dajatev za silicij, in da obstaja znaten uvoz silicija iz Brazilije in LRK. Opozoriti je treba tudi na to, da ima Norveška naravno prednost zaradi dostopa do poceni energije, medtem ko LRK ni v nobenem predlogu nakazala, da bi imela podobno prednost.

(23) Zato je bilo sklenjeno, da je Norveška primerna primerljiva država. Komisija se je obrnila na dva znana norveška proizvajalca silicija in oba sta pristala na sodelovanje.

Normalna vrednost

(24) Kar zadeva določanje normalne vrednosti, je bilo najprej ugotovljeno, da je obseg domače prodaje norveških proizvajalcev v primerjavi z obsegom izvoza iz LRK reprezentativen. Normalna vrednost je bila ugotovljena na podlagi tehtane povprečne cene, ki so jo pri običajnem poteku trgovanja plačale neodvisne stranke, ali na podlagi konstruirane normalne vrednosti, kadar domača prodaja ni bila donosna. Glede tega je pomembno to, da je bilo konstruirano normalno vrednosti treba uporabiti le za manjši del izvoza. V primerih konstruiranja normalne vrednosti so bili dodani razumni zneski prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ("SG&A") in razumna stopnja dobička k stroškom proizvodnje na Norveškem. V vseh primerih so bili stroški SG&A in dobiček ugotovljeni v skladu s prvo metodo iz člena 2(6) osnovne uredbe.

Izvozna cena

(25) Kar zadeva izvoz v Skupnost, je sodelujoči proizvajalec izvoznik v LRK večinoma prodajal povezani družbi v Skupnosti, ki je uvoženi silicij predelovala naprej v silikone. Te izvozne cene se običajno ne uporabljajo za ugotovitev izvozne cene, ker je nanje morda vplivala poslovna povezava. Ker pa je bilo ugotovljeno, da so zaračunane cene v skladu s tržnimi cenami, kakršne se dobijo v specializiranih skladiščih, kakor tudi s cenami, ki jih zaračunava drug kitajski proizvajalec izvoznik, ki ni sodeloval, vendar je v OP izvažal isti družbi v EU, je bila sprejeta odločitev, da se te cene uporabijo za izračun izvozne cene. Izvozna cena je bila tako ugotovljena na podlagi podatkov sodelujočega proizvajalca izvoznika, nesodelujočega proizvajalca izvoznika in preostalih podatkov Eurostata. Treba je opozoriti, da je obseg izvoza sodelujočega izvoznika predstavljal 80 % uvoza, ki ga je zabeležil Eurostat, in je presegal skupni obseg obravnavanega izdelka, ki so ga uvozili iz LRK med OP v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov.

Primerjava

(26) Zaradi zagotavljanja poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno franko tovarna so se v obliki popravkov upoštevale razlike, za katere so trdili in dokazali, da vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Popravki so nastali pri stroških prevoza, zavarovanja, skladiščenja in kredita.

Stopnja dampinga

(27) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga ugotovljena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami, kakor so bile določene zgoraj. Primerjava je pokazala, da damping obstaja. Stopnja dampinga, izražena v odstotkih cif cena meja Skupnosti brez plačanih dajatev, je bila pomembna, tj. 12,5 %, čeprav precej pod ravnijo, ugotovljeno v prejšnjih raziskavah.

Sklepna ugotovitev

(28) Preiskava je razkrila, da je bil obseg uvoza obravnavanega izdelka s Kitajske večji kakor v OP prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov in da je nedvomno ostal na dampinški ravni. Preiskava ni razkrila nobenega razloga, zakaj bi raven dampinga izginila ali se znižala, če bi razveljavili ukrepe. Zato je bilo ugotovljeno, da se bo damping verjetno nadaljeval.

Razvoj uvoza ob razveljavitvi ukrepov

(29) Štelo se je za primerno preučiti, ali bi se obseg kitajskega uvoza povečal, če bi razveljavili ukrepe. Za ta namen so ocenili naslednje dejavnike: razvoj izvoza in/ali proizvodne zmogljivosti ter izvozno ravnanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih tretjih držav.

Izvozna prodaja in proste zmogljivosti sodelujočega izvoznika

(30) Raziskava je pokazala, da je sodelujoča družba izvozila 100 % svoje proizvodnje obravnavanega izdelka, večinoma v EU. Postalo je tudi očitno, da ima ta družba precejšnje presežne proizvodne zmogljivosti, ki so se pred kratkim podvojile. Opozoriti je treba, da je šla ogromna večina izvoza v EU z oprostitvijo plačil v aktivno oplemenitenje povezani družbi, ki je obravnavani izdelek uporabila za nadaljnjo predelavo. Drugače rečeno, ta izvoz nikoli ni prišel v prosti promet na trgu Skupnosti, ampak je konkuriral siliciju, ki so ga na trgu Skupnosti prodajali drugi subjekti. Razveljavitev ukrepov bi tako bila dodatna spodbuda za tega izvoznika, da pošlje nadaljnje količine obravnavanega izdelka na trg Skupnosti v prosti promet ali aktivno oplemenitenje.

Kitajska proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti

(31) Po navedbah v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov, ki so v tem pogledu temeljile na podatkih iz revije Metal Bulletin, avgust 2001, so skupne kitajske proizvodne zmogljivosti za obravnavani izdelek okoli 1203000 ton na leto. V zahtevku za pregled so bili navedeni tudi podatki vodilne neodvisne raziskovalne skupine, ki je ocenila proizvodne zmogljivosti na okoli 600000 ton v letu 2002. Kitajska proizvodnja je bila tega leta ocenjena na okoli 400000 ton. Glede na to je stopnja kitajske izkoriščenosti zmogljivosti med 33 % in 66 % in po najugodnejšem scenariju predstavljajo njihove proste zmogljivosti najmanj polovico skupne porabe Skupnosti. Očitno je kitajske proizvodne zmogljivosti mogoče hitro povečati, če bi to opravičevali tržni pogoji.

(32) Velike razpoložljive proizvodne zmogljivosti v LRK tako kažejo, da lahko proizvajalci hitro povečajo proizvodnjo in jo usmerijo na kateri koli izvozni trg, vključno na trg Skupnosti, če se ukrepi razveljavijo.

(33) Ker kitajski viri niso priskrbeli nobenih podatkov in glede na to, da je na voljo zelo malo javnih podatkov o kitajski industriji silicija, je treba v skladu z osnovno uredbo in zlasti njenim členom 18 upoštevati, da te ugotovitve temeljijo na najboljših razpoložljivih podatkih, in sicer na podatkih iz pritožbe.

Izvoz v tretje države

(34) Na podlagi kitajskih izvoznih trgovinskih podatkov je bilo ugotovljeno, da se je skupni svetovni izvoz kitajskega silicija povečal za 43 %, z 271626 ton v letu 1998 na 387444 ton leta 2002 [7]. Cene izvoza na svetovni trg so za 30 % nižje od cen izvoza v Skupnost, torej bi izvozniki dobili spodbudo za povečanje izvoza v Skupnost namesto v tretje države, če bi ukrepe razveljavili.

(35) Poleg tega je bil opažen padec kitajskih izvoznih cen za obravnavani izdelek za skoraj 4 %, tj. z 829 USD za tono v letu 1998 na 799 USD leta 2002 [8].

(36) To jasno kaže, da bi razveljavitev ukrepov spodbudila kitajske izvoznike v usmeritev na trg Skupnosti in to glede na protidampinške ukrepe, pravkar uvedene na ameriškem trgu, ter nedavno povečanje carinskih dajatev s 5 na 20 %, ki jih je uvedla Rusija za uvoz obravnavanega izdelka s Kitajske.

Izvozna cena v Skupnost

(37) Treba je tudi opozoriti, da je zaradi splošno prevladujoče cenovne ravni, ki velja v Skupnosti za obravnavani izdelek, trg Skupnosti zelo privlačen. To je še ena spodbuda za povečanje izvoza v Skupnost s povečanjem proizvodnje ali s preusmeritvijo dela prodaje, ki je zdaj namenjen v tretje države, v Skupnost. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za tretje države nižje kakor za Skupnost. Verjetno pa privlačnih, sorazmerno visokih cen na trgu Skupnosti po vsej verjetnosti dolgoročno ne bo mogoče ohraniti, ker bi si ob umiku ukrepov številni kitajski izvozniki medsebojno konkurirali, da bi povečali svoj delež na trgu Skupnosti. Zato je zelo verjetno, da bi vsi ponudniki na trgu Skupnosti morali skladno znižati svoje cene.

Ukrepi trgovinske zaščite, ki jih uporabljajo tretje države

(38) Raziskane so bile tudi izvozne navade kitajskih proizvajalcev obravnavanega izdelka na drugih pomembnih trgih. V zvezi s tem so Združene države Amerike dale pobudo za pregled protidampinške dajatve za silicij iz LRK v letu 1999. Preiskava je ugotovila visoke stopnje dampinga (do 139 %). Zato so bili februarja 2003 protidampinški ukrepi pri uvozu obravnavanega izdelka obnovljeni z razlago, da bi ukinitev ukrepov privedla do nadaljevanja škodljivega dampinga [9].

(39) Poleg tega je leta 2002 ruska uprava zaključila protidampinško raziskavo v zvezi z uvozom silicija iz LRK in priporočila uvedbo 25 % protidampinške dajatve. Vseeno pa se je po posvetovanjih s kitajskimi oblastmi uvozna dajatev povečala s 5 % na 20 %. To jasno kaže, da bi kitajski izvozniki morali poiskati druge trge za prodajo obravnavanega izdelka.

(40) Glede na zgoraj navedeno je mogoče zaključiti, da obstaja pritisk na kitajske proizvajalce izvoznike, naj poiščejo alternativne izvozne trge.

Sklepna ugotovitev

(41) Raziskava je pokazala, da je LRK v OP nadaljevala svojo dampinško prakso. Ob upoštevanju, da ima LRK precejšnje proste proizvodne zmogljivosti in da Kitajska izvaža v tretje države po nižjih cenah kakor v Skupnost, obstaja velika verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki znatno povečali dampinški izvoz obravnavanega izdelka v Skupnost, če bi razveljavili obstoječe ukrepe. Poleg tega so kitajski izvozniki obravnavanega izdelka pri izvozu omejeni z novimi protidampinškimi ukrepi, ki veljajo v Združenih državah Amerike in Rusiji. V celoti gledano je zelo verjetno, da se bo uvoz s Kitajske v Skupnost po dampinških cenah znatno povečal, če bi ukrepe razveljavili.

OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(42) Trije proizvajalci Skupnosti, ki so vložili zahtevek, so odgovorili na vprašalnik in polno sodelovali v raziskavi. V času OP so predstavljali 100 % proizvodnje Skupnosti. V času OP je eden od treh proizvajalcev skupnosti uvažal obravnavani izdelek iz drugih tretjih držav, največ iz Južne Afrike. Vendar je bilo ugotovljeno, da je s tem uvozom v bistvu dopolnjeval izdelke, ki jih je dobavljal strankam v Skupnosti. Ta uvoz se je v obravnavanem obdobju zmanjšal, zlasti med letoma 1998 in 1999, ko se je prepolovil po tem, ko je obravnavani proizvajalec postavil nove proizvodne obrate v Skupnosti in si za strateški cilj postavil povečanje proizvodnje in prodaje silicija na trgu Skupnosti. V času OP je obseg obravnavanega izdelka, ki ga je uvozil ta proizvajalec, predstavljal samo 2,1 % industrijske prodaje silicija znotraj Skupnosti (3,5 % prodaje tega proizvajalca) in 1,9 % industrijske proizvodnje obravnavanega izdelka (3,2 % proizvodnje tega proizvajalca). Glede na zgornje podatke se sklepa, da uvoz tega proizvajalca ni vplival na njegov status proizvajalca Skupnosti.

(43) Na tej podlagi trije proizvajalci Skupnosti, ki so vložili zahtevek, predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

STANJE TRGA SKUPNOSTI

Poraba Skupnosti

(44) Poraba Skupnosti temelji na seštevku obsega dobav, ki jih je v Skupnosti opravila industrija Skupnosti, in uvoza s Kitajske ter iz drugih tretjih držav (po podatkih Eurostata).

Tabela 1 Poraba Skupnosti (po podatkih o obsegu prodaje)

Vir:

Preverjeni anketni odgovori in Eurostat.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Tonnes | 290684 | 325234 | 388938 | 373950 | 371540 |

Index | 100 | 112 | 134 | 129 | 128 |

trend | | + 12 % | + 20 % | – 4 % | – 1 % |

(45) Poraba silicija v EU je dosegla vrhunec leta 2000 s skoraj 390000 tonami, potem pa je padala leta 2001 kakor v OP in pristala na 371540 tonah. Skupno je v celotnem obravnavanem obdobju prišlo do 28 % povečanja, obenem pa do 4 % padca med leti 2000 in OP.

Uvoz iz Kitajske

Obseg, tržni delež in cene

(46) Po podatkih Eurostata se je obseg uvoza s Kitajske v obravnavanem obdobju povečal s 4168 ton na 14454 ton. Tržni delež Kitajskega uvoza, ki je bil okoli 4 % v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, se je v obravnavanem obdobju v času OP povečal z 1,4 % na 3,9 %. Cene so od leta 1998 do 2000 najprej padle za 8 odstotkov, potem pa so spet narasle in pristale na koncu OP višje kakor leta 1998.

Tabela 2 Uvoz iz Kitajske (po podatkih Eurostata)

Cenovni razvoj uvoza.

Uvoz iz Kitajske | | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Obseg, tone | 4168 | 3560 | 5969 | 9709 | 14454 |

Indeks | 100 | 85 | 143 | 232 | 347 |

Tržni delež | 1,4 % | 1,1 % | 1,5 % | 2,6 % | 3,9 % |

Cena, EUR/tona | 1044 | 953 | 964 | 1142 | 1158 |

Indeks | 100 | 91 | 92 | 109 | 110 |

(47) Po uvedbi protidampinške dajatve v letu 1997 so cene silicija s poreklom iz Kitajske ostale pod industrijskimi cenami Skupnosti. Od industrijskih cen Skupnosti so v času OP odstopale za 2 %. Razlika je bila ugotovljena na podlagi povprečnih prodajnih cen (franko tovarna) industrije Skupnosti glede na kitajske uvozne cene, pridobljene iz Eurostata, popravljene za stroške po uvozu, carino in protidampinške dajatve. Treba je opozoriti, da so bile zgornje prodajne cene izračunane na podlagi prodaje uporabnikom Skupnosti na trgu Skupnosti in prodaje kitajskega silicija, namenjenega za aktivno oplemenitenje. Pri slednji se protidampinška dajatev ni uporabljala. Vseeno je treba opozoriti, da je bila povprečna cena kitajskega silicija, sproščenega v prosti promet na trgu Skupnosti, ugotovljena kot izredno nizka, približno 870 EUR za tono.

Gospodarske razmere industrije Skupnosti

Proizvodnja, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti

Tabela 3 Proizvodnja

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Tonnes | 107303 | 129285 | 143268 | 147811 | 143818 |

Index | 100 | 120 | 134 | 138 | 134 |

trend | | + 20 % | + 14 % | + 3 % | – 3 % |

(48) V obravnavanem obdobju se je proizvodnja industrije Skupnosti povečala za 34 %, vendar se je od leta 2001 do OP zmanjšala za 3 %. Med OP je proizvodnja industrije Skupnosti predstavljala 38,7 % porabe Skupnosti.

Tabela 4 Proizvodne zmogljivosti

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Indeks | 125000 | 142300 | 158000 | 165600 | 162000 |

Tone | 100 | 114 | 126 | 132 | 130 |

Trend | | + 14 % | + 12 % | + 5 % | – 2 % |

(49) Proizvodne zmogljivosti so se vsako leto povečevale, razen v OP, ko je prišlo do rahlega zmanjšanja. V celoti so se zmogljivosti v obravnavanem obdobju povečale za skupno 30 % kot rezultat naložbenih odločitev iz leta 1998.

Tabela 5 Izkoriščenost zmogljivosti

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Uporabljeni delež | 85,8 % | 90,9 % | 90,7 % | 89,3 % | 88,8 % |

Indeks | 100 | 106 | 106 | 104 | 103 |

(50) Zgornja tabela kaže, da se je v obravnavanem obdobju izkoriščenost zmogljivosti povečala za tri odstotne točke. Najbolj se je povečala med letoma 1998 in 1999. V letih med 2000 in OP se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za okoli dve odstotni točki.

Obseg prodaje in prodajne cene

Tabela 6 Obseg prodaje

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | RO |

Indeks | 86718 | 114587 | 133568 | 128219 | 136421 |

Tone | 100 | 132 | 154 | 148 | 157 |

Trend | | + 32 % | + 17 % | – 7 % | + 6 % |

(51) Prodaja industrije Skupnosti nepovezanim strankam v Skupnosti se je med letom 1998 in OP povečala za 57 %.

(52) Prodaja povezanim družbam je ostala stabilna in je predstavljala manj kakor 6 % vse prodaje silicija med obravnavanim obdobjem.

Tabela 7 Prodajne cene industrije Skupnosti za silicij

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

EUR/tona | 1415 | 1184 | 1231 | 1271 | 1185 |

Indeks | 100 | 84 | 87 | 90 | 84 |

Trend | | – 16 % | + 4 % | + 3 % | – 7 % |

(53) V obdobju od leta 1998 do OP so se povprečne prodajne cene silicija, ki jih je postavila industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, zmanjšale za znatnih 16 %. Povprečne cene so se močno znižale leta 1999 in dosegle najnižjo vrednost 1184 na tono ter se potem popravile na 1271 EUR na tono do leta 2001. Cene so med OP padle za 7 % in pristale na enaki ravni kakor v letu 1999. Močno znižanje prodajnih cen in povečanje proizvodnih stroškov je imelo pomembno vlogo pri slabšanju finančnega stanja v industriji Skupnosti.

Tržni delež

Tabela 8 Tržni delež

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | RO |

Odstotek trga | 29,8 % | 35,2 % | 34,3 % | 34,3 % | 36,7 % |

Indeks | 100 | 118 | 115 | 115 | 123 |

(54) Tržni delež industrije Skupnosti se je povečal z 29,8 % v letu 1998 na 36,7 % v OP skupaj s povečanjem proizvodnje in obsegom prodaje zaradi novih obratov, odprtih v Skupnosti. Do velikega povečanja je prišlo med letoma 1998 in 1999 (+ 5,4 % trga) z uvedbo novih proizvodnih obratov v EU. Do manjšega povečanja (+ 2,4 odstotnih točk) je prišlo v letih med 2001 in OP.

Zaloge

Tabela 9 Zaloge

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Indeks | 32768 | 33140 | 27803 | 33186 | 23118 |

Tone | 100 | 101 | 85 | 101 | 71 |

Trend | | + 1 % | – 16 % | + 19 % | – 30 % |

(55) Zgornja tabela kaže, da so se v obravnavanem obdobju zaloge zmanjšale za 29 %. Razen v letu 2000 so se zaloge gibale okoli 33000 ton do OP, ko so padle na dobrih 23000 ton.

(56) Zaloge, ki so leta 1998 predstavljale okoli 38 % prodaje industrije Skupnosti v EU, so med OP padle na manj kakor 17 % prodaje v EU. Ta padec se v glavnem razloži z dejstvom, da se zaloge običajno nakopičijo na koncu vsakega koledarskega leta, ker se zmanjša obseg proizvodnje v zimskih mesecih, ko so stroški energije najvišji. OP se je zaključilo v septembru, torej preden je bilo mogoče zaznati celoten učinek nabiranja zalog.

Donosnost in denarni tok

(57) V obravnavanem obdobju se je donosnost, izražena kot odstotek neto prodajne vrednosti, razvijala takole:

Tabela 10 Donosnost

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Odstotek donosa | 12,6 % | 1,8 % | 5,0 % | 1,7 % | – 2,1 % |

Trend | | – 10,8 % | + 3,2 % | – 3,3 % | – 3,8 % |

(58) Razen v letu 2000 se je donosnost zniževala skozi vse obdobje od 12,6 % dobička leta 1998 do izgube 2,1 % v OP. Leta 2000 je povečanje prodajne cene za 4 % v primerjavi z letom 1999 skupaj z nižjimi proizvodnimi stroški zaradi povečanih vlaganj omogočilo večjo donosnost prodaje. Leta 2001 so se dobički zmanjšali zaradi dviga proizvodnih stroškov, zlasti cen energije in potrošnega materiala, kar se ni odražalo v primerljivem dvigu prodajnih cen. Dejansko so se povprečni stroški dvignili za 80 EUR na tono letno, medtem ko je bilo mogoče na stranke prenesti le 40 EUR na tono. Med OP so cene padle in tako potisnile industrijo Skupnosti v nabiranje izgube kljub znižanju povprečnih proizvodnih stroškov.

Denarni tok

Tabela 11 Denarni tok

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

EUR (v' 000) | 17005 | 8962 | 15028 | 5876 | 6070 |

Indeks | 100 | 53 | 88 | 35 | 36 |

Trend | | – 47 % | + 68 % | – 61 % | + 3 % |

(59) Denarni tok se je v obravnavanem obdobju poslabšal za 64 % in sledil podobnemu trendu kakor pri donosnosti.

Vlaganja, donosnost naložb in sposobnost zbiranja kapitala

Tabela 12 Vlaganja

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

EUR (v' 000) | 32750 | 15539 | 15625 | 8559 | 7072 |

Indeks | 100 | 47 | 48 | 26 | 22 |

Trend | | – 53 % | + 1 % | – 45 % | – 17 % |

(60) Pomembna vlaganja v obdobju od leta 1998 do 2000 so imela za cilj predvsem povečanje proizvodnih zmogljivosti EU pod vplivom ugodnih pogojev v letu 1998 in pozitivnega razvoja, ki ga je takrat pričakovala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti s silicijem. Te povečane zmogljivosti so uporabili tudi za zmanjšanje odvisnosti industrije Skupnosti od uvoženega silicija. V resnici je ta pričakovana izboljšanja mogoče videti v trendu porabe Skupnosti, ki se je v tem obdobju (1998 do 2000) povečala za 34 %.

(61) Raziskava je pokazala, da se je poslovni donos vlaganj, vključno s kumulativno amortizacijo v obravnavanem obdobju, znižal v skladu z razvojem donosnosti.

Tabela 13 Donos vlaganj in sposobnost zbiranja kapitala

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | RO |

Odstotek donosa | 39,1 % | 14,7 % | 20,4 % | 9,1 % | – 5,7 % |

Trend | | – 24 % | + 6 % | – 11 % | – 15 % |

(62) Družbe, ki sestavljajo industrijo Skupnosti, so vse del večjih skupin. Tako je njihova sposobnost zbiranja kapitala določena s finančnim stanjem teh skupin kot celote. Te večje skupine v obravnavanem obdobju niso poročale o težavah z zbiranjem kapitala. Vendar pa so poročale o problemih pri prejemanju sredstev zlasti za nove projekte v sektorju silicija. To je očitno podprto z negativnim razvojem finančnega stanja industrije Skupnosti in s podatki, preverjenimi med raziskavo. Ti podatki so povzeti v razpredelnici 12 in kažejo, da so bila vlaganja v OP samo 22 % glede na raven iz leta 1998.

Zaposlovanje, produktivnost in plače

Tabela 14 Zaposlovanje

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Zaposlenih | 588 | 634 | 673 | 682 | 685 |

Indeks | 100 | 108 | 114 | 116 | 116 |

Trend | | + 8 % | + 6 % | + 2 % | + 0 % |

(63) Zgornja tabela kaže, da se je v obravnavanem obdobju zaposlenost povečala za 16 %. Do glavnega povečanja je prišlo v obdobju od leta 1998 do 2000 zaradi povečanih proizvodnih zmogljivosti, med OP pa se ni več pomembno povečevalo.

(64) Ker se je proizvodnja povečevala hitreje kakor zaposlovanje, se je produktivnost v istem obdobju povečala za 15 %, kakor je prikazano v spodnji razpredelnici:

Tabela 15 Produktivnost

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | RO |

Tone | 182 | 204 | 213 | 217 | 210 |

Indeks | 100 | 112 | 117 | 119 | 115 |

Trend | | + 12 % | + 5 % | + 2 % | – 4 % |

(65) V obravnavanem obdobju so se povprečne plače zaposlenih v industriji Skupnosti povečale za manj kakor 1 % letno, torej za manj, kot je stopnja inflacije.

Tabela 16 Plače

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

EUR/zaposlenega | 32537 | 30610 | 33162 | 35048 | 33740 |

Indeks | 100 | 94 | 102 | 108 | 104 |

Trend | | – 6 % | + 8 % | + 6 % | – 4 % |

Velikost stopenj dampinga

(66) Kar zadeva vpliv velikosti dejanske stopnje dampinga, ugotovljenega med OP, na stanje industrije Skupnosti, je treba opozoriti, da je stopnja, ugotovljena za Kitajsko, pomembna. Če bi torej razveljavili ukrepe, bi bil vpliv stopnje dampinga, ugotovljene v tej raziskavi, pomemben, saj je dajatev 49 % na cif ceno uvoza iz Kitajske.

Izvozna dejavnost industrije Skupnosti

(67) Raziskava je pokazala, da se je izvozna dejavnost industrije Skupnosti razvijala, kakor sledi:

Tabela 17 Izvoz industrije Skupnosti

Vir:

Preverjeni anketni odgovori industrije Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Tone | 6446 | 6776 | 5803 | 6285 | 3209 |

Indeks | 100 | 105 | 90 | 98 | 50 |

Trend | | + 5 % | – 14 % | + 8 % | – 49 % |

(68) V obravnavanem obdobju se je izvoz industrije Skupnosti prepolovil, največ v času OP. Čeprav je primerjalno ta padec videti dramatičen, pa v absolutnem smislu predstavlja padec maloštevilnih prodaj, in sicer od manj kakor 4,8 % vseh prodaj v letu 2001 na še manj, in sicer pod 2,4 % v OP. Čeprav je zmanjšan izvoz morda nekoliko vplival na gospodarske razmere industrije Skupnosti, bo vsak tak vpliv omejen. Za slabšanje stanja industrije Skupnosti so bile veliko pomembnejše prodajne cene in donosnost na trgu Skupnosti. Znižanje obsega izvoza, ki je bil že pred OP postranski, bo imelo le malo ali nobenega vpliva na stanje industrije Skupnosti.

Obseg uvoza in cene iz drugih tretjih držav

(69) Obseg uvoza silicija v Skupnosti iz držav, razen Kitajske, se je skupaj s povprečnimi cenami razvijal takole:

Tabela 18 Uvoz iz drugih tretjih držav v Skupnost (obseg)

Vir:

Eurostat.

Tone | | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Brazilija | 43536 | 56709 | 67663 | 50849 | 52089 |

Rusija | 10798 | 6272 | 14172 | 16907 | 18006 |

Norveška | 92200 | 115385 | 124790 | 122677 | 114254 |

Južna Afrika | 12234 | 6225 | 5539 | 6203 | 2674 |

Druge tretje države | 41029 | 22495 | 37236 | 39385 | 33643 |

Skupaj | 199797 | 207086 | 249400 | 236021 | 220666 |

Tabela 19 Uvoz iz drugih tretjih držav v Skupnost (povprečna cena)

Vir:

Eurostat.

EUR/tona | | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Brazilija | 1173 | 1040 | 1158 | 1231 | 1098 |

Rusija | 1048 | 963 | 1131 | 999 | 929 |

Norveška | 1341 | 1207 | 1197 | 1201 | 1199 |

Južna Afrika | 1198 | 1161 | 1241 | 1149 | 1149 |

Druge tretje države | 1273 | 1205 | 1165 | 1210 | 1156 |

Skupaj | 1266 | 1152 | 1179 | 1193 | 1146 |

(70) Medtem ko se je obseg uvoza silicija iz tretjih držav, razen Kitajske, med analiziranim obdobjem povečal s približno 200000 ton v letu 1998 na 221000 ton v OP, je tržni delež tega uvoza v tem času padel od približno 69 % na 59 %. Glavni izvozniki v Skupnost so bili Norveška, Brazilija, Južna Afrika in Rusija. Samo povprečne uvozne cene za uvoz iz Rusije so bile med OP pomembno nižje od cen industrije Skupnosti. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 47, je bila cena kitajskega silicija, sproščenega v prosti promet na trgu Skupnosti, pomembno nižja od uvoznih cen iz drugih tretjih držav, navedenih v razpredelnici 19.

Sklepna ugotovitev

(71) Kakor je razloženo in prikazano zgoraj, je bila od leta 1998 do 2000 industrija Skupnosti sposobna izkoristiti 34 % rast trga in pomembno povečati obseg prodaje in tržni delež. Vendar pa sta po tistem obseg prodaje in tržni delež zastala, finančno stanje industrije Skupnosti (cene, donosnost in denarni tok) pa se je poslabšalo.

(72) Ob natančnejšem pregledu je mogoče ugotoviti, da je do glavnega pozitivnega razvoja industrije Skupnosti prišlo med leti 1998 in 2000. Od leta 2000 naprej ni bilo opaziti nobenih resničnih izboljšav.

(73) Izboljšave, opažene med leti 1998 in 2000, je mogoče neposredno pripisati odločitvam industrije Skupnosti v letu 1998 glede vlaganja v dodatne proizvodne obrate v Skupnosti. Med leti 1998 in 2000 so se proizvodne zmogljivosti EU povečale za 26 % (s 125000 ton na 158000 ton). Te odločitve so sprejeli kot odgovor na protidampinške ukrepe pri uvozu silicija s Kitajske, ki so bili, kakor je bilo opisano v uvodni izjavi 1, podaljšani leta 1997. Industrija Skupnosti je s prodajo silicija ustvarjala precejšen dobiček tudi leta 1998 (glej uvodno izjavo 58). Torej je mogoče videti, da je imela industrija Skupnosti koristi od protidampinških ukrepov pri uvozu silicija s Kitajske. Od leta 2000 do OP se je stanje industrije Skupnosti poslabšalo, zlasti zaradi cen, ki so padle za 46 EUR na tono, donosnosti, ki je padla za 7,1 odstotnih točk, denarnega toka, ki se je zmanjšal za 59 %, in vlaganj, ki so se zmanjšala za 55 %. Do OP se je industrija Skupnosti znašla v stanju nabiranja izgub. Zaradi teh razlogov se šteje, da se je med OP industrija Skupnosti znašla v zelo občutljivem in ranljivem položaju.

VERJETNOST PONOVNEGA POJAVLJANJA ŠKODE

(74) Obseg dampinškega uvoza s Kitajske se je v obravnavanem obdobju izrazito povečal in verjetno je, da bodo, če ne bo ustreznih protidampinških ukrepov, na trg Skupnosti poslali znatno povečan obseg zadevnega izdelka po zelo nizkih cenah, ki bodo nelojalno nižje od cene industrije Skupnosti. Glede na raven veljavne protidampinške dajatve je lahko razlika med ceno uvoženega izdelka in tistega, ki ga proizvede industrija Skupnosti, lahko več kakor 35 %, če bi dopustili prenehanje ukrepov.

(75) Kakor je opisano v uvodni izjavi 31, se ocenjuje, da mirujoče zmogljivosti na Kitajskem zadoščajo za preskrbo 50 % povpraševanja Skupnosti po siliciju. Če se sedanji ukrepi odpravijo, obstaja nevarnost, da se pomemben delež neuporabljenih proizvodnih zmogljivosti uporabi in trg Skupnosti preplavi s silicijem iz LRK. Podatki Eurostata kažejo, da je pri uvozu z opustitvijo dajatev kitajski silicij prišel v Skupnost po povprečni ceni 870 EUR za tono. Ni razloga za prepričanje, da bi bile bodoče cene višje od teh, če bi bili ukrepi odpravljeni. Ob preverjanju, kako bi dodaten ceneni uvoz vplival na stanje industrije Skupnosti, se je treba zavedati naslednjega: ta industrija je že ranljiva zaradi prisotnosti dampinškega uvoza iz Rusije in Kitajske. Prihod tolikšne količine dampinškega uvoza s Kitajske bi takoj povzročil nadaljnji oster padec cene na trgu EU, saj bi industrija Skupnosti najprej raje skušala ohraniti svoj tržni delež kakor pa zmanjšati proizvodnjo. To pa bi še bolj načelo donosnost industrije Skupnosti, ki bi doživela še večje izgube od ugotovljenih 2,1 % med OP. Tudi kratkoročno bi bila industrija Skupnosti lahko izrinjena s trga zaradi nevzdržnega finančnega stanja, ki se med drugim kaže v zmanjšanju donosnosti (–14,7 odstotnih točk) v obravnavanem obdobju.

(76) Spomniti se je treba, da je bilo v uvodni izjavi 28 ugotovljeno, da je kitajski silicij v EU še naprej uvožen po dampinških cenah, v uvodni izjavi 41, da se bo ta uvoz verjetno izrazito povečal, če bodo ukrepi zapadli, in v uvodni izjavi 73, da se je industrija Skupnosti znašla v občutljivem položaju. Čeprav sedanji ukrepi zadoščajo za odstranjevanje vsake škode v industriji Skupnosti zaradi kitajskega uvoza, je ugotovljeno, da bi razveljavitev ukrepov privedla do ponovnega pojava škode, izvirajoče iz dampinškega uvoza iz LRK.

INTERES SKUPNOSTI

Predhodna pripomba

(77) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je preverjeno, ali bi bilo podaljšanje obstoječih protidampinških ukrepov proti interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, tj. interesa industrije Skupnosti, uvoznikov/trgovcev in tudi uporabnikov ter dobaviteljev obravnavanega izdelka.

(78) Treba se je spomniti, da se v prejšnjem pregledu sprejetje ukrepov ni štelo kot nasprotno interesom Skupnosti. Ker je sedanja preiskava obenem pregled zaradi izteka ukrepov, omogoča analizo stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, in oceno vsakršnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo na zadevne stranke sedanji protidampinški ukrepi.

(79) Na tej podlagi je bilo raziskano, ali kljub razlagi o verjetni ponovitvi škodljivega dampinga obstajajo prepričljivi razlogi, ki bi privedli do razlage, da v tem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

Interesi industrije Skupnosti

(80) Industrija Skupnosti dokazuje, da je strukturno sposobna preživeti in se lahko prilagajo spremenljivim pogojem na trgu. To sta zlasti potrdila pozitivni razvoj stanja po uveljavitvi protidampinških ukrepov pri uvozu s poreklom iz Kitajske, ko se je ponovno vzpostavila učinkovita konkurenca, in industrijsko vlaganje v dodatne proizvodne zmogljivosti v letu 1998. Vseeno pa je mogoče zaključiti, da se bo brez nadaljnjih protidampinških ukrepov stanje po vsej verjetnosti resno poslabšalo.

Interesi nepovezanih uvoznikov/trgovcev

(81) Službe Komisije so poslale vprašalnike devetim nepovezanim uvoznikom/trgovcem in združenjem. Na te vprašalnike niso prejele nobenih odgovorov, predstavil pa se ni tudi noben drug uvoznik/trgovec.

(82) V teh okoliščinah je bilo sklenjeno, da veljavni ukrepi niso opazno vplivali na uvoznike ali trgovce in da torej ohranjanje ukrepov ne bi vplivalo na te stranke.

Interesi uporabnikov

(83) Službe Komisije so poslale vprašalnike 15 uporabnikom in združenjem uporabnikov. Prejele so le dva nepopolna odgovora uporabnikov in en splošen predlog združenja uporabnikov. Iz odgovorov je bilo razvidno, da silicij predstavlja okoli 10 % uporabnikovih proizvodnih stroškov. Pokazali so tudi, da sta imeli obe predelovalni družbi dobiček tudi pri sedanjih protidampinških dajatvah za silicij s Kitajske. Ti predlogi niso vsebovali pripomb o možnem vplivu odprave ukrepov. Povrhu v predlogu ni bilo nobenih podatkov o tem, kako so ukrepi vplivali na ta dva uporabnika. Obenem niso prejeli nobenih podatkov, ali bi lahko katero koli dajatev prenesli na predelovalčeve stranke.

(84) V odgovoru uporabniškega združenja je bilo navedeno, da bi bil interes Skupnosti imeti toliko različnih virov silicija, kolikor je mogoče. Navedli so tudi domnevo, da potek ukrepov ne bo privedel do ponovnega pojava škodljivega dampinga s Kitajske. Vendar pa te predpostavke niso podprli z nobenim dokazom.

(85) Glede na (i) nizko odzivnost na poslane vprašalnike, (ii) nepopolne odgovore v prejetih vprašalnikih, (iii) pomanjkanje preverljivih podatkov, ki bi podprli odpravo veljavnih ukrepov, je bilo ugotovljeno, da ohranjanje dajatev ne bi pomembno vplivalo na uporabnike.

Sklepna ugotovitev

(86) Glede na zgornje je bilo ugotovljeno, da ni prepričljivih razlogov, temelječih na interesu Skupnosti, ki bi nasprotovali ohranitvi protidampinških ukrepov.

PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(87) Iz zgornjega sledi, kakor je predpisano v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu kitajskega silicija in so bile uvedene z Uredbo (ES) št. 2496/97, ohraniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev pri uvozu silicija, ki spada pod oznako KN 28046900, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, neplačana dajatev, je 49 %.

3. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2004

Za Svet

Predsednik

M. Cullen

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1972/2002 (UL L 305, 7.11.2002, str. 1).

[2] UL L 345, 16.12.1997, str. 1.

[3] UL L 198, 28.7.1990, str. 57. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1607/92 (UL L 170, 25.6.1992, str. 1).

[4] UL C 67, 16.3.2002, str. 34.

[5] UL C 246, 12.10.2002, str. 9.

[6] UL L 339, 24.12.2003, str. 3.

[7] Ker OP ni ločen po mesecih, so uporabljeni letni podatki.

[8] Ker OP ni ločen po mesecih, so uporabljeni letni podatki.

[9] Zvezni register ZDA/Zvezek 68, št. 25, 11. februar 2003.

--------------------------------------------------