32004D0100

Sklep Sveta

z dne 26. januarja 2004

o vzpostavitvi akcijskega programa Skupnosti za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva (državljanska udeležba)

(2004/100/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) S Pogodbo se vzpostavlja državljanstvo Unije, ki dopolnjuje in ne nadomešča nacionalno državljanstvo in ki ga je treba spodbujati s primernim upoštevanjem subsidiarnosti.

(2) Cilji Skupnosti in držav članic so spodbujanje zaposlovanja, boljši življenjski in delovni pogoji, primerna socialna zaščita, razvoj človeških virov za trajno visoko raven zaposlovanja in boj proti izključenosti.

(3) Učinkovita in enotna uporaba prava Skupnosti je nova prednostna naloga, ki je nepogrešljiva za nemoteno delovanje notranjega trga. Evropski svet je na sestanku v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 poudaril, da bi moralo območje svobode, varnosti in pravice temeljiti na načelih preglednosti in demokratičnega nadzora, kar vključuje odprt dialog s civilno družbo o ciljih in načelih tega območja. Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije spodbuja izmenjavo mnenj in izkušenj o teh zadevah ter usklajuje in posreduje javnosti sodne odločbe vrhovnih upravnih sodišč v zvezi s pravom Skupnosti.

(4) V svoji Resoluciji z dne 15. aprila 1988 [2] je Evropski parlament smatral za zaželeno, da se znatno okrepi prizadevanja za pospeševanje stikov med državljani različnih držav članic in izjavil, da je podpora institucij Skupnosti razvoju projektov tesne povezave med občinami ali mesti v različnih državah članicah tako smiselna kot tudi zaželena.

(5) Evropski Svet je decembra 2000 na zasedanju v Nici v svoji Izjavi št. 23 spoznal potrebo po izboljšanju in spremljanju demokratične legitimnosti in preglednosti Unije ter njenih institucij, da bi jih na ta način približal državljanom držav članic. Agenda o socialni politiki, sprejeta v Nici, temelji na novi obliki upravljanja, s katero se poudarja vloga civilnega dialoga kot bistvene sestavine spodbujanja sodelovanja s civilno družbo. V agendi je predvideno, da se tudi nevladne organizacije, kot je Platforma evropskih nevladnih organizacij, tesno povežejo z razvojem politike socialne vključenosti in enakih možnosti.

(6) V Laekenski izjavi, priloženi sklepom Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2001, se ugotavlja, da je eden od temeljnih izzivov, ki ga mora Evropska unija razrešiti, ugotovitev, kako približati državljane evropskemu projektu in evropskim institucijam.

(7) Postavke A-321, A-3020, A-3021, A-3024, A-3026, A-3036 in B3-305 splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2003 in predhodna proračunska leta so se izkazale kot koristne pri spodbujanju trajnostnega dialoga o izgradnji Evrope z organizacijami civilne družbe in občinami.

(8) Svet ponovno potrjuje svoje prepričanje, da je treba še naprej podpirati partnerstva med mesti zaradi pomembne vloge, ki jo imajo lahko pri spodbujanju državljanske identitete in medsebojnega razumevanja med narodi Evrope. Poudarja, da bi bilo treba v zvezi z večletnim programom zagotoviti primeren proračun za partnerstva med mesti in njihovo nenehno spodbujanje, kot je Evropski parlament med proračunskim postopkom vztrajal vsako leto. Nadalje poudarja, da je bistvenega pomena narediti postopek za vloge glede vzpostavljanja partnerstev med mesti in njihovega vodenja doumljiv in partnerstva približati državljanom.

(9) Združenje "Naša Evropa", kot ustvarjalna enota reprezentativnih osebnosti evropske družbe iz političnega, socialnega, ekonomskega in znanstvenega področja, deluje kot stičišče za ideje, ki spodbujajo čim tesneje povezano Evropsko unijo; kot takšno si prizadeva doseči cilj splošnega evropskega interesa.

(10) Hiša Jean Monnet in Hiša Robert Schuman sta shajališči za evropske državljane, njun namen pa je postaviti pionirje in pionirske dejavnosti evropske integracije v kontekst življenja in delovanja ustanovitvenih očetov Evrope ter zagotoviti informacije o današnji in jutrišnji Evropi; kot takšni si ti ustanovi prizadevata doseči cilj splošnega evropskega interesa.

(11) Evropski svet za begunce in izgnance zastopa organizacije beguncev in razseljenih oseb nasproti Evropski uniji, pri čemer se zavzema za načela in politike, ki prispevajo k ciljem Pogodbe o ES glede azila in boja proti socialni izključenosti.

(12) V Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [3], v nadaljevanju "Finančna uredba", je predvideno, da je treba sprejeti temeljni akt za obstoječe podporne ukrepe.

(13) Evropski parlament, Svet in Komisija so se ob sprejetju Finančne uredbe obvezali poskrbeti za to, da bo omenjeni temeljni akt začel veljati s proračunskim letom 2004. Komisija se je obvezala, da bo pri izvrševanju proračuna upoštevala vnesene pripombe.

(14) Medinstitucionalna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 24. novembra 2003 o temeljnih aktih za odobritev finančne pomoči predvideva, da se lahko v izjemnih primerih v ta program vključi prehodne klavzule za obdobje upravičenosti do izdatkov.

(15) Medinstitucionalna izjava predvideva tudi prehodne ukrepe za finančne pomoči v okviru dela 2 programa za leti 2004 in 2005.

(16) Geografsko področje veljavnosti tega programa bi se moralo razširiti na države pristopnice in, v primeru določenih akcij, na države EFTA/EGP in države kandidatke.

(17) V ta sklep je za celotno trajanje programa vključen finančni referenčni znesek v smislu točke 34 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [4], ne da bi se s tem posegalo v pooblastila proračunskih organov, opredeljenih v Pogodbi.

(18) Za vsa financiranja, ki ne izhajajo iz proračuna Skupnosti, marveč iz državnih sredstev, se uporabljata člena 87 in 88 Pogodbe.

(19) Subjekti, katerih delovanje ni skladno s cilji Evropske unije in njenih držav članic na področju javnega reda in javne varnosti, ne bi smeli koristiti ugodnosti tega programa.

(20) Vsaka pomoč, odobrena v skladu s tem sklepom, bi morala biti v celoti skladna z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti –

SKLENIL:

Člen 1

Cilj programa

1. S tem sklepom se vzpostavlja akcijski program Skupnosti za podporo institucijam, ki delujejo na področju aktivnega evropskega državljanstva in za spodbujanje dejavnosti na tem področju.

Cilji programa so:

(a) spodbujati in razširjati vrednote in cilje Evropske unije;

(b) približati državljane Evropski uniji in njenim institucijam in jih spodbuditi k pogostejšim stikom z njenimi institucijami;

(c) v čim večji meri vključevati državljane v razmislek in razpravljanje o izgradnji Evropske unije;

(d) okrepiti povezave in izmenjave med državljani držav, udeleženk programa, zlasti prek partnerstev med mesti;

(e) vzpodbujati pobude ustanov, ki se ukvarjajo s spodbujanjem aktivnega in participacijskega državljanstva.

2. S tem programom podprte dejavnosti stremijo k delovanju in spodbujanju aktivnosti ustanov, katerih cilj je uresničevanje ciljev programa v skladu z merili iz Priloge.

3. Program se začne s 1. januarjem 2004 in zaključi z 31. decembrom 2006.

Člen 2

Dostop do programa

Da bi bile upravičene do finančne pomoči Skupnosti za določen projekt, morajo ustanove izpolnjevati zahteve iz Priloge.

Zadevni projekt mora biti skladen z načeli, na katerih temelji dejavnost Skupnosti na področju aktivnega državljanstva.

Da bi bile upravičene do pomoči za poslovanje za tekoč delovni program ustanove, ki uresničuje cilj splošnega evropskega interesa na področju aktivnega državljanstva ali cilj v okviru dejavnosti Evropske unije na tem področju, morajo ustanove izpolnjevati zahteve Priloge in imeti strukturo, ki omogoča izvajanje projektov z možnim učinkom za celotno Evropsko unijo.

Člen 3

Dostop do programa za države pristopnice, države EFTA/EGP in države kandidatke za pristop k Evropski uniji

Nekatere dejavnosti v okviru pričujočega programa se lahko odprejo za udeležbo ustanov s sedežem v naslednji državah:

(a) države pristopnice, ki so podpisale Pristopno pogodbo 16. aprila 2003;

(b) države EFTA/EGP v skladu s pogoji Sporazuma EGP;

(c) Romunija in Bolgarija, pri čemer se pogoje udeležbe določi v skladu z Evropskimi sporazumi, njihovimi dodatnimi protokoli in sklepi zadevnih Pridružitvenih svetov;

(d) Turčija, pri čemer se pogoje udeležbe določi v skladu z Okvirnim sporazumom med Evropsko skupnostjo in Republiko Turčijo o splošnih načelih udeležbe Republike Turčije v programih Skupnosti [5].

Člen 4

Izbor upravičencev

1. Pomoči za poslovanje za tekoči delovni program ustanove, ki uresničuje cilj skupnega evropskega interesa na področju aktivnega državljanstva ali cilj v okviru dejavnosti Evropske unije na tem področju, se odobri v skladu s splošnimi merili, ki so določena v Prilogi.

2. Finančne pomoči za projekte, opredeljene v programu, se odobri v skladu s splošnimi merili, določenimi v Prilogi. Projekte se izbere na podlagi razpisov za zbiranje predlogov.

Člen 5

Odobritev finančne pomoči

Finančne pomoči v okviru različnih projektov programa se odobri v skladu z določbami iz zadevnega dela Priloge.

Člen 6

Finančne določbe

Finančna referenčna vsota za izvajanje tega programa za obdobje 2004 do 2006 je 72 milijonov evrov.

Letno dodeljena sredstva odobri proračunski organ v okviru finančnega načrta.

Člen 7

Spremljanje in ocenjevanje

Najkasneje do 31. decembra 2007 predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uresničevanju ciljev programa. To poročilo med drugim temelji na zunanjem ocenjevalnem poročilu, ki mora biti na voljo najkasneje do konca leta 2006 in v katerem so ocenjeni vsaj splošna smotrnost in jasnost programa, učinkovitost njegovega izvajanja (priprava, izbor, izvajanje projektov) ter celovita in posamična učinkovitost različnih projektov v smislu doseganja ciljev iz člena 1 in Priloge.

Člen 8

Končne določbe

Za finančne pomoči, odobrene leta 2004 v okviru oddelkov 1 in 2 Priloge, se lahko obdobje upravičenosti izdatkov začne 1. januarja 2004, v kolikor do izdatkov ne pride pred datumom, ko je bila predložena vloga za finančno pomoč, ali datumom, s katerim se začne proračunsko leto upravičenca.

Za takšne finančne pomoči se lahko izjemoma podpiše sporazume iz člena 112(2) Finančne uredbe najkasneje do 30. junija 2004.

Člen 9

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2004.

V Bruslju, 26. januarja 2004

Za Svet

Predsednik

B. Cowen

[1] Mnenje z dne 20. novembra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[2] UL C 122, 9.5.1988, str. 38.

[3] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[4] UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2003/429/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 147, 14.6.2003, str. 25).

[5] UL L 61, 2.3.2002, str. 29.

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. Podprte dejavnosti

Splošni cilj, opredeljen v členu 1, je podpirati delo na področju aktivnega evropskega državljanstva s spodbujanjem projektov in delovanja ustanov, ki delujejo na tem področju.

Ta podpora se izvaja v obliki ene od naslednjih vrst finančne pomoči:

- ali finančne pomoči za poslovanje zaradi sofinanciranja izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom ustanove, ki uresničuje cilj splošnega evropskega interesa na področju aktivnega evropskega državljanstva ali cilj, ki je del dejavnosti Evropske unije na tem področju (Dela 1 in 2),

- ali finančne pomoči za sofinanciranje posebnega projekta na tem področju (Del 3).

Projekti ustanov civilne družbe in drugih struktur, kot so občine in organizacije takšnih ustanov, ki delujejo na evropski ravni na področju aktivnega državljanstva, ki bi lahko prispevali k podpori dejavnosti Skupnosti in jo naredili bolj učinkovito, so zlasti:

- večnacionalni ukrepi sodelovanja na evropski ravni,

- srečanja in razprave med državljani o temah evropskega interesa, kot so vrednote, cilji, pooblastila, politike in institucije Evropske unije,

- neformalni študijski, izobraževalni in izpopolnjevani projekti,

- projekti za spodbujanje udeležbe in pobude državljanov,

- izmenjava med državljani in njihovimi organizacijami,

- razširjanje informacij o dejavnosti Skupnosti,

- priprava, podpora in ocena financiranih projektov.

Glavne dejavnosti Platforme evropskih socialnih nevladnih organizacij so naslednje:

- pomoč pri oblikovanju politik EU glede zadev skupnega interesa za njene članice, zlasti v zvezi s socialnimi pravicami, socialnimi politikami in programi EU ter civilnim dialogom,

- stalno obveščanje njenih članov o razvoju politike Skupnosti, ki se nanaša na njih, olajšanje procesa dialoga in posvetovanja njenih članov z institucijami EU, kot tudi posredovanje teh dejavnosti na nacionalni ravni prek njenih članov,

- spodbujanje dialoga z drugimi združenji, ki delujejo v okviru zadev skupnega interesa (socialni partnerji, druga evropska združenja nevladnih organizacij, nevladne organizacije v državah kandidatkah itd.),

- krepitev socialnih nevladnih organizacij v Evropski uniji in v državah kandidatkah, na primer z izmenjavo izkušenj, postopkov in informacij med člani Platforme.

Glavne dejavnosti Evropskega sveta za begunce in izgnance so naslednje:

- zastopanje organizacij beguncev, prosilcev za azil in razseljenih oseb v odnosu do Evropske unije,

- usklajevanje stališč njegovih članov v odnosu do Evropske unije,

- posredovanje informacij o beguncih, prosilcih za azil in razseljenih osebah evropskim institucijam,

- posredovanje informacij Evropske unije nacionalnim svetom za begunce in nevladnim organizacijam,

- prispevek k izmenjavi informacij in preverjenih postopkov,

- udeležba v razpravah in študijah o beguncih, prosilcih za azil in razseljenih osebah v Evropi in o ukrepih Evropske unije kot pomoč takšnim osebam,

- dvigovanje ozaveščenosti evropske javnosti prek mreže članskih organizacij,

- spodbujanje udeležbe in pobude beguncev, prosilcev za azil in razseljenih oseb.

Namen Združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije je olajšati usklajevanje in posredovati javnosti sodne odločbe državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva v zvezi s pravom Skupnosti ter olajšati združevanje metod prevzema in izvajanja evropskega prava na nacionalni ravni.

Ta program zajema tudi projekte Komisije o oblikovanju, spodbujanju in upravljanju ustvarjalnih enot, ki delujejo na področju aktivnega državljanstva ter evropskega združevanja in organizacije zadevnih prireditev.

2. Izvajanje podprtih dejavnosti

2.1 Dejavnosti, ki jih izvajajo ustanove, upravičene do financiranja s strani Skupnosti v okviru programa, spadajo v enega od naslednjih področij:

2.1.1 Del 1: trajni delovni programi naslednjih ustanov, ki uresničujejo cilj splošnega evropskega interesa na področju aktivnega evropskega državljanstva:

- Združenje "Naša Evropa",

- Hiša Jean Monnet,

- Hiša Robert Schuman,

- Platforma evropskih socialnih nevladnih organizacij,

- Evropski svet za begunce in izgnance (ECRE),

- Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije.

2.1.2 Del 2: trajni delovni program ustanove, ki uresničujejo cilj splošnega evropskega interesa na področju aktivnega evropskega državljanstva ali cilj, ki je del politike Evropske unije na tem področju.

To se lahko nanaša na:

- neprofitno ustanovo, ki pomaga državljanom, dejavnim v teh ustanovah,

- evropsko krovno mrežo neprofitnih ustanov, dejavnih v državah, ki so udeleženke programa in spodbujajo načela in politike, s čimer prispevajo k doseganju ciljev na tem področju,

- ustanovo, ki uresničuje cilj v okviru politike Evropske unije na področju aktivnega državljanstva.

Za izvajanje trajnega delovnega programe takšne ustanove se lahko dodeli letna pomoč za poslovanje.

2.1.3 Del 3:

(a) projekti na področju aktivnega evropskega državljanstva, ki jih izvajajo zlasti nevladne organizacije, društva in združenja v evropskem interesu ali nadpanožni sindikati; z odstopanjem od člena 114 Finančne uredbe, so nadpanožni sindikati, ki sodelujejo v evropskem socialnem dialogu, v skladu s tem delom upravičeni tudi v primeru, če niso pravne osebe;

(b) projekti za spodbujanje partnerstva med mesti na pobudo občin, lokalnih in regionalnih skupnosti in ustanov ter njihovih organizacij.

2.2 Glede na kakovost in količino vlog za financiranje, se pri dodelitvi programskih sredstev upoštevajo naslednje smernice:

- sredstva, ki se dodelijo v okviru Dela 3(a), niso manjša kot 20 odstotkov letnega proračuna, ki je na voljo za ta program,

- sredstva, ki se dodelijo v okviru Dela 3(b), niso manjša kot 40 odstotkov letnega proračuna, ki je na voljo za ta program.

3. Izbor upravičencev

3.1 Finančna pomoč za poslovanje se lahko neposredno dodeli ustanovam, ki delujejo na področju aktivnega državljanstva v okviru Dela 1 programa po odobritvi primernega delovnega načrta in proračuna.

3.2 Zaradi dodelitve finančnih pomoči v skladu z Delom 2 programa, objavi Komisija razpis za zbiranje predlogov.

Vendar pa se lahko v letih 2004 in 2005 z odstopanjem od prvega pododstavka dodeli finančne pomoči organizacijam, omenjenim v dodatku k temu sklepu.

V vseh primerih je treba izpolniti vse zahteve Finančne uredbe ter njena pravila za izvajanje in temeljni pravni akt.

Ob objavi razpisa za zbiranje predlogov se lahko navede vse prednostne naloge glede vsebin in vrst dejavnosti, ki prispevajo k splošnemu cilju programa, po potrebi pa tudi morebitno večletno trajanje dejavnosti.

3.3 Ustanove, ki so upravičene do prejema finančne pomoči za posamezen projekt v skladu z Delom 3 programa, se izberejo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Komisija zagotovi, da je razpis za zbiranje predlogov "strankam prijazen" in ne predstavlja nepremagljivega birokratskega bremena. Po potrebi se razpis za zbiranje predlogov organizira v dveh fazah, pri čemer je treba v prvi fazi predložiti le tisto dokumentacijo, ki je nujno potrebna za oceno predloga. Glede nadpanožnih sindikatov, ki sodelujejo v evropskem socialnem dialogu, se lahko razpis zbiranje predlogov izvede v obliki omejenega razpisa.

4. Merila za oceno vlog za finančno pomoč

Vloge za finančno pomoč se ocenijo na podlagi naslednjih meril:

- skladnosti s cilji programa,

- kakovosti načrtovanih dejavnosti,

- možnega krovnega učinka teh dejavnosti v javnosti,

- geografskega vpliva izvajanih dejavnosti,

- vključenosti državljanov v strukture zadevnih ustanov,

- razmerja med stroški in koristjo predlagane dejavnosti [1].

5. Financiranje in upravičeni izdatki

5.1 V skladu z Delom 1 zajemajo upravičeni izdatki zadevnih ustanov stroške poslovanja in izdatke za izvajanje njihovih projektov.

5.2 S finančnimi pomočmi, odobrenimi tem ustanovam, se v koledarskem letu, za katero so dodeljene, ne sme financirati vseh njihovih upravičenih izdatkov: najmanj 10 odstotkov proračuna ustanov se mora sofinancirati iz virov, ki ne izhajajo iz Skupnosti. Takšno sofinanciranje se lahko delno izvaja tudi v naravi pod pogojem, da se prispevek ovrednoti glede na dejansko nastale stroške, ki se dokažejo z računovodsko dokumentacijo, ali glede na stroške, ki se na splošno dosegajo na zadevnem trgu.

5.3 V skladu s členom 113(2) Finančne uredbe, se načelo postopnega zmanjšanja ne uporablja za finančne pomoči za poslovanje teh ustanov ob upoštevanju dejstva, da omenjene ustanove uresničujejo cilj splošnega evropskega interesa.

5.4 V skladu z Delom 2, se pri določitvi finančne pomoči za poslovanje upoštevajo le tisti stroški, ki so potrebni za primerno vodenje običajnih dejavnosti izbrane ustanove, zlasti stroški osebja, režijski stroški (najemnina in nepremičninski stroški, oprema, pisarniške potrebščine, telekomunikacijski in poštni stroški itd.), stroški internih sestankov, publikacij, informiranja in razširjanja ter stroški, ki so neposredno povezani z dejavnostmi ustanove.

5.5 S finančno pomočjo za poslovanje v okviru Dela 2 se ne financira vseh upravičenih izdatkov ustanove v koledarskem letu, za katerega je dodeljena. Najmanj 20 odstotkov proračuna ustanov, ki jih zajema ta del, se mora sofinancirati iz virov, ki ne izhajajo iz Skupnosti. Takšno sofinanciranje se lahko delno izvaja tudi v naravi pod pogojem, da se prispevek ovrednoti glede na dejansko nastale stroške, ki se dokažejo z računovodsko dokumentacijo, ali glede na stroške, ki se na splošno dosegajo na zadevnem trgu.

5.6 V skladu s členom 113(2) Finančne uredbe se tako dodeljene finančne pomoči za poslovanje v primeru ponovne dodelitve postopno zmanjšujejo. To zmanjšanje se uporablja od tretjega leta dalje po letni stopnji 2,5 odstotkov. Zaradi upoštevanja tega pravila, ki se uporablja brez poseganja v zgoraj omenjeno pravilo sofinanciranja, je odstotek sofinanciranja s strani Skupnosti, ki ustreza dodeljeni finančni pomoči za zadevno obračunsko leto, najmanj 2,5 točk pod odstotkom sofinanciranja s strani Skupnosti v odnosu do dodeljene finančne pomoči za predhodno obračunsko leto.

5.7 Za dodelitev finančnih pomoči v okviru Dela 3 se za organizacijske in potne stroške uporablja fiksne stopnje.

6. Upravljanje programa

Na podlagi analize stroškov in koristi lahko Komisija sklene zaupati vse naloge ali del nalog upravljanja programa izvajalski agenciji v skladu s členom 55 Finančne uredbe; prav tako se lahko zaradi pomoči obrne na strokovnjake in opraviči vse ostale izdatke za tehnično in administrativno pomoč, kolikor ne vključuje izvajanje pristojnosti javnega organa, oddano v zunanje izvajanje v skladu z začasnimi pogodbami. Financira lahko tudi študije in organizira srečanja strokovnjakov, če to morebiti olajšuje izvajanje programa in se loti projektov informiranja, objavljanja in razširjanja, ki so neposredno povezani z doseganjem cilja programa.

Komisija redno izmenjuje mnenja s predstavniki sedanjih in morebitnih upravičencev akcijskega programa.

7. Potrditev financiranja

Institucija, združenje ali dejavnost, ki prejema finančno pomoč iz tega programa, je obvezana potrditi podporo, ki jo je prejela od Evropske unije. Komisija v ta namen določi podrobne smernice za zagotavljanje visoke stopnje razpoznavnosti.

8. Razširjanje rezultatov

Zaradi lažjega razširjanja rezultatov se da v elektronski obliki brezplačno na voljo čim večje število dosežkov, financiranih s tem programom.

9. Kontrole in revizije

9.1 Upravičenec finančne pomoči za poslovanje hrani pet let po prejemu zadnjega izplačila vsa dokazila, ki jih daje na voljo Komisiji, vključno z revizijsko pregledanim finančnim poročilom, glede izdatkov v datiranem letu. Upravičenec finančne pomoči zagotovi, da so po potrebi Komisiji na voljo dokazila, ki jih hranijo partnerji ali člani.

9.2 Komisija lahko uporabo finančne pomoči preveri neposredno s pomočjo lastnega osebja ali, po lastni izbiri, druge zunanje ustanove, ki je za to usposobljena. Takšne revizije se lahko izvajajo ves čas trajanja sporazuma in v obdobju petih let od dneva izplačila preostalega zneska. Komisija lahko po potrebi na podlagi revizijskih ugotovitev sprejme sklepe o izterjavi.

9.3 Osebje Komisije in zunanje osebe, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezno pravico dostopa zlasti do prostorov upravičenca in vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki so potrebne za izvedbo takšne revizije.

9.4 Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF) imata enake pravice kot Komisija; to zlasti velja za pravico dostopa.

9.5 Zaradi zaščite finančnih interesov Evropskih skupnosti pred prevarami in drugimi nepravilnostmi, lahko Komisija v okviru tega programa izvaja preverjanja in inšpekcije na kraju samem v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES), št. 2185/96 [2]. Po potrebi Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF) vodi preiskave, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta [3].

[1] Poraba ustreznega okvirja za spremljanje in ocenjevanje je odgovornost upravičencev.

[2] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[3] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

--------------------------------------------------