Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32003O0016

Smernica Evropske centralne banke z dne 1. decembra 2003 o spremembi Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (ECB/2003/16)

OJ L 69, 8.3.2004, p. 1–85 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 10 Volume 003 P. 341 - 425
Special edition in Estonian: Chapter 10 Volume 003 P. 341 - 425
Special edition in Latvian: Chapter 10 Volume 003 P. 341 - 425
Special edition in Lithuanian: Chapter 10 Volume 003 P. 341 - 425
Special edition in Hungarian Chapter 10 Volume 003 P. 341 - 425
Special edition in Maltese: Chapter 10 Volume 003 P. 341 - 425
Special edition in Polish: Chapter 10 Volume 003 P. 341 - 425
Special edition in Slovak: Chapter 10 Volume 003 P. 341 - 425
Special edition in Slovene: Chapter 10 Volume 003 P. 341 - 425

No longer in force, Date of end of validity: 04/02/2005; implicitno zavrnjeno 32005O0002

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2003/16/oj

32003O0016



Uradni list L 069 , 08/03/2004 str. 0001 - 0085


Smernica Evropske centralne banke

z dne 1. decembra 2003

o spremembi Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema

(ECB/2003/16)

(2004/202/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prve alinee člena 105(2),

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.1 in člena 14.3 v povezavi s prvo alineo člena 3.1, členom 18.2 in prvim odstavkom člena 20,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Enotna monetarna politika zahteva opredelitev instrumentov in postopkov, ki se bodo uporabljali v Eurosistemu, sestavljenem iz nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic, ki so uvedle euro (v nadaljevanju: sodelujoče države članice), in Evropske centralne banke (ECB), da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh sodelujočih državah članicah.

(2) ECB je pooblaščena, da sprejme potrebne smernice za izvajanje enotne monetarne politike Eurosistema, NCB pa so dolžne ravnati v skladu s temi smernicami.

(3) Nedavne spremembe v opredelitvi in izvajanju enotne monetarne politike Eurosistema se morajo primerno upoštevati ob nadomestitvi Priloge I k Smernici ECB o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema, ki je trenutno v veljavi.

(4) V skladu s členom 12.1 in členom 14.3 Statuta so smernice ECB sestavni del prava Skupnosti -

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Načela, instrumenti, postopki in merila za izvajanje enotne monetarne politike Eurosistema

Priloga I k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema [1], kot je bila spremenjena s Smernico ECB/2002/2 [2], z naslovom "Enotna monetarna politika v euroobmočju - Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema" se nadomesti s prilogo k tej smernici z naslovom "Izvajanje monetarne politike v euroobmočju - Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema".

Člen 2

Preverjanje

NCB pošljejo ECB najkasneje do 16. januarja 2004 podrobne informacije glede besedil in sredstev, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico.

Člen 3

Končne določbe

1. Ta smernica je naslovljena na NCB sodelujočih držav članic.

2. Ta smernica začne veljati dva dneva po sprejemu. Člen 1 se uporablja od 8. marca 2004 naprej.

3. Ta smernica se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 1. decembra 2003

V imenu Sveta ECB

Predsednik

Jean-Claude Trichet

[1] UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

[2] UL L 185, 15.7.2002, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

IZVAJANJE MONETARNE POLITIKE V EUROOBMOČJU

Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema

Februar 2004

KAZALO

Uvod

1. Pregled okvira monetarne politike

1.1 Evropski sistem centralnih bank

1.2 Cilji Eurosistema

1.3 Instrumenti monetarne politike Eurosistema

1.3.1 Operacije odprtega trga

1.3.2 Odprte ponudbe

1.3.3 Obvezne rezerve

1.4 Nasprotne stranke

1.5 Finančno premoženje za zavarovanje terjatev

1.6 Spremembe okvira monetarne politike

2. Primerne nasprotne stranke

2.1 Splošna merila primernosti

2.2 Izbira nasprotnih strank za hitre avkcije in dvostranske operacije

2.3 Sankcije v primeru neizpolnjevanja obveznosti nasprotne stranke

2.4 Začasna ali trajna izključitev zaradi razlogov varnega poslovanja

3. Operacije odprtega trga

3.1 Povratne transakcije

3.1.1 Splošni opis

3.1.2 Operacije glavnega refinanciranja

3.1.3 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

3.1.4 Povratne operacije finega uravnavanja

3.1.5 Povratne strukturne operacije

3.2 Dokončne transakcije

3.3 Izdaja dolžniških certifikatov ECB

3.4 Valutne zamenjave

3.5 Zbiranje vezanih depozitov

4. Odprte ponudbe

4.1 Odprta ponudba mejnega posojanja

4.2 Odprta ponudba deponiranja likvidnosti čez noč

5. Postopki

5.1 Avkcijski postopki

5.1.1 Splošni opis

5.1.2 Koledar avkcij

5.1.3 Najava avkcije

5.1.4 Priprava in posredovanje protiponudb s strani nasprotnih strank

5.1.5 Postopki za sprejem ponudb

5.1.6 Objava rezultatov avkcije

5.2 Postopki za dvostranske operacije

5.3 Postopki poravnave

5.3.1 Splošni opis

5.3.2 Poravnava operacij odprtega trga

5.3.3 Postopki ob koncu dneva

6. Primerna sredstva za zavarovanje

6.1 Splošni opis

6.2 Finančno premoženje z liste l

6.3 Finančno premoženje z liste 2

6.4 Ukrepi za obvladovanje tveganj

6.4.1 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste l

6.4.2 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 2

6.5 Načela vrednotenja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev

6.6 Uporaba ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev prek meje

6.6.1 Korespondenčni centralnobančni model

6.6.2 Povezave med sistemi poravnave vrednostnih papirjev

7. Obvezne rezerve

7.1 Splošni opis

7.2 Institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve

7.3 Določitev obveznih rezerv

7.4 Vzdrževanje rezervnih imetij

7.5 Pošiljanje poročil, potrditev in preverjanje osnove za rezerve

7.6 Neizpolnjevanje obveznih rezerv

Priloga 1 Primeri operacij in postopkov monetarne politike

Priloga 2 Glosar

Priloga 3 Izbor nasprotnih strank za posege na deviznem trgu in valutne zamenjave za cilje monetarne politike

Priloga 4 Okvir poročanja za denarno in bančno statistiko Evropske centralne banke

Priloga 5 Spletne strani Eurosistema

Priloga 6 Postopki in sankcije, ki se uporabljajo ob kršitvah obveznosti nasprotne stranke

1. Običajni časovni okvir za izvajanje operativnih korakov standardnih avkcij

2. Običajni časovni okvir za izvajanje operativnih korakov hitrih avkcij

3. Korespondenčni centralnobančni model

4. Povezave med sistemi poravnave vrednostnih papirjev

1. Operacije monetarne politike Eurosistema

2.Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja

3. Običajni datumi poravnave za operacije odprtega trga Eurosistema

4.Ustrezno finančno premoženje za operacije monetarne politike Eurosistema

1. Izdaja dolžniških certifikatov ECB

2. Valutne zamenjave

3. Operativni koraki avkcijskih postopkov

4. Dodelitev pri avkciji s fiksno mero

5. Dodelitev pri avkciji z variabilno obrestno mero v eurih

6. Dodelitev pri avkciji valutne zamenjave z variabilno swap mero

7. Ukrepi za obvladovanje tveganj

8. Likvidnostne kategorije za finančno premoženje z liste 1

9. Stopnja odbitka pri vrednotenju (v odstotkih), ki se uporablja pri ustreznem finančnem premoženju z liste 1 pri instrumentih s fiksnim kuponom in brezkuponskih instrumentih

10. Stopnja odbitkov pri vrednotenju (v odstotkih), ki se uporablja pri instrumentih z inverznim variabilnim donosom z liste 1

11. Izračun pozivov h kritju

12. Stopnja odbitkov pri vrednotenju (v odstotkih), ki se uporablja za ustrezno finančno premoženje z liste 2

13. Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv

14. Izračun obresti na rezervna imetja

Kratice

CCBM | korespondenčni centralnobančni model |

C.E.T. | srednjeevropski čas |

KI | kreditne institucije |

CRVP | centralni register vrednostnih papirjev |

DVP | dostava proti plačilu |

ES | Evropska skupnost |

ECB | Evropska centralna banka |

EGP | Evropski gospodarski prostor |

EGS | Evropska gospodarska skupnost |

EPM | plačilni mehanizem ECB |

ESCB | Evropski sistem centralnih bank |

EU | Evropska unija |

FOP | brez plačila |

FRN | vrednostni papir s spremenljivo obrestno mero |

IDC | posojilo čez dan |

ISIN | ISIN koda |

MFI | monetarna finančna institucija |

SDT | sklad denarnega trga |

MMP | vrednostni papir denarnega trga |

MU | monetarna unija |

MUMS | države članice monetarne unije |

NCB | nacionalna centralna banka |

RoW | tujina |

BPRČ | bruto poravnava v realnem času |

SSS | sistem poravnave vrednostnih papirjev |

Strip | ločeno trgovanje s kuponi in glavnico |

TARGET | transevropski sistem bruto poravnave v realnem času |

KNPVPVP | kolektivni naložbeni podjem, ki vlaga v prenosljive vrednostne papirje |

Uvod

Ta dokument predstavlja operativni okvir, ki ga je Eurosistem [1] Svet Evropske centralne banke se je odločil besedo "Eurosistem" uporabljati kot izraz, ki označuje sestavo, v kateri Evropski sistem centralnih bank opravlja svoje temeljne naloge, tj. Eurosistem zajema nacionalne centralne banke držav članic, ki so uvedle enotno valuto v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, in Evropsko centralno banko. izbral za enotno monetarno politiko v euroobmočju. Ta dokument, ki je del pravnega okvira Eurosistema za instrumente in postopke monetarne politike, naj bi se uporabljal kot "splošna dokumentacija" o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema, zlasti s ciljem zagotoviti nasprotnim strankam podatke, ki jih potrebujejo v zvezi z izvajanjem monetarne politike Eurosistema.

Ta dokument sam po sebi niti ne podeljuje pravic niti ne nalaga obveznosti nasprotnim strankam. Pravno razmerje med Eurosistemom in njegovimi nasprotnimi strankami se vzpostavi na podlagi ustreznih pogodb ali javnopravnih ureditev.

Ta dokument je razdeljen na sedem poglavij. Poglavje 1 ponuja pregled operativnega okvira monetarne politike Eurosistema. V poglavju 2 so opredeljena merila primernosti nasprotnih strank, ki sodelujejo v operacijah monetarne politike Eurosistema. Poglavje 3 opisuje operacije odprtega trga, medtem ko poglavje 4 predstavlja odprte ponudbe, ki so na voljo nasprotnim strankam. Poglavje 5 določa postopke, ki se uporabljajo pri izvrševanju operacij monetarne politike. V poglavju 6 so opredeljena merila primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev v operacijah monetarne politike. Poglavje 7 predstavlja sistem obveznih rezerv Eurosistema.

Priloge vsebujejo primere operacij monetarne politike, glosar, merila za izbor nasprotnih strank za posege Eurosistema na deviznem trgu, predstavitev okvira poročanja za potrebe denarne in bančne statistike Evropske centralne banke, seznam naslovov spletnih strani Eurosistema ter opis postopkov in sankcij, ki se uporabijo v primeru, da nasprotna stranka ne izpolni svojih obveznosti.

POGLAVJE 1

1. PREGLED OKVIRA MONETARNE POLITIKE

1.1 Evropski sistem centralnih bank

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic Evropske unije (EU) [2] Opozoriti je treba, da nacionalne centralne banke držav članic, ki niso uvedle enotne valute v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodbo), obdržijo svoja pooblastila na področju monetarne politike v skladu z nacionalnim pravom in zato niso vključene v izvajanje enotne monetarne politike.. Dejavnosti ESCB se izvajajo v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodba) in Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB). ESCB vodijo organi odločanja ECB. S tem v zvezi je Svet ECB odgovoren za oblikovanje monetarne politike, medtem ko je Izvršilni odbor pooblaščen za izvajanje monetarne politike v skladu s odločitvami Sveta in smernicami, ki jih določi Svet. Kolikor to velja za možno in primerno, ter s ciljem zagotoviti operativno učinkovitost, ECB naloži nacionalnim centralnim bankam [3] Povsod v tem dokumentu se izraz "nacionalne centralne banke" nanaša na nacionalne centralne banke držav članic, ki so uvedle enotno valuto v skladu s Pogodbo. opravljanje poslov, ki so sestavni del nalog Eurosistema. Operacije monetarne politike Eurosistema se izvajajo pod enakimi pogoji v vseh državah članicah [4] Povsod v tem dokumentu se izraz "država članica" nanaša na državo članico, ki je uvedla enotno valuto v skladu s Pogodbo..

1.2 Cilji Eurosistema

Poglavitni cilj Eurosistema je ohranjanje stabilnosti cen, kakor je opredeljeno v členu 105 Pogodbe. Ne da bi to posegalo v navedeni poglavitni cilj, mora Eurosistem podpirati splošno gospodarsko politiko v Evropski skupnosti. Pri uresničevanju svojih ciljev mora Eurosistem ravnati po načelu odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkovitemu razdeljevanju sredstev.

1.3 Instrumenti monetarne politike Eurosistema

Eurosistem ima za doseganje svojih ciljev na voljo vrsto instrumentov monetarne politike: Eurosistem izvaja operacije odprtega trga, nudi odprte ponudbe in od kreditnih institucij zahteva, da vzdržujejo obvezne rezerve na računih pri Eurosistemu.

1.3.1 Operacije odprtega trga

Operacije odprtega trga igrajo pomembno vlogo v monetarni politiki Eurosistema za uravnavanje obrestnih mer, uravnavanje likvidnosti na trgu in signaliziranje naravnanosti monetarne politike. Eurosistem ima za izvajanje operacij odprtega trga na voljo pet vrst instrumentov. Najpomembnejši instrument so povratne transakcije (izvajajo se na podlagi repo pogodb ali zavarovanih posojil). Eurosistem se lahko poslužuje tudi dokončnih transakcij, izdaje dolžniških certifikatov, valutnih zamenjav in zbiranja vezanih depozitov. Pobudo za operacije odprtega trga daje ECB, ki tudi odloča o instrumentu, ki se bo uporabil, in pogojih za njihovo izvršitev. Lahko se izvršijo na podlagi standardnih avkcij, hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov. [5] Različni postopki za izvajanje operacij odprtega trga Eurosistema, tj. standardne avkcije, hitre avkcije in dvostranski postopki, so navedeni v poglavju 5. Pri standardnih avkcijah poteče največ 24 ur med najavo avkcije in pošiljanjem obvestil uspešnim ponudnikom. Standardnih avkcij se lahko udeležijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti iz oddelka 2.1. Hitre avkcije se izvedejo v časovnem okviru ene ure. Eurosistem lahko izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje pri hitrih avkcijah. Izraz "dvostranski postopki" se nanaša na kateri koli primer, v katerem Eurosistem izvede transakcijo z eno nasprotno stranko ali več, ne da bi pri tem uporabil avkcijske postopke. Dvostranski postopki zajemajo operacije, ki se izvedejo prek borz vrednostnih papirjev ali prek tržnih posrednikov. Glede na njihove cilje, rednost in postopke se lahko operacije odprtega trga Eurosistema razdelijo na naslednje štiri kategorije (glej tudi preglednico 1):

- Operacije glavnega refinanciranja so redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno dospelostjo enega tedna. Te operacije izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi standardnih avkcij. Operacije glavnega refinanciranja igrajo osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev operacij odprtega trga Eurosistema in zagotavljajo večino refinanciranja finančnemu sektorju.

- Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno dospelostjo treh mesecev. Te operacije imajo za cilj zagotoviti nasprotnim strankam dodatno dolgoročnejše refinanciranje in jih izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi standardnih avkcij. S temi operacijami Eurosistem praviloma ne želi signalizirati trgu namer glede obrestnih mer.

- Operacije finega uravnavanja se izvajajo občasno s ciljem uravnavanja likvidnost na trgu in uravnavanja obrestnih mer, zlasti z namenom izravnati učinke, ki jih imajo na obrestne mere nepričakovana nihanja likvidnosti na trgu. Operacije finega uravnavanja se v prvi vrsti izvajajo kot povratne transakcije, vendar so lahko tudi v obliki dokončnih transakcij, valutnih zamenjav in zbiranja vezanih depozitov. Instrumenti in postopki, ki se uporabljajo za izvajanje operacij finega uravnavanja, se prilagodijo glede na vrsto transakcije in posebne cilje, ki se jih želi doseči s temi operacijami. Operacije finega uravnavanja običajno izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov. Svet ECB odloči, ali lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvaja tudi sama ECB.

- Poleg tega lahko Eurosistem izvaja strukturne operacije na podlagi izdaje dolžniških certifikatov, povratnih transakcij in dokončnih transakcij. Te operacije se izvajajo, kadar želi ECB prilagoditi strukturno pozicijo Eurosistema nasproti finančnemu sektorju (redno ali občasno). Strukturne operacije v obliki povratnih transakcij in izdaje dolžniških instrumentov izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi standardnih avkcij. Strukturne operacije v obliki dokončnih transakcij se izvajajo na podlagi dvostranskih postopkov.

1.3.2 Odprte ponudbe

Odprte ponudbe imajo za cilj povečevati ali zmanjševati likvidnost čez noč, signalizirati splošno naravnanost monetarne politike in določiti mejo nihanj obrestnih mer na trgu čez noč. Primerne nasprotne stranke imajo na lastno pobudo na voljo dve odprti ponudbi, pod pogojem, da izpolnjujejo določene operativne pogoje dostopa (glej tudi preglednico 1):

- Nasprotne stranke lahko uporabijo odprto ponudbo mejnega posojanja za pridobitev likvidnosti čez noč od nacionalnih centralnih bank na podlagi ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. V normalnih okoliščinah ni omejitev zneska posojila ali drugih omejitev dostopa nasprotnih strank do posojila, razen zahteve po predložitvi zadostnega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Obrestna mera za mejno posojanje praviloma predstavlja zgornjo mejo obrestne mere na trgu čez noč.

- Nasprotne stranke lahko uporabijo odprto ponudbo deponiranja likvidnosti čez noč za plasiranje depozitov čez noč pri nacionalnih centralnih bankah. V normalnih okoliščinah ni omejitev višine depozitov ali drugih omejitev dostopa nasprotnih strank do zadevnega instrumenta. Obrestna mera za odprto ponudbo deponiranja likvidnosti čez noč praviloma predstavlja spodnjo mejo obrestne mere na trgu čez noč.

Odprte ponudbe nacionalne banke upravljajo decentralizirano.

1.3.3 Obvezne rezerve

Sistem obveznih rezerv Eurosistema se uporablja za kreditne institucije v euroobmočju, in sicer predvsem za stabilizacijo obrestnih mer denarnega trga in ustvarjanje (ali povečanje) strukturnega likvidnostnega primanjkljaja. Rezerve, ki jih je dolžna zagotoviti vsaka institucija, se določijo glede na postavke njene bilance stanja. Z namenom slediti cilju stabilizacije obrestnih mer sistem obveznih rezerv Eurosistema omogoča institucijam uporabo metode povprečenja. Izpolnjevanje obveznih rezerv se določi na podlagi povprečnih dnevnih stanj rezervnih imetij za obdobje izpolnjevanja. Institucije prejmejo nadomestilo za rezervna imetja, ki ne presegajo zneska izračunanih obveznih rezerv po obrestni meri Eurosistema za operacije glavnega refinanciranja.

1.4 Nasprotne stranke

Okvir monetarne politike Eurosistema je oblikovan tako, da zagotavlja udeležbo širokega kroga nasprotnih strank. Institucije, za katere velja zahteva po obveznih rezervah v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB, lahko dostopajo do odprtih ponudb in sodelujejo v operacijah odprtega trga na podlagi standardnih avkcij. Eurosistem lahko izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje pri operacijah finega uravnavanja. Pri dokončnih transakcijah ni vnaprejšnih omejitev glede kroga nasprotnih strank. Pri operacijah valutnih zamenjav (swap poslih), ki se izvajajo za namene monetarne politike, se uporabljajo aktivni udeleženci na deviznem trgu. Krog nasprotnih strank za te operacije je omejen na tiste institucije, ki se nahajajo v euroobmočju in so bile izbrane za posege Eurosistema na deviznem trgu.

1.5 Finančno premoženje za zavarovanje terjatev

Na podlagi člena 18.1 Statuta ESCB morajo vse kreditne operacije Eurosistema (tj. operacije povečevanja likvidnosti) temeljiti na ustreznih zavarovanjih. Eurosistem sprejema širok nabor finančnega premoženja za zavarovanje svojih operacij. Predvsem zaradi notranjih potreb Eurosistema razlikujemo med dvema kategorijama ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev: "finančno premoženje za zavarovanje terjatev z liste 1" in "finančno premoženje za zavarovanje terjatev z liste 2". Na listo 1 se uvrščajo tržni dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo enotna merila primernosti, ki veljajo za celotno euroobmočje, in ki jih določi ECB. Na listo 2 se uvršča dodatno tržno in netržno finančno premoženje, ki je posebnega pomena za nacionalne finančne trge in bančne sisteme ter za katerega merila primernosti določijo nacionalne centralne banke, pri čemer jih mora odobriti ECB. Med obema listama ni razlik glede kakovosti finančnega premoženja in njegove ustreznosti za različne vrste operacij monetarne politike Eurosistema (razen dejstva, da se finančno premoženje z liste 2 v Eurosistemu običajno ne uporablja za dokončne transakcije). Ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev se lahko za zavarovanje terjatev vseh vrst refinanciranja v Eurosistemu uporablja prek meje s pomočjo korespondenčnega centralnobančnega modela (CCBM) ali prek odobrenih povezav med sistemi za poravnavo vrednostnih papirjev (SSS) v EU [6] Glej oddelka 6.6.1 in 6.6.2.. Vse finančno premoženje, ki je ustrezno za operacije monetarne politike Eurosistema, se prav tako lahko uporabi kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev posojila čez dan.

1.6 Spremembe okvira monetarne politike

Svet ECB lahko kadar koli spremeni instrumente, pogoje, merila in postopke za izvajanje operacij monetarne politike Eurosistema.

PREGLEDNICA 1

Operacije monetarne politike Eurosistema

Operacije monetarne politike | Vrste transakcij | Dospelost | Pogostost | Postopek |

Povečevanje likvidnosti | Zmanjševanje likvidnosti |

Operacije odprtega trga

Operacije glavnega refinanciranja | Povratne transakcije | — | En teden | Tedensko | Standardne avkcije |

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | Povratne transakcije | — | Tri mesece | Mesečno | Standardne avkcije |

Operacije finega uravnavanja | Povratne transakcijeValutne zamenjave | Povratne transakcijeZbiranje vezanih depozitovValutne zamenjave | Nestandardizirano | Občasno | Hitre avkcijeDvostranski postopki |

Dokončni nakupi | Dokončne prodaje | — | Občasno | Dvostranski postopki |

Strukturne operacije | Povratne transakcije | Izdaja dolžniških certifikatov | Standardizirano/nestandardizirano | Redno in občasno | Standardne avkcije |

Dokončni nakupi | Dokončne prodaje | — | Občasno | Dvostranski postopki |

Odprte ponudbe

Odprta ponudba mejnega posojanja | Povratne transakcije | — | Čez noč | Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank |

Odprta ponudba deponiranja likvidnosti čez noč | — | Depoziti | Čez noč | Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank |

POGLAVJE 2

2. PRIMERNE NASPROTNE STRANKE

2.1 Splošna merila primernosti

Nasprotne stranke v operacijah monetarne politike Eurosistema morajo izpolnjevati določena merila primernosti [7] Pri dokončnih transakcijah ni vnaprejšnjih omejitev glede kroga nasprotnih strank.. Ta merila so določena s ciljem omogočiti širokemu krogu institucij dostop do operacij monetarne politike Eurosistema, krepiti enako obravnavo institucij v celotnem euroobmočju in zagotoviti, da nasprotne stranke izpolnjujejo določene operativne zahteve in zahteve varnega poslovanja:

- Samo institucije, ki so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB, so primerne nasprotne stranke. Institucije, ki so izvzete iz obveznosti v okviru sistema obveznih rezerv Eurosistema (glej oddelek 7.2), niso primerne nasprotne stranke pri odprtih ponudbah in operacijah odprtega trga Eurosistema.

- Nasprotne stranke morajo biti finančno trdne. Biti morajo podvržene najmanj eni obliki nadzora s strani nacionalnih organov, harmoniziranega z zahtevami EU/EGP [8] Harmoniziran nadzor kreditnih institucij temelji na Direktivi 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1), z vsemi spremembami.. Vendar se lahko kot nasprotne stranke sprejmejo tudi finančno trdne institucije, ki so predmet neharmoniziranega nacionalnega nadzora na primerljivi ravni v euroobmočju, npr. podružnice institucij, ki imajo sedež izven Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

- Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje operacij monetarne politike Eurosistema, morajo nasprotne stranke izpolnjevati vsa operativna merila, določena v ustreznih pogodbenih ali javnopravnih ureditvah, ki jih uporablja njihova nacionalna centralna banka (ali ECB).

Ta splošna merila primernosti so enaka za celotno euroobmočje. Institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti:

- lahko dostopajo do odprtih ponudb Eurosistema, in

- se lahko udeležujejo operacij odprtega trga Eurosistema na podlagi standardnih avkcij.

Institucija lahko dostopa do odprtih ponudb in operacij odprtega trga Eurosistema na podlagi standardnih avkcij samo prek nacionalne centralne banke države članice, v kateri je ustanovljena. Če ima institucija poslovalnice (v obliki sedeža ali podružnice) v več kakor eni državi članici, ima vsaka poslovalnica dostop do teh operacij prek nacionalne centralne banke države članice, v kateri se nahaja, ne glede na dejstvo, da protiponudbe ene institucije lahko predloži samo ena poslovalnica (bodisi sedež ali izbrana podružnica) v vsaki državi članici.

2.2 Izbira nasprotnih strank za hitre avkcije in dvostranske operacije

Pri dokončnih transakcijah ni vnaprejšnjih omejitev glede kroga nasprotnih strank.

Pri valutnih zamenjavah, ki se izvajajo za namene monetarne politike, morajo biti nasprotne stranke sposobne učinkovito opravljati devizne transakcije velikega obsega v katerih koli tržnih pogojih. Krog nasprotnih strank za valutne zamenjave je enak krogu nasprotnih strank, ki se nahajajo v euroobmočju in so izbrane za posege Eurosistema na deviznem trgu. Merila in postopki, ki se uporabljajo za izbiro nasprotnih strank za posege na deviznem trgu, so predstavljeni v Prilogi 3.

Pri drugih operacijah, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij in dvostranskih postopkov (povratne transakcije finega uravnavanja in zbiranje vezanih depozitov), vsaka nacionalna centralna banka izbere določeno število nasprotnih strank iz nabora institucij, ustanovljenih v svoji državi članici, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke. V tem pogledu je glavno merilo izbire aktivnost na denarnem trgu. Druga merila, ki se lahko upoštevajo, so na primer učinkovitost službe za trgovanje z vrednostnimi papirji in potencial za udeležbo pri avkcijah.

Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah nacionalne centralne banke sklepajo posle izključno z nasprotnimi strankami, ki so vključene v krog njihovih nasprotnih strank za fino uravnavanje. Če zaradi operativnih razlogov nacionalna centralna banka pri posamezni operaciji ne more sodelovati z vsemi nasprotnimi strankami za fino uravnavanje, se nasprotne stranke v tej državi članici izberejo po sistemu kroženja, da bi se zagotovil enakopraven dostop vseh nasprotnih strank.

Svet ECB odloči, ali lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvaja tudi sama ECB. Če bi morala dvostranske operacije izvajati ECB, ta v takšnih primerih z namenom zagotovitve enakopravnega dostopa po sistemu kroženja izbere nasprotne stranke iz kroga tistih nasprotnih strank v euroobmočju, ki so primerne za hitre avkcije in dvostranske operacije.

2.3 Sankcije v primeru neizpolnjevanja obveznosti nasprotne stranke

ECB institucijam, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz uredb in odločb ECB v zvezi z uporabo obveznih rezerv, naloži sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij [9] UL L 318, 27.11.1998, str. 4., Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) [10] UL L 264, 12.10.1999, str. 21., Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke [11] UL L 318, 27.11.1998, str. 1., kakor je bila spremenjena, in Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 1745/2003 z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) [12] UL L 250, 2.10.2003, str. 10.. Ustrezne sankcije in postopkovna pravila za njihovo izvajanje so določeni v zgoraj navedenih uredbah.Poleg tega lahko v primeru hudih kršitev zahtev po obveznih rezervah Eurosistem nasprotne stranke začasno izključi iz udeležbe v operacijah odprtega trga.

V skladu s pogodbenimi ali javnopravnimi ureditvami, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka (ali ECB), Eurosistem nasprotnim strankam naloži denarne kazni ali jih začasno izključi iz udeležbe v operacijah odprtega trga, če ne izpolnijo svojih obveznosti po pogodbenih ali javnopravnih ureditvah, ki jih uporabljajo nacionalne centralne banke (ali ECB), kakor je navedeno spodaj.

To velja za primere kršitev avkcijskih pravil (če nasprotna stranka ni sposobna zagotoviti zadostnega finančnega premoženja za zavarovanje zneska, ki ji je bil dodeljen v operaciji povečevanja likvidnosti, ali če ni sposobna zagotoviti zadostnih denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen v operaciji zmanjševanja likvidnosti) in pravil dvostranskih transakcij (če pri dvostranskih transakcijah nasprotna stranka ni sposobna zagotoviti zadostnega zneska ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev ali zadostnih denarnih sredstev za poravnavo dogovorjenega zneska).

To velja tudi za primere, ko nasprotna stranka ne izpolnjuje pravil za uporabo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (če nasprotna stranka uporablja finančno premoženje, ki je ali je postalo neustrezno ali ki ga nasprotna stranka ne sme uporabljati, na primer zaradi tesnih povezav med izdajateljem/garantom in nasprotno stranko ali zato ker sta to isti osebi), in za neizpolnjevanje pravil za postopke ob koncu dneva ter pogojev dostopa do mejnega posojanja (če nasprotna stranka, ki ima ob koncu dneva negativno stanje na poravnalnem računu, ne izpolnjuje pogojev dostopa do mejnega posojanja).

Poleg tega se lahko ukrep začasne izključitve iz operacij odprtega trga, ki se izreče nasprotni stranki, ki ne izpolnjuje obveznosti, uporabi tudi za podružnice iste institucije, ki se nahajajo v drugih državah članicah. Izjemoma se lahko nasprotni stranki za določeno obdobje prepove sodelovanje v vseh prihodnjih operacijah monetarne politike, kadar se to zahteva glede na resnost primera neizpolnjevanja obveznosti, denimo zaradi njegove pogostosti ali trajanja.

Denarne kazni, ki jih naložijo nacionalne centralne banke v primeru neizpolnjevanja, ki se nanaša na kršitve pravil v zvezi z avkcijami, dvostranskimi transakcijami, finančnim premoženjem za zavarovanje terjatev, postopki ob koncu dneva ali pogoji dostopa do odprte ponudbe mejnega posojanja, se izračunajo po vnaprej določeni kazenski obrestni meri (kakor je navedeno v Prilogi 6).

2.4 Začasna ali trajna izključitev zaradi razlogov varnega poslovanja

V skladu s pogodbenimi ali javnopravnimi ureditvami, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka (ali ECB), lahko Eurosistem zaradi razlogov varnega poslovanja nasprotne stranke začasno ali trajno izključi iz uporabe instrumentov monetarne politike.

Poleg tega se lahko začasna ali trajna izključitev nasprotnih strank odobri v nekaterih primerih, ki sodijo pod pojem "neizpolnitev obveznosti" nasprotne stranke, kakor je opredeljen v pogodbenih ali javnopravnih ureditvah, ki jih uporabljajo nacionalne centralne banke.

POGLAVJE 3

3. OPERACIJE ODPRTEGA TRGA

Operacije odprtega trga igrajo pomembno vlogo v monetarni politiki Eurosistema pri uresničevanju ciljev uravnavanja obrestnih mer, uravnavanja likvidnost na trgu in signaliziranja naravnanosti monetarne politike. Glede na njihove cilje, rednost in postopke se lahko operacije odprtega trga Eurosistema razdelijo na štiri kategorije: operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja, operacije finega uravnavanja in strukturne operacije. Z vidika uporabljenih instrumentov so povratne transakcije glavni instrument odprtega trga Eurosistema in se lahko uporabijo za vse štiri kategorije operacij, medtem ko se lahko dolžniški certifikati uporabijo za operacije strukturnega zmanjševanja likvidnosti. Poleg tega ima Eurosistem na razpolago tri druge instrumente za izvajanje operacij finega uravnavanja: dokončne transakcije, valutne zamenjave in zbiranje vezanih depozitov. V naslednjih oddelkih so podrobno predstavljene značilnosti posameznih vrst instrumentov odprtega trga, ki jih uporablja Eurosistem.

3.1 Povratne transakcije

3.1.1 Splošni opis

(a) Vrsta instrumenta

Povratne transakcije se nanašajo na operacije, pri katerih Eurosistem kupuje ali prodaja ustrezno finančno premoženje na podlagi repo pogodb ali izvaja kreditne operacije, zavarovane z ustreznim finančnim premoženjem. Povratne transakcije se uporabljajo za operacije glavnega refinanciranja in operacije dolgoročnejšega refinanciranja. Poleg tega lahko Eurosistem povratne transakcije uporablja za strukturne operacije in operacije finega uravnavanja.

(b) Pravna narava

Nacionalne centralne banke lahko izvajajo povratne transakcije bodisi v obliki repo pogodb (tj. lastništvo nad finančnim premoženjem se prenese na upnika, istočasno pa se stranki dogovorita, da bo lastništvo nad finančnim premoženjem enkrat v prihodnosti preneseno nazaj na dolžnika) ali z zavarovanimi posojili (tj. upnik dobi izvršljivo pravico unovčite finančnega premoženja, ki je bilo dano kot zavarovanje terjatve, vendar ob predpostavljeni izpolnitvi dolžnikove obveznosti lastništvo nad finančnim premoženjem obdrži dolžnik). Ostale določbe za povratne transakcije v obliki repo pogodb so določene v pogodbenih ureditvah, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka (ali ECB). Ureditve za povratne transakcije v obliki zavarovanih posojil upoštevajo posebne postopke in formalnosti, ki so v posameznih pravnih sistemih potrebni za vzpostavitev in poznejše aktiviranje osnovnega zavarovanja (npr. zastave).

(c) Izračun obresti

Razlika med nakupno ceno in ceno ponovnega nakupa pri repo pogodbi je enaka obrestim na izposojeni ali posojeni denarni znesek v času do dospelosti posla, tj. cena ponovnega nakupa vključuje obresti posla. Obresti povratne transakcije v obliki zavarovanega posojila se določijo na podlagi obrestne mere, zneska posojila in roka dospelosti operacije. Obrestna mera, ki velja za povratne operacije odprtega trga Eurosistema, je linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu".

3.1.2 Operacije glavnega refinanciranja

Operacije glavnega refinanciranja so najpomembnejše operacije odprtega trga, ki jih izvaja Eurosistem in igrajo osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev uravnavanja obrestnih mer, uravnavanja likvidnosti na trgu in signaliziranja naravnanosti monetarne politike. Finančnemu sektorju zagotavljajo tudi večino refinanciranja.

Operativne značilnosti operacij glavnega refinanciranja se lahko povzamejo, kakor sledi:

- so operacije povečevanja likvidnosti,

- izvajajo se redno vsak teden [13] Operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo v skladu z vnaprej objavljenim koledarjem avkcij Eurosistema (glej tudi oddelek 5.1.2), ki je objavljen na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletne strani Eurosistema (Priloga 5).,

- običajno imajo rok dospelosti en teden [14] Rok dospelosti operacij glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja se lahko občasno spreminja, med drugim v odvisnosti od praznikov v državah članicah.,

- izvajajo se decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank,

- izvajajo se na podlagi standardnih avkcij (kakor je določeno v oddelku 5.1),

- vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti (kakor je določeno v oddelku 2.1), lahko pri operacijah glavnega refinanciranja posredujejo protiponudbe in

- finančno premoženje z liste 1 in finančno premoženje z liste 2 (kakor je določeno v poglavju 6) sta pri operacijah glavnega refinanciranja primerna kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev.

3.1.3 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Eurosistem izvaja tudi redne operacije refinanciranja, običajno s trimesečnim rokom dospelosti, namenjene zagotavljanju dodatnega dolgoročnejšega refinanciranja finančnega sektorja. Te operacije predstavljajo samo omejen del celotnega zneska refinanciranja. S temi operacijami Eurosistem praviloma ne želi signalizirati trgu namer glede obrestnih mer. Zato se operacije dolgoročnejšega refinanciranja običajno izvajajo v obliki avkcij z variabilno mero, ECB pa občasno objavi obseg refinanciranja, ki bo dodeljen v prihodnjih avkcijah. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem operacije dolgoročnejšega refinanciranja izvede tudi v obliki avkcije s fiksno mero.

Operativne značilnosti operacij dolgoročnejšega refinanciranja se lahko povzamejo, kakor sledi:

- so operacije povečevanja likvidnosti,

- izvajajo se redno vsak mesec [15] Glej opombo 1 zgoraj.,

- običajno imajo rok dospelosti tri mesece [16] Glej opombo 2 zgoraj.,

- izvajajo se decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank,

- izvajajo se na podlagi standardnih avkcij (kakor je določeno v oddelku 5.1),

- vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti (kakor je določeno v oddelku 2.1), lahko pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja posredujejo protiponudbe in

- finančno premoženje z liste 1 in finančno premoženje z liste 2 (kakor je določeno v poglavju 6) sta pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja primerna kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev.

3.1.4 Povratne operacije finega uravnavanja

Eurosistem lahko izvaja operacije finega uravnavanja v obliki povratnih transakcij odprtega trga. Cilj operacij finega uravnavanja je uravnavati likvidnost na trgu in uravnavati obrestne mere, zlasti z namenom izravnati učinke, ki jih imajo na obrestne mere nepričakovana nihanja likvidnosti na trgu. Zaradi morebitne potrebe po hitrem ukrepanju v primeru nepričakovanih dogodkov na trgu je zaželeno ohraniti visoko stopnjo fleksibilnosti pri izbiri postopkov in operativnih značilnostih teh operacij.

Operativne značilnosti povratnih operacij finega uravnavanja se lahko povzamejo, kakor sledi:

- lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali zmanjševanja likvidnosti,

- pogostost operacij ni standardizirana,

- rok dospelosti ni standardiziran,

- povratne transakcije finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti se običajno izvajajo na podlagi hitrih avkcij, čeprav možnost uporabe dvostranskih postopkov ni izključena (glej poglavje 5),

- povratne transakcije finega uravnavanja za zmanjševanje likvidnosti se praviloma izvajajo na podlagi dvostranskih postopkov (kakor je določeno v oddelku 5.2),

- te operacije se običajno izvajajo decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank (Svet ECB odloči, ali lahko v izrednih okoliščinah dvostranske povratne operacije finega uravnavanja izvaja ECB),

- Eurosistem lahko v skladu z merili, določenimi v oddelku 2.2, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje v povratnih operacijah finega uravnavanja in

- finančno premoženje z liste 1 in finančno premoženje z liste 2 (kakor je določeno v poglavju 6) sta pri povratnih operacijah finega uravnavanja primerna kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev.

3.1.5 Povratne strukturne operacije

Eurosistem lahko izvaja strukturne operacije v obliki povratnih transakcij odprtega trga z namenom prilagoditi strukturno pozicijo Eurosistema nasproti finančnemu sektorju.

Operativne značilnosti teh operacij se lahko povzamejo, kakor sledi:

- so operacije povečevanja likvidnosti,

- pogostost operacij je lahko redna ali občasna,

- rok dospelosti operacij ni vnaprej standardiziran,

- izvajajo se na podlagi standardnih avkcij (kakor je določeno v oddelku 5.1),

- izvajajo se decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank,

- vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti (kakor je določeno v oddelku 2.1), lahko pri povratnih strukturnih operacijah posredujejo protiponudbe in

- finančno premoženje z liste 1 in finančno premoženje z liste 2 (kakor je določeno v poglavju 6) sta pri povratnih strukturnih operacijah primerna kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev.

3.2 Dokončne transakcije

(a) Vrsta instrumenta

Dokončne transakcije odprtega trga so operacije, pri katerih Eurosistem na trgu dokončno kupuje ali prodaja ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev. Takšne operacije se izvajajo samo za strukturne namene in namene finega uravnavanja.

(b) Pravna narava

Dokončna transakcija je popoln prenos lastništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos lastništva nazaj na prodajalca. Te transakcije se izvajajo v skladu s tržnimi običaji, ki veljajo za dolžniške instrumente, uporabljene v transakciji.

(c) Določitev cene

Pri izračunu cen Eurosistem deluje v skladu s tržnimi običaji, ki se najbolj pogosto uporabljajo za dolžniški instrument, uporabljen v transakciji.

(d) Druge operativne značilnosti

Operativne značilnosti dokončnih transakcij Eurostistema se lahko povzamejo, kakor sledi:

- lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti (dokončni nakup) ali zmanjševanja likvidnosti (dokončna prodaja),

- njihova pogostost ni standardizirana,

- izvajajo se prek dvostranskih postopkov (kakor je določeno v oddelku 5.2),

- običajno se izvajajo decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank (Svet ECB odloči, ali lahko v izrednih okoliščinah dokončne operacije finega uravnavanja izvaja ECB),

- pri dokončnih transakcijah ni vnaprejšnjih omejitev glede kroga nasprotnih strank in

- pri dokončnih transakcijah se kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev običajno uporabljajo samo instrumenti z liste 1 (kakor je določeno v oddelku 6.1).

3.3 Izdaja dolžniških certifikatov ECB

(a) Vrsta instrumenta

ECB lahko izda dolžniške certifikate s ciljem prilagajanja strukturne pozicije Eurosistema nasproti finančnemu sektorju, da bi se ustvaril (ali povečal) likvidnostni primanjkljaj na trgu.

(b) Pravna narava

Certifikati ECB predstavljajo dolg ECB do imetnika tega instrumenta. Certifikati se izdajo in hranijo v nematerializirani obliki pri registrih vrednostnih papirjev v euroobmočju. ECB ne postavlja nikakršnih omejitev glede prenosljivosti certifikatov. Ostale določbe v zvezi z dolžniškimi certifikati ECB bodo vsebovane v pogojih za takšne certifikate.

(c) Izračun obresti

Certifikati se izdajo z diskontom, tj. izdajo se v znesku, ki je manjši od nominalnega zneska, izplačajo pa se v nominalnem znesku. Razlika med zneskom izdaje in zneskom izplačila je enaka obračunanim obrestim na znesek izdaje po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do dospelosti certifikata. Uporabljena obrestna mera je linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu". Izračun zneska izdaje je prikazan v okvirju 1.

+++++ TIFF +++++

(d) Druge operativne značilnosti

Operativne značilnosti dolžniških certifikatov ECB se lahko povzamejo, kakor sledi:

- certifikati se izdajo za zmanjšanje likvidnosti na trgu,

- certifikati se lahko izdajajo redno ali občasno,

- certifikati imajo rok dospelosti krajši od dvanajst mesecev,

- certifikati se izdajo na podlagi standardnih avkcij (kakor je določeno v oddelku 5.1),

- avkcije certifikatov in poravnave certifikatov se opravljajo decentralizirano s strani posameznih nacionalnih centralnih bank in

- vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti (kakor je določeno v oddelku 2.1), lahko predložijo protiponudbe za vpis dolžniških certifikatov ECB.

3.4 Valutne zamenjave

(a) Vrsta instrumenta

Valutne zamenjave, ki se izvajajo za namene monetarne politike, sestavljata istočasni promptni in terminski nakup ali prodaja eura za tujo valuto. Uporabljajo se za namene finega uravnavanja, zlasti s ciljem uravnavanja likvidnosti na trgu in uravnavanja obrestnih mer.

(b) Pravna narava

Valutne zamenjave, ki se izvajajo za namene monetarne politike, so operacije, pri katerih Eurosistem promptno kupuje (ali prodaja) euro za tujo valuto in istočasno terminsko prodaja (ali kupuje) euro za tujo valuto. Ostale določbe za valutne zamenjave so določene v pogodbenih ureditvah, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka (ali ECB).

(c) Valute in devizni tečaji

Eurosistem praviloma sklepa posle samo v valutah, s katerimi se veliko trguje, in v skladu z običajno tržno prakso. V vsaki operaciji valutne zamenjave se Eurosistem in nasprotne stranke dogovorijo o swap točkah transakcije. Swap točke so razlika med deviznim tečajem terminskega posla in deviznim tečajem promptnega posla. Swap točke za euro nasproti tuji valuti kotirajo v skladu s splošnimi tržnimi običaji. Zveza med promptnim in formalnim tečajem obeh valut je predstavljena v okvirju 2.

+++++ TIFF +++++

(d) Druge operativne značilnosti

Operativne značilnosti valutnih zamenjav se lahko povzamejo, kakor sledi:

- lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali zmanjševanja likvidnosti,

- njihova pogostost ni standardizirana,

- njihov rok dospelosti ni standardiziran,

- izvajajo se na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov (glej poglavje 5),

- običajno se izvajajo decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank (Svet ECB odloči, ali lahko v izrednih okoliščinah valutne zamenjave v obliki dvostranskih postopkov izvaja ECB) in

- Eurosistem lahko v skladu z merili, določenimi v oddelku 2.2 in Prilogi 3, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje v valutnih zamenjavah.

3.5 Zbiranje vezanih depozitov

(a) Vrsta instrumenta

Naprotna stranka lahko na pobudo Eurosistema sklene obrestovane vezane depozite pri nacionalni centralni banki v državi članici, v kateri je nasprotna stranka ustanovljena. Zbiranje vezanih depozitov je predvideno samo za fino uravnavanje, z namenom zmanjšanja likvidnosti na trgu.

(b) Pravna narava

Depoziti nasprotnih strank so plasirani za določen rok in s fiksno obrestno mero. Nacionalne centralne banke ne dajejo zavarovanja v zameno za depozite.

(c) Izračun obresti

Obrestna mera, ki velja za depozite, je linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu". Obresti se izplačajo ob dospelosti depozita.

(d) Druge operativne značilnosti

Operativne značilnosti zbiranja vezanih depozitov se lahko povzamejo, kakor sledi:

- depoziti se zbirajo z namenom zmanjšanja likvidnosti,

- pogostost zbiranja depozitov ni standardizirana,

- rok dospelosti depozitov ni standardiziran,

- zbiranje depozitov se običajno izvajajo na podlagi hitrih avkcij, čeprav možnost uporabe dvostranskih postopkov ni izključena (glej poglavje 5),

- zbiranje depozitov se običajno izvaja decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank (Svet ECB odloči, ali lahko v izrednih okoliščinah zbiranje vezanih depozitov v obliki dvostranskih postopkov [17] Vezani depoziti se vodijo na računih pri nacionalnih centralnih bankah; to bi veljalo tudi v primeru, ko bi ECB operacije izvajala centralizirano. izvede ECB), in

- Eurosistem lahko v skladu z merili, določenimi v oddelku 2.2, izbere omejeno število nasprotnih strank za zbiranje vezanih depozitov.

POGLAVJE 4

4. ODPRTE PONUDBE

4.1 Odprta ponudba mejnega posojanja

(a) Vrsta instrumenta

Nasprotne stranke lahko uporabijo odprto ponudbo mejnega posojanja, da pridobijo likvidnost čez noč od nacionalnih centralnih bank po vnaprej določeni obrestni meri na podlagi ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (kakor je določeno v poglavju 6). Namen instrumenta je zadovoljiti začasne likvidnostne potrebe nasprotnih strank. V normalnih okoliščinah obrestna mera za mejno posojanje predstavlja zgornjo mejo obrestne mere na trgu čez noč. Pogoji za to operacijo so enaki v celotnem euroobmočju.

(b) Pravna narava

Nacionalne centralne banke lahko ponudijo odprto ponudbo mejnega posojanja bodisi v obliki pogodb o povratnem nakupu čez noč (tj. lastništvo nad finančnim premoženjem se prenese na upnika, istočasno pa stranki skleneta povratno transakcijo vračila lastništva finančnega premoženja nazaj na dolžnika z naslednjim delovnim dnem) ali z zavarovanimi posojili čez noč (tj. upnik dobi izvršljivo pravico unovčitve inančnega premoženja, ki je bilo dano kot zavarovanje terjatve, vendar ob predpostavljeni izpolnitvi dolžnikove obveznosti lastništvo nad finančnim premoženjem obdrži dolžnik). Ostale določbe za repo pogodbe so določene v pogodbenih ureditvah, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka. Ureditve za zagotavljanje likvidnosti v obliki zavarovanih posojil upoštevajo posebne postopke in formalnosti, ki so v posameznih pravnih sistemih potrebni za vzpostavitev in poznejše aktiviranje osnovnega zavarovanja (npr. zastave).

(c) Pogoji dostopa

Do odprte ponudbe mejnega posojanja lahko dostopajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v oddelku 2.1. Dostop do mejnega posojanja je mogoč preko nacionalne centralne banke v državi članici, v kateri je institucija ustanovljena. Dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja je mogoč samo na dneve, ko so zadevni nacionalni sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ) in zadevni sistemi SSS odprti za poslovanje.

Morebitno debetno stanje na poravnalnem računu nasprotne stranke pri nacionalni centralni banki ob koncu dneva se avtomatsko šteje kot zahtevek za dostop do mejnega posojanja. Postopki dostopa do mejnega posojanja ob koncu dneva so določeni v oddelku 5.3.3.

Nasprotna stranka lahko dobi dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja tudi tako, da pošlje zahtevek nacionalni centralni banki države članice, v kateri je ustanovljena. Da bi nacionalna centralna banka lahko obravnavala zahtevek še isti dan, mora zahtevek prejeti najpozneje 30 minut po dejanskem času zaprtja sistema TARGET [18] V nekaterih državah članicah nacionalne centralne banke (ali nekatere njihove podružnice) na določene delovne dneve Eurosistema ne izvajajo operacij monetarne politike zaradi nacionalnih ali regionalnih praznikov. V teh primerih je zadevna nacionalna centralna banka odgovorna za vnaprejšnje obveščanje nasprotnih strank o ureditvi dostopa do odprte ponudbe mejnega posojanja na zadevni praznični dan., [19] Dnevi, ko je sistem TARGET zaprt, so objavljeni na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletne strani Eurosistema (Priloga 5). za poslovanje. Splošno pravilo je, da je čas zaprtja sistema TARGET za poslovanje 18.00 ura po času ECB (srednjeevropski čas). Skrajni rok za zahtevek za dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 30 minut. V zahtevku je treba navesti znesek posojila in, če finančno premoženje za zavarovanje terjatev za transakcijo ni bilo vnaprej deponirano pri nacionalni centralni banki, finančno premoženje za zavarovanje terjatev mejnega posojanja.

Razen zahteve po predložitvi zadostnega ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve ni omejitve glede denarnega zneska, ki se lahko odobri v okviru odprte ponudbe mejnega posojanja.

(d) Rok dospelosti in izračun obresti

Rok dospelosti posojila, odobrenega na podlagi odprte ponudbe mejnega posojanja, je čez noč. Nasprotne stranke, ki so neposredno udeležene v sistemu TARGET, posojilo odplačajo naslednji dan, ko so zadevni nacionalni sistem BPRČ in zadevni sistemi SSS operativni, in sicer v trenutku, ko se odprejo za poslovanje.

Obrestno mero objavi Eurosistem vnaprej in se izračuna kot linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu". ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero z učinkom ne prej kakor naslednji delovni dan Eurosistema [20] Povsod v tem dokumentu se izraz "delovni dan Eurosistema" nanaša na kateri koli dan, ko sta ECB in najmanj ena nacionalna centralna banka odprti za izvajanje operacij monetarne politike Eurosistema.. Obresti posojila se plačujejo skupaj z odplačilom posojila.

(e) Ukinitev odprte ponudbe mejnega posojanja

Dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja se odobri samo v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami monetarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga ukine.

4.2 Odprta ponudba deponiranja likvidnosti čez noč

(a) Vrsta instrumenta

Nasprotne stranke lahko uporabijo odprto ponudbo deponiranja likvidnosti čez noč za sklenitev depozitov čez noč pri nacionalnih centralnih bankah. Depoziti se obrestujejo po vnaprej določeni obrestni meri. V normalnih okoliščinah obrestna mera za odprto ponudbo deponiranja likvidnosti čez noč predstavlja spodnjo mejo obrestne mere na trgu čez noč. Pogoji za možnost deponiranja likvidnosti čez noč so enaki v celotnem euroobmočju [21] Zaradi različnih struktur računov v nacionalnih centralnih bankah lahko med državami euroobmočja obstajajo operativne razlike..

(b) Pravna narava

Depoziti čez noč, sprejeti od nasprotnih strank, se obrestujejo po fiksni obrestni meri. V zameno za depozite se nasprotnim strankam ne daje zavarovanja.

(c) Pogoji dostopa [22] Zaradi obstoja različnih struktur računov v nacionalnih centralnih bankah lahko ECB dovoli nacionalnim centralnim bankam uporabljati pogoje dostopa, ki se nekoliko razlikujejo od tistih, ki so navedeni tukaj. Nacionalne centralne banke posredujejo informacije o morebitnih odstopanjih od pogojev dostopa, opisanih v tem dokumentu.

Do odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čez noč lahko dostopajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v oddelku 2.1. Dostop do odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čez noč je mogoč preko nacionalne centralne banke v državi članici, v kateri je institucija ustanovljena. Dostop do možnosti deponiranja likvidnosti čez noč je mogoč samo na dneve, ko je zadevni nacionalni sistem BPRČ odprt za poslovanje.

Da se nasprotni stranki dovoli dostop do odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čez noč, mora poslati zahtevek nacionalni centralni banki države članice, v kateri je ustanovljena. Da bi nacionalna centralna banka lahko obravnavala zahtevek še isti dan, mora nacionalna centralna banka zahtevek prejeti najpozneje 30 minut po dejanskem času zaprtja sistema TARGET, ki je praviloma ob 18.00 uri po času ECB (srednjeevropski čas) [23] V nekaterih državah članicah nacionalne centralne banke (ali nekatere njihove podružnice) na določene delovne dneve Eurosistema ne izvajajo operacij monetarne politike Eurosistema zaradi nacionalnih ali regionalnih praznikov. V takšnih primerih je zadevna nacionalna centralna banka odgovorna za vnaprejšnje obveščanje nasprotnih strank o ureditvi dostopa do odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čez noč na zadevni praznični dan. [24] Dnevi, ko je sistem TARGET zaprt, so objavljeni na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletne strani Eurosistema (Priloga 5).. Skrajni rok za zahtevek za dostop do odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čez noč se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 30 minut. V zahtevku je treba navesti znesek depozita.

Znesek, ki ga nasprotna stranka lahko deponira v okviru odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čez noč, ni omejen.

(d) Rok dospelosti in izračun obresti

Rok dospelosti depozita v okviru odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čez noč je čez noč. Za nasprotne stranke, ki so neposredno udeležene v sistemu TARGET, imajo depoziti, ki so jih sklenile v okviru odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čez noč, rok dospelosti naslednji dan, ko je zadevni nacionalni sistem BPRČ operativen, in sicer v trenutku, ko se odpre za poslovanje.

Obrestno mero objavi Eurosistem vnaprej in se izračuna kot linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu". ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero z učinkom ne prej kakor naslednji delovni dan Eurosistema. Obresti na depozite se plačajo ob dospelosti depozita.

(e) Ukinitev odprte ponudbe

Dostop do odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čez noč se odobri samo v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami monetarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga ukine.

POGLAVJE 5

5. POSTOPKI

5.1 Avkcijski postopki

5.1.1 Splošni opis

Operacije odprtega trga Eurosistema se običajno izvajajo v obliki avkcijskih postopkov. Avkcijski postopki Eurosistema se izvajajo v šestih operativnih korakih, kakor so navedni v okvirju 3.

Eurosistem razlikuje med dvema različnima avkcijskima postopkoma: standardne avkcije in hitre avkcije. Postopki za standardne in hitre avkcije so enaki, razen rokov izvedbe in kroga nasprotnih strank.

+++++ TIFF +++++

(a) Standardne avkcije

Pri standardnih avkcijah lahko poteče največ 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom (pri čemer je čas med rokom za posredovanje protiponudb in objavo dodelitve približno dve uri). Diagram 1 podaja pregled običajnega časovnega okvira za operativne korake standardnih avkcij. ECB se lahko odloči za prilagoditev časovnega okvira pri posameznih operacijah, če meni, da je to primerno.

Operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in strukturne operacije (razen dokončnih transakcij) se vedno izvajajo v obliki standardnih avkcij. Standardnih avkcij se lahko udeležijo nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti iz oddelka 2.1.

+++++ TIFF +++++

Opomba:

Številke se nanašajo na operativne korake, kakor so opredeljeni v okvirju 3.

(b) Hitre avkcije

Hitre avkcije se običajno izvedejo v roku ene ure po najavi avkcije, obvestila uspešnim ponudnikom pa se pošljejo neposredno po objavi rezultatov. Običajni časovni okvir za izvajanje operativnih korakov hitrih avkcij je podan v diagramu 2. ECB se lahko odloči za prilagoditev časovnega okvira pri posameznih operacijah, če meni, da je to primerno. Hitre avkcije se uporabljajo izključno za izvajanje operacij finega uravnavanja. Eurosistem lahko v skladu z merili in postopki iz oddelka 2.2 izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje na hitrih avkcijah.

+++++ TIFF +++++

Opomba:

Številke se nanašajo na operativne korake, kakor so opredeljeni v okvirju 3.

(c) Avkcije s fiksno mero in avkcije z variabilno mero

Eurosistem ima možnost izvajati bodisi avkcije s fiksno mero (licitira se količina) bodisi avkcije z variabilno mero (licitira se obrestna mera). Pri avkciji s fiksno mero ECB vnaprej določi obrestno mero in udeležene nasprotne stranke v protiponudbah navedejo denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti po fiksni obrestni meri [25] Pri avkcijah valutnih zamenjav s fiksno swap mero ECB za posamezno operacijo določi swap točke, nasprotne stranke pa licitirajo znesek v valuti, ki ga želijo prodati (in ponovno kupiti) ali kupiti (in ponovno prodati) po navedeni meri.. Pri avkciji z variabilno mero nasprotne stranke v protiponudbah navedejo denarne zneske in obrestne mere, po katerih želijo skleniti posle z nacionalnimi centralnimi bankami [26] Pri avkcijah valutnih zamenjav z variabilno swap mero nasprotne stranke v protiponudbah navedejo znesek v osnovni valuti in kotacijo swap točk, po katerih želijo skleniti posel..

5.1.2 Koledar avkcij

(a) Operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja

Operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo v skladu z okvirnim koledarjem, ki ga objavi Eurosistem [27] Koledar avkcij Eurosistema je objavljen na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletne strani Eurosistema (Priloga 5).. Koledar se objavi najmanj tri mesece pred začetkom leta, za katerega velja. Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja so navedeni v preglednici 2. ECB si prizadeva zagotoviti, da se operacij glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja lahko udeležijo nasprotne stranke v vseh državah članicah. ECB pri pripravi okvirnega koledarja avkcij upošteva državne praznike v posameznih državah članicah, zato so možna odstopanja od običajnih trgovalnih dnevov.

PREGLEDNICA 2

Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja

Vrsta operacije | Običajni trgovalni dan (T) |

Operacije glavnega refinanciranja | vsak torek |

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | zadnjo sredo vsakega koledarskega meseca |

(b) Strukturne operacije

Pri strukturnih operacijah, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, se vnaprej določen koledar ne upošteva. Vendar se te običajno izvajajo in poravnavajo samo na dneve, ki so delovni dnevi NCB [28] Povsod v tem dokumentu se izraz "delovni dan NCB" nanaša na kateri koli dan, ko je nacionalna centralna banka določene države članice odprta za izvajanje operacij monetarne politike Eurosistema. V nekaterih državah članicah so lahko podružnice nacionalne centralne banke zaprte na delovni dan NCB zaradi lokalnih ali regionalnih praznikov. V takšnih primerih je zadevna nacionalna centralna banka odgovorna za vnaprejšnje obveščanje nasprotnih strank o postopkih za transakcije, ki vključujejo te podružnice. v vseh državah članicah.

(c) Operacije finega uravnavanja

Pri operacijah finega uravnavanja se vnaprej določen koledar ne upošteva. ECB se lahko odloči, da izvede operacije finega uravnavanja na kateri koli delovni dan Eurosistema. V teh operacijah sodelujejo samo nacionalne centralne banke držav članic, v katerih so trgovalni dan, dan poravnave in dan izplačila delovni dnevi NCB.

5.1.3 Najava avkcije

Standardne avkcije Eurosistema se javno objavijo prek elektronskih medijev. Poleg tega lahko nacionalne centralne banke o avkciji neposredno obvestijo nasprotne stranke, ki nimajo dostopa do elektronskih medijev. Javna najava avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:

- referenčna številka avkcije,

- datum avkcije,

- vrsta operacije (povečevanje ali zmanjševanje likvidnosti in vrsta instrumenta monetarne politike, ki se bo uporabil),

- rok dospelosti operacije,

- vrsta avkcije (avkcija s fiksno mero ali avkcija z variabilno mero),

- metoda dodelitve (avkcija nizozemskega tipa ali avkcija ameriškega tipa, kakor je opredeljeno v oddelku 5.1.5 d),

- predvideni znesek operacije (običajno samo pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja),

- obrestna mera/cena/swap točka, ki je določena za avkcijo (pri avkcijah s fiksno mero),

- izklicna obrestna mera/cena/swap točka (če je predvideno),

- datum začetka in datum dospelosti operacije (če je predvideno) ali datum valute in datum dospelosti instrumenta (pri izdaji dolžniških certifikatov),

- valute, uporabljene v operaciji, in osnovna valuta (pri valutnih zamenjavah),

- referenčni promptni devizni tečaj, ki se uporablja za izračun protiponudbe (pri valutnih zamenjavah),

- zgornja meje protiponudbe (če je predvideno),

- minimalni znesek dodelitve (če je predvideno),

- minimalni odstotek dodelitve (če je predvideno),

- roki za predložitev protiponudb,

- denominacija certifikatov (pri izdaji dolžniških certifikatov) in

- ISIN koda izdaje (pri izdaji dolžniških certifikatov).

Zaradi izboljšanja preglednosti operacij finega uravnavanja Eurosistem hitre avkcije običajno javno najavi vnaprej. Vendar se v izrednih okoliščinah ECB lahko odloči, da hitrih avkcij ne bo javno najavil vnaprej. Najava hitre avkcije poteka po enakih postopkih kakor za standardne avkcije. Pri hitri avkciji, ne glede na to, ali je javno najavljena ali ne, nacionalne centralne banke neposredno stopijo v stik z izbranimi nasprotnimi strankami.

5.1.4 Priprava in posredovanje protiponudb s strani nasprotnih strank

Protiponudbe nasprotnih strank morajo biti pripravljene v skladu z vzorcem, ki ga za zadevno operacijo določijo nacionalne centralne banke. Protiponudbe se morajo predložiti nacionalni centralni banki države članice, v kateri ima institucija poslovalnico (sedež ali podružnico). Protiponudbe ene institucije lahko predloži samo ena poslovalnica (bodisi sedež ali izbrana podružnica) v vsaki državi članici.

Pri avkcijah s fiksno mero nasprotne stranke v svojih protiponudbah navedejo denarni znesek, v katerem nameravajo skleniti posel z nacionalnimi centralnimi bankami [29] Pri valutnih zamenjavah s fiksno swap mero je treba navesti znesek v osnovni valuti, v višini katerega je nasprotna stranka pripravljena skleniti posel z Eurosistemom..

Pri avkcijah z variabilno mero lahko nasprotne stranke predložijo do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami/cenami/swap točkami. V vsaki protiponudbi navedejo denarni znesek, v katerem nameravajo skleniti posel z nacionalnimi centralnimi bankami in ustrezno obrestno mero [30] V zvezi z izdajo dolžniških certifikatov ECB lahko ECB sklene, da morajo protiponudbe vsebovati licitirano ceno in ne obrestno. V takšnih primerih se cene navajajo kot odstotek nominalnega zneska. [31] Pri valutnih zamenjavah z variabilno swap mero je treba navesti znesek v osnovni valuti, v višini katerega je nasprotna stranka pripravljena skleniti posel z Eurosistemom, ter swap točke.. Licitirane obrestne mere morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. Pri operacijah valutne zamenjave z variabilno swap mero se swap točke navajajo v skladu s splošnimi tržnimi običaji, protiponudbe pa morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 swap točke.

Pri operacijah glavnega refinanciranja znaša najnižji znesek protiponudbe 1000000 EUR. Protiponudbe, ki ta znesek presegajo, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100000 EUR. Isti znesek protiponudbe in mnogokratnik veljata tudi za fino uravnavanje in strukturne operacije. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni licitirani višini obrestne mere/cene/swap točk.

Pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja določi vsaka nacionalna centralna banka najnižji znesek protiponudbe v razponu od 10000 EUR do 1000000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji določeni znesek protiponudbe, morajo biti izražene kot mnogokratniki 10000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini licitirane obrestne mere.

ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. Vsaka tovrstna omejitev zgornje meje protiponudbe se vedno navede v javni najavi avkcije.

Od nasprotnih strank se pričakuje, da imajo za denarni znesek, ki jim je bil dodeljen, vedno na voljo kritje z zadostno višino ustreznega finančnega premoženja [32] Ali, pri operacijah zmanjševanja likvidnosti, dovolj denarja za poravnavo transakcije.. Pogodbene ali javnopravne ureditve, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka, dovoljujejo naložiti kazni, če nasprotna stranka ni sposobna zagotoviti zadostnega zneska finančnega premoženja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen na avkciji.

Nasprotne stranke lahko umaknejo protiponudbe do skrajnjega roka za oddajo protiponudb. Protiponudbe, predložene po skrajnem roku, določenem v najavi avkcije, so neveljavne. O upoštevanju skrajnega roka presojajo nacionalne centralne banke. Nacionalne centralne banke zavržejo vse protiponudbe nasprotne stranke, če skupni znesek protiponudb presega zgornjo mejo protiponudb, ki jo določi ECB. Nacionalne centralne banke prav tako zavržejo vsako protiponudbo, ki je pod spodnjim zneskom protiponudbe ali ki je pod ali nad izklicno obrestno mero/ceno/swap točkami. Poleg tega lahko nacionalne centralne banke zavržejo protiponudbe, ki niso popolne ali niso pripravljene v skladu z vzorcem. Če se protiponudba zavrže, zadevna nacionalna centralna banka o svoji odločitvi obvesti nasprotno stranko pred dodelitvijo.

5.1.5 Postopki za sprejem ponudb

(a) Avkcije s fiksno mero

Pri avkciji s fiksno mero se protiponudbe, ki so jih podale nasprotne stranke, seštejejo. Če skupni znesek protiponudb presega znesek za dodelitev, se predložene protiponudbe dodelijo sorazmerno glede na razmerje med zneskom za dodelitev in skupnim zneskom ponudb (glej okvir 4). Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Vendar se lahko ECB na avkciji s fiksno mero odloči dodeliti vsakemu ponudniku minimalni znesek/odstotek.

+++++ TIFF +++++

(b) Avkcije z variabilno obrestno mero v eurih

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero v eurih, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na licitirano obrestno mero. Protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami se sprejmejo prednostno, medtem ko se protiponudbe z vedno nižjimi obrestnimi merami sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev. Če pri najnižji sprejeti obrestni meri (tj. pri mejni obrestni meri) skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri (glej okvir 5). Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

+++++ TIFF +++++

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero, na katerih Eurosistem zmanjšuje likvidnost (takšne avkcije se lahko uporabljajo za izdajo dolžniških certifikatov in zbiranje vezanih depozitov), se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu licitiranih obrestnih mer (ali v padajočem vrstnem redu licitiranih cen). Protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami) se sprejmejo prednostno, medtem ko se protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami) sprejemajo, dokler se ne izčrpa celoten znesek likvidnosti, ki jo želi Eurosistem z operacijo zmanjšati. Če pri najvišji obrestni meri (najnižji ceni) od sprejetih (tj. pri mejni obrestni meri/ceni) skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri/ceni (glej okvir 5). Pri izdaji dolžniških certifikatov se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji mnogokratnik denominacije dolžniških certifikatov. Pri drugih operacijah zmanjševanja likvidnosti se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji euro.

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero se lahko ECB odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli minimalni znesek.

(c) Avkcije valutnih zamenjav z variabilno swap mero

Pri avkcijah valutnih zamenjav z variabilno swap mero, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na licitirane swap točke [33] Kotacije swap točk se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu, ob upoštevanju predznaka kotacije, ki je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za dano ročnost valutne zamenjave obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke pozitivna (tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto). Če je, nasprotno, obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke negativna (tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto).. Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno višjimi kotacijami swap točk, in sicer dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev v osnovni valuti. Če pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk (glej okvir 6). Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Pri avkcijah valutnih zamenjav za zmanjševanje likvidnosti z variabilno swap mero se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu licitiranih kotacij swap točk. Ponudbe z najvišjimi kotacijami swap točk se sprejmejo prednostno, medtem ko se naslednje nižje kotacije swap točk sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek v osnovni valuti. Če pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk (glej okvir 6). Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

(d) Vrsta avkcije

Pri avkcijah z variabilno mero lahko Eurosistem uporabi postopek za avkcije nizozemskega ali ameriškega tipa. Pri avkciji nizozemskega tipa je dodelitvena obrestna mera/cena/swap točka, ki se uporablja za vse sprejete protiponudbe, enaka mejni obrestni meri/ceni/swap točki (tj. tisti, pri kateri se izčrpa znesek za dodelitev). Pri avkciji ameriškega tipa je dodelitvena obrestna mera/cena/swap točka enaka obrestnim meram/cenam/swap točkam, ponujenim za vsako posamezno protiponudbo.

5.1.6 Objava rezultatov avkcije

Rezultati standardnih in hitrih avkcij se javno objavijo prek elektronskih medijev. Poleg tega lahko nacionalne centralne banke o rezultatih dodelitve neposredno obvestijo nasprotne stranke, ki nimajo dostopa do elektronskih medijev. Javno sporočilo o rezultatih avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:

- referenčna številka avkcije,

- datum avkcije,

- vrsta operacije,

- rok dospelosti operacije,

- skupni znesek protiponudb s strani nasprotnih strank Eurosistema,

- število ponudnikov,

- valute, uporabljene v operaciji (pri valutnih zamenjavah),

- skupni dodeljeni znesek,

- odstotek dodelitve (pri avkcijah s fiksno mero),

- promptni devizni tečaj (pri valutnih zamenjavah),

- mejna obrestna mera/cena/swap točke in odstotek dodelitve pri mejni obrestni meri/ceni/swap točkah (pri avkcijah z variabilno mero),

- najnižja licitirana obrestna mera/cena/swap točke, najvišja licitirana obrestna mera/cena/swap točke in tehtana povprečna obrestna mera/cena/swap točke dodelitve (pri avkcijah ameriškega tipa),

- datum začetka in datum dospelosti operacije (če je predvideno) ali datum valute in datum dospelosti instrumenta (pri izdaji dolžniških certifikatov),

- minimalni znesek dodelitve (če je predvideno),

- minimalni odstotek dodelitve (če je predvideno),

- denominacija certifikatov (pri izdaji dolžniških certifikatov) in

- ISIN koda izdaje (pri izdaji dolžniških certifikatov).

Nacionalne centralne banke obvestijo uspešne ponudnike o rezultatih dodelitve neposredno.

5.2 Postopki za dvostranske operacije

(a) Splošni opis

Nacionalne centralne banke lahko izvajajo operacije na podlagi dvostranskih postopkov [34] Svet ECB odloči, ali lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvaja tudi sama ECB.. Ti postopki se lahko uporabljajo za operacije finega uravnavanja na odprtem trgu in strukturne dokončne operacije. V širšem smislu so opredeljeni kot kateri koli postopki, v katerih Eurosistem izvede transakcijo z eno nasprotno stranko ali več brez uporabe avkcijskega postopka. S tem v zvezi lahko razlikujemo med dvema različnima vrstama dvostranskih postopkov: operacije, pri katerih Eurosistem neposredno stopi v stik z nasprotnimi strankami, in operacije, ki se izvajajo prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov.

(b) Neposredni stik z nasprotnimi strankami

Pri tem postopku nacionalne centralne banke neposredno stopijo v stik z eno domačo nasprotno stranko ali več, izbrano(-imi) v skladu z merili iz oddelka 2.2. V skladu z natančnimi navodili ECB se nacionalne centralne banke odločijo, ali bodo sklenile posel z nasprotnimi strankami. Transakcije se poravnajo prek nacionalnih centralnih bank.

Če bi Svet ECB odločil, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije izvaja tudi sama ECB (ali ena nacionalna centralna banka ali več, ki bi delovala kot operativna enota ECB), bi se postopki za tovrstne operacije ustrezno prilagodili. V tem primeru bi ECB (ali nacionalna(-e) centralna(-e) banka(-e) v vlogi operativne enote ECB) neposredno stopila v stik z eno nasprotno stranko ali več v euroobmočju, izbrano v skladu z merili iz oddelka 2.2. ECB (ali nacionalna(-e) centralna(-e) banka(-e) v vlogi operativne enote ECB) bi se odločila, ali bo sklenila posel z nasprotnimi strankami. Transakcije bi se kljub temu poravnale decentralizirano prek nacionalnih centralnih bank.

Dvostranske operacije prek neposrednega stika z nasprotnimi strankami se lahko uporabijo za povratne transakcije, dokončne transakcije, valutne zamenjave in zbiranje vezanih depozitov.

(c) Operacije, izvedene prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov

Nacionalne centralne banke lahko izvajajo dokončne transakcije prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov. Pri teh operacijah krog nasprotnih strank ni vnaprej omejen, postopki pa so prilagojeni tržnim običajem, ki veljajo za dolžniške instrumente, za katere se sklepajo posli. Svet ECB odloči, ali lahko v izrednih okoliščinah ECB sama (ali ena nacionalna centralna banka ali več v vlogi operativne enote ECB) izvaja dokončne operacije finega uravnavanja prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov.

(d) Najava dvostranskih operacij

Dvostranske operacije se običajno vnaprej javno ne najavljajo. Poleg tega se ECB lahko odloči, da rezultatov dvostranskih operacij ne bo javno objavila.

(e) Delovni dnevi

ECB se lahko odloči, da bo dvostranske operacije finega uravnavanja izvedla na kateri koli delovni dan Eurosistema. V teh operacijah sodelujejo samo nacionalne centralne banke držav članic, v katerih so trgovalni dan, dan poravnave in dan izplačila delovni dnevi NCB.

Dokončne dvostranske operacije za strukturne namene se običajno izvajajo in poravnavajo samo na dneve, ki so delovni dnevi NCB v vseh državah članicah.

5.3 Postopki poravnave

5.3.1 Splošni opis

Denarne transakcije, povezane z uporabo odprtih ponudb Eurosistema ali sodelovanjem v operacijah odprtega trga, se poravnajo prek računov nasprotnih strank pri nacionalnih centralnih bankah (ali prek poravnalnih računov bank udeleženk sistema TARGET). Denarne transakcije se poravnajo šele po (ali ob) dokončnem prenosu finančnega premoženja za zavarovanje terjatev operacije. To pomeni, da je treba finančno premoženje za zavarovanje terjatev bodisi vnaprej deponirati na skrbniškem računu pri nacionalni centralni banki bodisi poravnati na podlagi sistema dostave proti plačilu pri zadevni nacionalni centralni banki. Prenos finančnega premoženja za zavarovanje terjatev se izvrši prek poravnalnih računov za vrednostne papirje nasprotnih strank pri sistemih SSS, ki izpolnjujejo minimalne zahteve ECB [35] Opis standardov za uporabo primernih sistemov SSS v euroobmočju in ažuriran seznam ustreznih povezav med temi sistemi je na spletni strani ECB (www.ecb.int).. Nasprotne stranke brez skrbniških računov pri nacionalni centralni banki ali brez poravnalnih računov za vrednostne papirje pri SSS, ki izpolnjujejo minimalne zahteve ECB, lahko transakcije s finančnim premoženjem za zavarovanje terjatev poravnajo prek poravnalnega računa za vrednostne papirje ali skrbniškega računa korespondenčne kreditne institucije.

Ostale določbe v zvezi s postopki poravnave so opredeljene v pogodbenih ureditvah, ki jih uporabljajo nacionalne centralne banke (ali ECB) za posamezne instrumente monetarne politike. Postopki poravnave posameznih nacionalnih centralnih bank se lahko zaradi različnih nacionalnih zakonodaj in operativnih praks med seboj nekoliko razlikujejo.

5.3.2 Poravnava operacij odprtega trga

Operacije odprtega trga na podlagi standardnih avkcij (tj. operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in strukturne operacije) se običajno poravnajo na prvi dan po trgovalnem dnevu, ko so odprti vsi zadevni nacionalni sistemi BPRČ in vsi zadevni SSS. Eurosistem si načeloma prizadeva poravnati transakcije v zvezi s svojimi operacijami odprtega trga istočasno v vseh državah članicah z vsemi nasprotnimi strankami, ki so zagotovile zadostno finančno premoženje za zavarovanje terjatev. Vendar se lahko zaradi operativnih omejitev in tehničnih značilnosti sistemov SSS časovne razporeditve na dan poravnave operacij odprtega trga znotraj euroobmočja med seboj razlikujejo. Čas poravnave operacij glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja običajno sovpada s časom vračila prejšnje operacije z ustrezno dospelostjo.

Eurosistem si prizadeva operacije odprtega trga na podlagi hitrih avkcij in dvostranskih postopkov poravnati na trgovalni dan. Vendar lahko Eurosistem zaradi operativnih razlogov za te operacije, zlasti za dokončne transakcije (za namene finega uravnavanja in strukturne namene) in valutne zamenjave, občasno določi druge datume poravnave (glej preglednico 3).

PREGLEDNICA 3

Običajni datumi poravnave za operacije odprtega trga Eurosistema [37]

Instrument monetarne politike | Datum poravnave pri standardnih avkcijah | Datum poravnave pri hitrih avkcijah ali dvostranskih postopkih |

Povratne transakcije | T+1 | T |

Dokončne transakcije | — | V skladu s tržnimi običaji na trgu finančnega premoženja za zavarovanje terjatev |

Izdaja dolžniških certifikatov | T+1 | — |

Valutne zamenjave | — | T, T+1 ali T+2 |

Zbiranje vezanih depozitov | — | T |

5.3.3 Postopki ob koncu dneva

Postopki ob koncu dneva so opredeljeni v dokumentaciji v zvezi z nacionalnimi sistemi BPRČ in sistemom TARGET. Praviloma je čas zaprtja sistema TARGET 18.00 ura po času ECB (srednjeevropski čas). Po času zaprtja se nadaljnji plačilni nalogi za obdelavo v nacionalnih sistemih BPRČ ne sprejemajo, čeprav so preostali plačilni nalogi, ki so bili sprejeti pred časom zaprtja, še vedno v obdelavi. Nasprotne stranke morajo zahtevek za dostop do mejnega posojanja ali deponiranja likvidnosti čez noč predložiti zadevni nacionalni centralni banki najpozneje 30 minut po dejanskem zaprtju sistema TARGET [36] Skrajni rok za zahtevek za dostop do odprte ponudbe Eurosistema se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 30 minut..

Negativna stanja na poravnalnih računih primernih nasprotnih strank (v nacionalnih sistemih BPRČ), ki ostanejo po zaključku kontrolnih postopkov ob koncu dneva, se avtomatsko štejejo kot zahtevek za dostop do mejnega posojanja (glej oddelek 4.1).

POGLAVJE 6

6. USTREZNO FINANČNO PREMOŽENJE ZA ZAVAROVANJE TERJATEV

6.1 Splošni opis

Člen 18.1 Statuta ESCB dovoljuje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da na finančnih trgih sklepajo posle v obliki dokončnega nakupa in prodaje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev ali v obliki pogodb o povratnem nakupu in zahteva, da so vsi kreditni posli Eurosistema sklenjeni na podlagi ustreznega zavarovanja. Kot posledica, vse posojilne operacije Eurosistema temeljijo na finančnem premoženju za zavarovanje terjatev, ki ga zagotovijo nasprotne stranke v obliki prenosa lastništva nad finančnim premoženjem (v primeru dokončnih transakcij ali pogodb o povratnem nakupu) ali v obliki zastave, dane na ustrezno finančno premoženje (v primeru zavarovanih posojil) [37] Dokončne in povratne operacije odprtega trga za umik likvidnosti se prav tako opravljajo na podlagi finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Merila ustreznosti za finančno premoženje za zavarovanje terjatev, ki se pri povratnih operacijah odprtega trga uporabljajo za umik likvidnosti, so enaka tistim, ki veljajo za finančno premoženje za zavarovanje terjatev za začasne operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti. Za operacije za umik likvidnosti se odbitki pri vrednotenju ne uporabljajo..

S cilji zaščite Eurosistema pred tveganjem izgub iz naslova operacij monetarne politike, zagotavljanja enake obravnave nasprotnih strank in krepitve operativne učinkovitosti mora finančno premoženje za zavarovanje terjatev izpolnjevati določena merila, zato da je ustrezno za operacije monetarne politike Eurosistema.

Enotna uporaba meril ustreznosti na celotnem euroobmočju prispeva k enaki obravnavi in operativni učinkovitosti. Hkrati je treba upoštevati obstoječe razlike v finančnih strukturah v državah članicah. Predvsem zaradi notranjih potreb Eurosistema razlikujemo med dvema kategorijama finančnega premoženja, ustreznega za operacije monetarne politike Eurosistema. Ti dve kategoriji sta poimenovani "lista 1" in "lista 2":

- na listo 1 se uvrščajo tržni dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo enotna merila ustreznosti, ki veljajo za celotno euroobmočje, in ki jih določi ECB in

- na listo 2 se uvršča dodatno finančno premoženje, tržno in netržno, ki je posebnega pomena za nacionalne finančne trge ter bančne sisteme, in za katerega merila ustreznosti določajo nacionalne centralne banke glede na minimalna merila ustreznosti, ki jih določi ECB. Posamezna merila ustreznosti za listo 2, ki jih uporabljajo zadevne nacionalne centralne banke, odobri ECB.

Med dvema listama ni razlik glede kakovosti finančnega premoženja in njegove ustreznosti za različne vrste operacije monetarne politike Eurosistema (razen dejstva, da se finančno premoženje z liste 2 v Eurosistemu običajno ne uporablja za dokončne transakcije). Finančno premoženje, ki je ustrezno za operacije monetarne politike Eurosistema, se prav tako lahko uporabi kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev posojila čez dan.

Pri finančnem premoženju z liste 1 in z liste 2 se uporabljajo ukrepi za nadzor tveganj, opredeljeni v oddelku 6.4.

Nasprotne stranke Eurosistema lahko uporabljajo ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev prek meje, t. j., dobijo lahko denarna sredstva od nacionalne centralne banke države članice, v kateri so ustanovljene, tako da koristijo finančno premoženje, ki se nahaja v drugi državi članici (glej oddelek 6.6).

6.2 Finančno premoženje z liste 1

ECB oblikuje in vodi seznam finančnega premoženja z liste 1. Ta seznam je dostopen javnosti [38] Ta lista se dnevno objavlja in ažurira na spletni strani ECB (www.ecb.int)..

Dolžniški certifikati, izdani s strani ECB, so del liste 1. Dolžniški certifikati, izdani s strani nacionalnih centralnih bank pred uvedbo eura v teh državah članicah, se tudi uvrščajo na listo 1.

Za druga finančna premoženja z liste 1 veljajo naslednja merila ustreznosti (glej tudi Preglednico 4):

- Biti morajo dolžniški instrumenti, ki imajo: (a) fiksni brezpogojni znesek glavnice; in (b) kupon, ki ne more imeti negativnega denarnega donosa. Poleg tega mora kupon biti bodisi: (i) brezkuponska obveznica; (ii) kupon s fiksno obrestno mero; ali (iii) kupon z obrestno mero vezano na referenčno obrestno mero. Kupon je lahko vezan na spremembo ocene bonitete samega izdajatelja. Poleg tega so ustrezne tudi obveznice, indeksirane z inflacijo. Naštete značilnosti mora instrument ohraniti do poravnave obveznosti [39] Dolžniški instrumenti, ki podeljujejo pravice na glavnico in/ali obresti, ki so podrejene pravicam imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja (ali, v okviru strukturirane izdaje, podrejene drugim tranšam iste izdaje), so izključeni iz liste 1..

- izpolnjevati morajo visoke kreditne standarde. Pri ocenjevanju kreditnega standarda dolžniških instrumentov ECB upošteva, med drugim, razpoložljive bonitetne ocene, ki so jih izdelale tržne agencije, garancije, ki so jih izdali finančno trdni garanti [40] Garanti morajo biti ustanovljeni v EGP., kot tudi določena institucionalna merila, ki bi zagotovila posebej visoko zaščito imetnikom instrumentov [41] Dolžniški instrumenti, izdani s strani kreditnih institucij, ki niso popolnoma usklajene z merili iz člena 22(4) Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 88/220/EGS z dne 22. marca 1988 (UL L 100, 19.4.1988, str. 31), Direktivo 2001/107/ES z dne 21. januarja 2002 (UL L 41, 13.2.2002, str. 20) in Direktivo 2001/108/ES z dne 21. januarja 2002 (UL L 41, 13.2.2002, str. 35) se sprejmejo na listo 1 samo, če vsaka izdaja kot taka pridobi boniteto (s strani bonitetnih agencij), ki s stališča Eurosistema kaže, da dolžniški instrument izpolnjuje visoke kreditne standarde. Ustreznost dolžniških instrumentov, ki so izdani v okviru programa za izdajo, se oceni na podlagi bonitete programa.. Garancija se šteje za sprejemljivo, če je garant brezpogojno in nepreklicno jamčil za obveznosti izdajatelja v zvezi s plačilom glavnice, obresti in drugih zapadlih zneskov po dolžniških instrumentih njihovim imetnikom, dokler niso v celoti povrnjeni. Garancija mora biti plačljiva na prvi poziv (neodvisno od osnovne dolžniške obveznosti). Garancije javnih oseb, upravičenih do pobiranja davka, morajo bodisi biti plačljive na prvi poziv bodisi drugače zagotavljati takojšnje in točno plačilo po dolžniški zamudi. Obveznosti garanta po garanciji morajo biti vsaj enakovredne in sorazmerne (pari passu) z vsemi drugimi nezavarovanimi obveznostmi garanta. Garancijo mora urejati pravo države članice EU in mora biti enako veljavna, zavezujoča in izterljiva [42] Zahtevo po izterljivosti urejajo zakoni o plačilni nesposobnosti ali stečaju, splošna načela o lastniškem kapitalu ter podobni zakoni in načela, ki veljajo za garanta in vplivajo na pravice upnikov do garanta nasploh. do garanta. Pravno potrditev glede pravne veljavnosti, zavezujočega učinka in izterljivosti garancije [43] Če je garant ustanovljen pod drugo jurisdikcijo kot je zakonodaja, ki ureja garancijo, pravna potrditev tudi potrjuje, da je garancija veljavna in izterljiva po zakonodaji, ki ureja ustanovitev garanta. je treba predložiti v obliki in vsebini, sprejemljivi za Eurosistem [44] Pravno potrditev je treba predložiti v revizijo NCB, ki priglaša določeno finančno premoženje, ki ga podpira garancija, za uvrstitev na listo ustreznega finančnega premoženja. NCB, ki priglaša določeno finančno premoženje, je normalno NCB države, v kateri bo finančno premoženje uvrščeno, kotirano ali se bo z njim trgovalo. V primeru večkratne uvrstitve je vsa vprašanja treba nasloviti na ECB Eligible Assets Hotline, Eligible-Assets.hotline@ecb.int., preden se finančno premoženje, ki ga garancija podpira, lahko šteje za ustrezno.Zahteva po pravni potrditvi ne velja za garancije, dane v zvezi z dolžniškimi instrumenti z individualno bonitetno oceno ali za garancije, ki jih dajo javne osebe, upravičene do pobiranja davkov,

- biti morajo prenosljivi v nematerializirani obliki,

- biti morajo deponirani/registrirani (izdani) v EGP pri centralni banki ali pri centralnem registru vrednostnih papirjev (CRVP), ki izpolnjuje minimalne zahteve ECB. Hraniti (poravnati) se morajo v euroobmočju prek računa pri Eurosistemu ali pri sistemu SSS, ki izpolnjuje standarde, ki jih je postavila ECB (tako da se za nastanek in vnovčitev uporablja pravo države euroobmočja). Če CRVP, v katerem je finančno premoženje izdano, in SSS, v katerem se hrani, nista ista, potem morata biti ti dve instituciji povezani s povezavo, ki jo odobri ECB [45] Opis standardov za uporabo ustreznih SSS na euroobmočju in ažurirana lista ustreznih povezav med temi sistemi je na spletni strani ECB (www.ecb.int).,

- biti morajo denominirani v eurih [46] Izraženo v eurih ali v nacionalnih denominacijah eura.,

- biti morajo izdani (ali garantirani) s strani osebe, ustanovljene v EGP [47] Zahteva, da je izdajatelj ustanovljen v EGS ne velja za mednarodne in nadnacionalne institucije.,

- biti morajo uvrščeni ali kotirati na organiziranem trgu, kot je opredeljen v Direktivi Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o finančnih storitvah na področju vrednostnih papirjev [48] UL L 141, 11.6.1993, str. 27., ali biti uvrščeni, kotirati ali se z njimi trguje na določenih neorganiziranih trgih, kot jih opredeli ECB [49] Dolžniški instrumenti, izdani s strani kreditnih institucij, ki niso popolnoma usklajene z merili iz člena 22(4) Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je bila spremenjena, se sprejmejo na listo 1 samo, če so uvrščeni ali kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, kot je opredeljen v Direktivi Sveta 93/22/EGS o finančnih storitvah na področju vrednostnih papirjev.. Poleg tega ECB lahko upošteva likvidnost trga, ko odloča o ustreznosti posameznih dolžniških instrumentov.

[51] obvladovanja, ki pomeni razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo, v vseh primerih iz členov 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS, ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in družbo; katera koli podrejena družba druge podrejene družbe tudi velja za podrejeno družbo nadrejene družbe, ki je na čelu zadevnih družb. Situacija, v kateri sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb trajno povezani z eno in isto osebo, z razmerjem obvladovanja, tudi velja kot tesna povezava med takimi osebami." [52] Ta določba ne velja za: (i) tesne povezave med nasprotno stranko in javnimi oblastmi držav EGP (vključno s primeri, če je javna oblast garant izdajatelja); (ii) komercialne zapise, pri katerih je poleg nasprotne stranke odgovorna še najmanj ena pravna oseba (ki ni kreditna institucija); (iii) dolžniške instrumente, ki niso popolnoma usklajeni z merili iz člena 22(4) Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je bila spremenjena; ali (iv) v primerih, v katerih so dolžniški instrumenti zaščiteni s posebnimi pravnimi varovalkami, primerljivimi z (iii)..

Kljub temu, da so uvrščeni na listo 1, se lahko nacionalne centralne banke odločijo, da kot finančnega premoženja za zavarovanje terjatev ne sprejemajo naslednjih instrumentov:

- dolžniški instrumenti, ki dospejo v plačilo pred datumom dospelosti operacije monetarne politike, za katero se uporabljajo kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev [53] Če nacionalne centralne banke dovolijo uporabo instrumentov z rokom dospelosti, krajšim od operacije monetarne politike, za katere služijo kot finančno premoženje za zavarovanje, se od nasprotnih strank zahteva, da zamenjajo tako finančno premoženje ob ali pred dospelostjo., in

- dolžniški instrumenti z donosi (npr. plačilo kupona), ki dospejo v plačilo v obdobju do datuma dospelosti operacije monetarne politike, za katere se ti instrumenti uporabljajo kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev.

Vse finančno premoženje z liste 1 mora omogočati uporabo prek meje na celotnem euroobmočju. To pomeni, da morajo biti vse nasprotne stranke Eurosistema sposobne uporabljati takšno finančno premoženje bodisi prek povezav z domačimi SSS bodisi prek drugih ustreznih dogovorov, da lahko prejmejo kredit od nacionalne centralne banke države članice, v kateri je nasprotna stranka ustanovljena (glej oddelek 6.6).

Finančno premoženje z liste 1 je ustrezno za vse operacije monetarne politike, ki temeljijo na finančnem premoženju za zavarovanje terjatev, t. j. povratne in dokončne transakcije odprtega trga in odprto ponudbo mejnega posojanja.

6.3 Finančno premoženje z liste 2

Poleg dolžniških instrumentov, ki izpolnjujejo merila ustreznosti za listo 1, lahko nacionalne centralne banke obravnavajo kot ustrezno drugo finančno premoženje, t.j. finančno premoženje z liste 2, ki je posebnega pomena za njihove nacionalne finančne trge in bančne sisteme. Merila ustreznosti za finančno premoženje z liste 2 oblikujejo nacionalne centralne banke v skladu s spodaj navedenimi minimalnimi merili ustreznosti. Posebna nacionalna merila ustreznosti za finančno premoženje z liste 2 odobri ECB. Nacionalne centralne banke oblikujejo in vodijo nacionalne sezname ustreznega finančnega premoženja z liste 2. Ti seznami so dostopni javnosti [54] Te liste se objavljajo in ažurirajo dnevno na spletni strani ECB (www.ecb.int). Za netržno finančno premoženje z liste 2 in dolžniške instrumente z omejeno likvidnostjo in posebnimi značilnostmi, se lahko nacionalne centralne banke odločijo, da ne razkrijejo podatkov o posameznih izdajah, izdajateljih/dolžnikih ali garantih v objavah njihovega nacionalnega finančnega premoženja z liste 2, ampak ponudijo alternativne podatke, zato da zagotovijo, da lahko nasprotne stranke na celotnem euroobmočju brez težav ugotovijo ustreznost določenega finančnega premoženja..

Finančno premoženje z liste 2 mora izpolnjevati naslednja minimalna merila (glej tudi Preglednico 4):

- lahko so dolžniški instrumenti (tržni ali netržni), ki imajo: (a) fiksni brezpogojni znesek glavnice; in (b) kupon, ki ne more imeti negativnega denarnega donosa. Poleg tega mora kupon biti bodisi: (i) brezkuponska obveznica; (ii) kupon s fiksno obrestno mero; ali (iii) kupon z obrestno mero vezano na referenčno obrestno mero. Kupon je lahko vezan na spremembo ocene bonitete samega izdajatelja. Poleg tega so ustrezne tudi obveznice, indeksirane z inflacijo. Naštete značilnosti mora instrument ohraniti do poravnave obveznosti. Lahko so tudi lastniški vrednostni papirji (s katerimi se trguje na organiziranem trgu, kot je opredeljen v Direktivi Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o finančnih storitvah na področju vrednostnih papirjev [55] UL L 141, 11.6.1993, str. 27.). Lastniški vrednostni papirji in dolžniški instrumenti, izdani s strani kreditnih institucij, ki niso popolnoma usklajene z merili iz člena 22(4) Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) [56] UL L 375, 31.12.1985, str. 3., nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 88/220/EGS z dne 22. marca 1988 [57] UL L 100, 19.4.1988, str. 31., Direktivo 2001/107/ES z dne 21. januarja 2002 [58] UL L 41, 13.2.2002, str. 20., in Direktivo 2001/108/ES z dne 21. januarja 2002 [59] UL L 41, 13.2.2002, str. 35., običajno niso ustrezni za uvrstitev na listo 2. Vendar, ECB lahko pooblasti nacionalne centralne banke, da uvrstijo tako finančno premoženje na svoje liste 2 ob upoštevanju določenih pogojev in omejitev,

PREGLEDNICA 4

Ustrezno finančno premoženje za operacije monetarne politike Eurosistema

Merila | Lista 1 | Lista 2 |

Tip finančnega premoženja | Dolžniški vrednostni papirji ECBDrugi tržni dolžniški instrumenti | Tržni dolžniški instrumentiNetržni dolžniški instrumentiLastniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev |

Postopki poravnave | Instrumenti morajo biti deponirani na enem mestu v dematerializirani obliki pri nacionalnih centralnih bankah ali v SSS, ki izpolnjujejo minimalne zahteve ECB | Finančno premoženje mora biti enostavno dostopno nacionalni centralni banki, ki ga je uvrstila na svojo listo 2 |

Tip izdajatelja | Centralne bankeJavni sektorZasebni sektorMednarodne in nadnacionalne institucije | Javni sektorZasebni sektor |

Kreditni standard | ECB mora finančno premoženje šteti kot premoženje visokega kreditnega standarda (kar lahko vključuje ustrezno garancijo garanta iz EGP, ki ga ECB šteje kot finančno trdnega) | Nacionalna centralna banka mora finančno premoženje, ki ga je uvrstila na svojo listo 2 (kar lahko vključuje ustrezno garancijo garanta iz euroobmočja, ki ga nacionalna centralna banka, ki ga je uvrstila na svojo listo 2, šteje kot finančno trdnega), šteti kot premoženje visokega kreditnega standarda |

Kraj ustanovitve izdajatelja (ali garanta) | EGP | Euroobmočje |

Lokacija finančnega premoženja | Kraj izdaje: EGPKraj poravnave: Euroobmočje | Euroobmočje |

Valuta | Euro | Euro |

Uporaba prek meje | Da | Da |

- biti morajo dolžniške obveznosti do ali lastniški vrednostni papirji (ali biti garantirani s strani) oseb, ki so ocenjene kot finančno trdne s strani nacionalne centralne banke, ki je uvrstila to finančno premoženje na svojo listo 2, Garancija se šteje za sprejemljivo, če je garant brezpogojno in nepreklicno jamčil za obveznosti v zvezi s plačilom glavnice, obresti in drugih zapadlih zneskov imetnikom finančnega premoženja, dokler niso v celoti povrnjeni. Garancija mora biti plačljiva na prvi poziv (neodvisno od osnovne dolžniške obveznosti). Garancije javnih oseb, upravičenih do pobiranja davka, morajo bodisi biti plačljive na prvi poziv bodisi drugače zagotavljati takojšnje in točno plačilo po dolžniški zamudi. Obveznosti garanta po garanciji morajo biti vsaj enakovredne in sorazmerne (pari passu) z vsemi drugimi nezavarovanimi obveznostmi garanta. Garancijo mora urejati pravo države članice EU in mora biti enako veljavna, zavezujoča in izterljiva [60] Zahtevo po izterljivosti urejajo zakoni o plačilni nesposobnosti ali stečaju, splošna načela o lastniškem kapitalu ter podobni zakoni in načela, ki veljajo za garanta in vplivajo na pravice upnikov do garanta nasploh. do garanta. Pravno potrditev glede pravne veljavnosti, zavezujočega učinka in izterljivosti garancije [61] Če je garant ustanovljen pod drugo jurisdikcijo kot je zakonodaja, ki ureja garancijo, pravna potrditev tudi potrjuje, da je garancija veljavna in izterljiva po zakonodaji, ki ureja ustanovo garanta. je treba predložiti v obliki in vsebini, sprejemljivi za Eurosistem [62] Pravno potrditev je treba predložiti v revizijo NCB, ki priglaša določeno finančno premoženje, ki ga podpira garancija, za uvrstitev na listo ustreznega finančnega premoženja. NCB, ki priglaša določeno finančno premoženje, je normalno NCB države, v kateri bo finančno premoženje uvrščeno, kotirano ali se bo z njim trgovalo. V primeru večkratne uvrstitve je vsa vprašanja treba nasloviti na ECB Eligible Assets Hotline, Eligible-Assets.hotline@ecb.int., preden se finančno premoženje, ki ga garancija podpira, lahko šteje za ustrezno.Zahteva po pravni potrditvi ne velja za garancije, dane v zvezi z dolžniškimi instrumenti z individualno bonitetno oceno ali za garancije, ki jih dajo javne osebe, upravičene do pobiranja davkov,

- biti mora enostavno dostopno nacionalni centralni banki, ki je uvrstila to finančno premoženje na svojo listo 2,

- mora se nahajati v euroobmočju (tako da se za nastanek in unovčevanje uporablja pravo države članice euroobmočja),

- biti morajo denominirani v eurih [63] Izraženo v eurih ali v nacionalnih denominacijah eura.,

- izdani (ali garantirani) morajo biti s strani oseb, ustanovljenih v euroobmočju.

[65] obvladovanja, ki pomeni razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo, v vseh primerih iz členov 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS, ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in družbo; katera koli podrejena družba druge podrejene družbe tudi velja za podrejeno družbo nadrejene družbe, ki je na čelu zadevnih družb.Situacija, v kateri sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb trajno povezani z eno in isto osebo, z razmerjem obvladovanja, tudi velja kot tesna povezava med takimi osebami." [66] Kot pri finančnem premoženju z liste 1 ta določba ne velja za: (i) tesne povezave med nasprotno stranko in javnimi oblastmi držav EGP (vključno s primeri, če je javna oblast garant izdajatelja); (ii) komercialne zapise, pri katerih je poleg nasprotne stranke odgovorna še najmanj ena pravna oseba (ki ni kreditna institucija); (iii) dolžniške instrumente, ki niso popolnoma usklajeni z merili iz člena 22(4) Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je bila spremenjena; ali (iv) v primerih, v katerih so dolžniški instrumenti zaščiteni s posebnimi pravnimi varovalkami, primerljivimi z (iii)..

Kljub njihovi uvrstitvi na liste 2 se lahko nacionalne centralne banke odločijo, da ne sprejmejo naslednjega finančnega premoženja kot finančnega premoženja za zavarovanje terjatev:

- dolžniški instrumenti, ki dospejo v plačilo pred datumom dospelosti operacije monetarne politike, za katere se uporabljajo kot finančnega premoženja za zavarovanje terjatev [67] Kot pri finančnem premoženju z liste 1, če nacionalne centralne banke dovolijo uporabo instrumentov z rokom dospelosti, krajšim od operacije monetarne politike, za katere služijo kot finančno premoženje za zavarovanje, se od nasprotnih strank zahteva, da zamenjajo tako finančno premoženje ob ali pred dospelostjo.,

- dolžniški instrumenti z donosi (npr. plačilo kupona), ki dospejo v plačilo v obdobju do datuma dospelosti operacije monetarne politike, za katere se ti instrumenti uporabljajo kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev, ali

- lastniški vrednostni papirji s kakršnim koli plačilom katere koli vrste ali s katero koli drugo njim pripojeno pravico, ki lahko vpliva na njihovo primernost kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev za obdobje do datuma dospelosti operacije monetarne politike, za katero se uporabljajo kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev.

Vse finančno premoženje z liste 2 mora omogočati uporabo prek meje na celotnem euroobmočju. To pomeni, da morajo biti vse nasprotne stranke Eurosistema sposobne uporabljati takšno finančno premoženje bodisi prek povezav z domačimi SSS bodisi prek drugih ustreznih dogovorov, da lahko prejmejo sredstva od nacionalne centralne banke države članice, v kateri je nasprotna stranka ustanovljena (glej oddelek 6.6).

Finančno premoženje z liste 2 je ustrezno za povratne transakcije odprtega trga in odprto ponudbo mejnega posojanja. Običajno se ne uporablja pri dokončnih transakcijah Eurosistema.

6.4 Ukrepi za obvladovanje tveganj.

Ukrepi za obvladovanje tveganj se uporabljajo pri finančnem premoženju za zavarovanje operacij monetarne politike Eurosistema, zato da se zagotovi zaščita Eurosistema pred tveganjem finančne izgube v primeru vnovčitve finančnega premoženja zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Ukrepi za obvladovanje tveganj, ki jih ima Eurosistem na razpolago, so opisani v okvirju 7.

+++++ TIFF +++++

6.4.1 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 1

Eurosistem uporablja specifične ukrepe za obvladovanje tveganj glede na vrsto finančnega premoženja za zavarovanje, ki ga nudi nasprotna stranka. Primerne ukrepe za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 1 določa ECB. Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 1 so okvirno usklajeni za celotno euroobmočje [68] Zaradi operativnih razlik med državami članicami v zvezi s postopki, s katerimi nasprotne stranke izročijo finančno premoženje za zavarovanje terjatev nacionalnim centralnim bankam (v obliki košarice finančnega premoženja, zastavljenega pri nacionalni centralni banki ali kot pogodba o povratnem nakupu na podlagi finančnega premoženja označenega za vsako transakcijo), lahko pride pri časovnem razporedu vrednotenja in drugih operativnih značilnostih sistema obvladovanja tveganj do manjših razlik.. Sistem obvladovanja tveganj za finančno premoženje z liste 1 zajema naslednje glavne elemente:

- Primerno finančno premoženje iz liste 1 se na podlagi klasifikacije izdajalca in vrste finančnega premoženja razporedi v eno izmed štirih kategorij padajoče likvidnosti. Razporeditev primernega finančnega premoženja v štiri likvidnostne kategorije je opisana v okvirju 8.

+++++ TIFF +++++

- Za posamezne dolžniške instrumente se uporabljajo posebni "odbitki pri vrednotenju". Odbitki se uporabljajo tako, da se odšteje določen odstotek od tržne vrednosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Višina odbitka pri vrednotenju je odvisna od preostale dospelosti in strukture kuponov dolžniškega instrumenta, kot je opisano v okvirjih 9 in 10.

+++++ TIFF +++++

- Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za vse instrumente s fiksnim kuponom in brezkuponske instrumente z liste 1 so opisani v okvirju 9 [69] Višine odbitkov pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri vrednostnih papirjih s fiksnim kuponom, se uporabljajo tudi za dolžniške instrumente, katerih kupon je povezan s spremembo bonitete samega izdajatelja, ali za obveznice, ki so indeksirane z inflacijo..

- Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri vseh instrumentih z inverznim variabilnim donosom z liste 1, so enaki za vse likvidnostne kategorije in so opisani v okvirju 10.

+++++ TIFF +++++

- Odbitek, ki se uporablja pri dolžniških instrumentih z variabilnim kuponom [70] Plačilo kupona se smatra za plačilo po variabilni obrestni meri, če je kupon vezan na referenčno obrestno mero in če obdobje ponovnega določanja kupona ni daljše od enega leta. Kuponska plačila, pri katerih obdobje ponovnega določanja presega eno leto, se šteje za plačilo s fiksnim donosom, pri čemer je ustrezna dospelost, ki se uporablja za določanje odbitka enaka preostali dospelosti dolžniškega instrumenta. je enak odbitku, ki se uporablja pri svežnju instrumentov z fiksnim kuponom z dospelostjo od nič do enega leta v likvidnostni kategoriji, kateri pripada instrument.

- Ukrepi za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo pri dolžniških instrumentih z več kot eno vrsto kuponskih plačil, so odvisni samo od preostalih kuponskih plačil v času do dospelosti instrumenta. Odbitek pri vrednotenju, ki se uporabi pri takšnem instrumentu, je enak najvišjemu možnemu odbitku za dolžniške instrumente z enako preostalo dospelostjo, pri čemer se upošteva katera koli vrsta preostalih kuponskih plačil v času do dospelosti instrumenta.

- Pri operacijah za umik likvidnosti se odbitki pri vrednotenju ne uporabljajo.

- Odvisno od jurisdikcije in nacionalnih operativnih sistemov, nacionalne centralne banke dovoljujejo uporabo košarice finančnega premoženja za zavarovanje terjatev in/ali zahtevajo označevanje finančnega premoženja, ki se uporablja v vsaki posamezni transakciji. V sistemu košarice finančnega premoženja, nasprotna stranka zbere zadostno finančno premoženje za zavarovanje terjatev, ki je na razpolago centralni banki za kritje odobrenih posojil, kar pomeni, da posamezno finančno premoženje ni povezano s točno določenimi kreditnimi operacijami. Nasprotno je v sistemu označevanja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, vsaka kreditna operacija povezana z določenim finančnim premoženjem.

- Finančno premoženje se vrednoti dnevno. Nacionalne centralne banke dnevno izračunavajo zahtevano vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, upoštevajoč spremembe v nezapadlem znesku odobrenih posojil, načela vrednotenja, ki so navedena v oddelku 6.5, in zahtevane odbitke pri vrednotenju.

- Če po vrednotenju finančno premoženje za zavarovanje terjatev ne ustreza zahtevani višini izračunani na ta dan, se izvedejo simetrični pozivi h kritju. Da se zmanjša pogostost pozivov h kritju lahko nacionalne centralne banke uporabljajo prag poziva. Če se uporablja, prag poziva znaša 0,5 odstotka zneska posojene likvidnosti. Glede na jurisdikcijo lahko nacionalne centralne banke zahtevajo, da se poziv h kritju izvede bodisi v obliki zagotovitve dodatnega finančnega premoženja bodisi v obliki denarnega plačila. To pomeni, da so nasprotne stranke, če tržna vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev pade pod spodnji prag poziva, dolžne zagotoviti dodatno finančno premoženje (ali denarna sredstva). Podobno, če bi tržna vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev po popravku vrednosti presegla zgornji prag poziva, bi nacionalna centralna banka nasprotni stranki vrnila presežno finančno premoženje (ali denarna sredstva) (glej okvir 11).

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

- V sistemih košarice finančnega premoženja za zavarovanje terjatev lahko nasprotne stranke dnevno zamenjajo finančno premoženje za zavarovanje terjatev.

- V sistemih z označevanjem finančnega premoženja za zavarovanje terjatev lahko nacionalne centralne banke dovolijo zamenjavo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev.

- ECB se lahko kadar koli odloči umakniti posamezni dolžniški instrument s seznama ustreznih instrumentov z liste 1 [71] Če se v času izločitve iz liste 1 dolžniški instrument uporablja v kreditnih operacijah Eurosistema, ga je potrebno odstraniti takoj, ko je to mogoče..

6.4.2 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 2

Ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 2 pripravi nacionalna centralna banka, ki je uvrstila to finančno premoženje na svojo listo 2. Ukrepe za obvladovanje tveganj, ki jih izvajajo nacionalne centralne banke, mora odobriti ECB. Eurosistem si pri pripravljanju ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj prizadeva zagotoviti enake pogoje za finančno premoženje z liste 2 za celotno euroobmočje. Znotraj tega okvira odražajo odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za finančno premoženje z liste 2, posebna tveganja, ki so povezana s tem finančnim premoženjem in so vsaj tako visoki kot odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za finančno premoženje z liste 1. Finančno premoženje z liste 2 se razvršča v štiri različne odbitkovne kategorije, ki odražajo razlike v njihovih finančnih značilnostih in v njihovi likvidnosti. Likvidnostne skupine in odbitki pri vrednotenju za finančno premoženje z liste 2 so prikazani v okvirju 12.

+++++ TIFF +++++

Finančno premoženje z liste 2 se na predlog nacionalne centralne banke in ob odobritvi ECB razvrsti v eno izmen sledečih likvidnostnih kategorij:

1. Lastniški vrednostni papirji

2. Tržni dolžniški instrumenti z omejeno likvidnostjo

Večina finančnega premoženja z liste 2 sodi v to kategorijo. Čeprav lahko obstajajo nekatere razlike v stopnji likvidnosti, si je finančno premoženje v tej skupini na splošno med seboj podobno v tem, da ima majhen sekundarni trg, da cene lahko ne kotirajo vsak dan in da posli normalne velikosti lahko vplivajo na ceno.

3. Dolžniški instrumenti z omejeno likvidnostjo in s posebnimi značilnostmi

To je finančno premoženje, ki, čeprav ima nekatere značilnosti tržnosti, zahteva dodaten čas za unovčenje na trgu. Tu gre za finančno premoženje, ki je splošno gledano netržno, vendar ima posebne značilnosti, ki uvajajo določeno stopnjo tržnosti, vključno s tržnimi avkcijskimi postopki (če obstaja potreba po likvidaciji finančnega premoženja) in vrednotenjem po tržni ceni.

4. Netržni dolžniški instrumenti

Ti instrumenti so v praksi netržni in imajo zaradi tega majhno likvidnost ali so nelikvidni.

Za finančno premoženje z liste 2 z variabilnimi kuponi iz za dolžniške instrumente z več kot eno vrsto kuponskih plačil veljajo enaka pravila kot za finančno premoženje z liste 1, razen če ECB ne določi drugače [72] Za nekatero finančno premoženje z liste 2 z variabilno obrestno mero, pri katerem se sprememba obrestne mere opravi na nedvoumen in jasen način skladno s tržnimi standardi in pod pogojem, da to odobri ECB, je zadevna dospelost enaka roku med dvema spremembama obrestne mere..

Nacionalne centralne banke za izvajanje poziva h kritju za finančno premoženje z liste 2 in za finančno premoženje z liste 1 uporabljajo enak prag poziva (če je ta predviden). Poleg tega lahko nacionalne centralne banke postavijo omejitve pri sprejemanju finančnega premoženja z liste 2, lahko zahtevajo dodatne garancije in se lahko ob katerem koli času odločijo izključiti posamezno finančno premoženje iz svoje liste 2.

6.5 Načela vrednotenja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev

Eurosistem pri določanju vrednosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, ki se uporablja za povratne transakcije, uporablja naslednja načela:

- Eurosistem za vsako tržno finančno premoženje, ustrezno za listo 1 ali listo 2, določi enoten vir za določitev referenčne cene. To tudi pomeni, da se za finančno premoženje, ki je uvrščeno, ki kotira ali s katerim se trguje na več kakor enem trgu, kot vir za določitev cene uporabi samo eden od teh trgov.

- Eurosistem za vsak referenčni trg določi najbolj reprezentativno ceno, ki se bo uporabljala za izračun tržne vrednosti. Če je kotirana več kot ena cena, se uporabi najnižja od teh cen (navadno ponudbena cena).

- Vrednost tržnega finančnega premoženja se izračuna na podlagi najbolj reprezentativne cene na delovni dan pred datumom vrednotenja.

- Če za določeno finančno premoženje na delovni dan pred datumom vrednotenja reprezentativna cena ni na razpolago, se uporabi zadnja cena trgovanja. Če cena trgovanja ni na voljo, določi ceno nacionalna centralna banka ob upoštevanju zadnje identificirane cene za to finančno premoženje na referenčnem trgu.

- Tržna vrednost dolžniškega instrumenta se izračuna vključno z natečenimi obrestmi.

- Odvisno od razlik med nacionalnimi zakonodajami in razlik pri operativnih postopkih, lahko nacionalne centralne banke različno obravnavajo donose (npr. kuponska plačila), povezane s finančnim premoženjem, ki se prejmejo v času življenjske dobe povratne transakcije. V primeru, da se donos prenese na nasprotno stranko, nacionalne centralne banke zagotovijo, da so zadevne operacije še naprej popolnoma krite z zadostnim zneskom finančnega premoženja za zavarovanje terjatev še preden pride do takšnega prenosa dohodka. Cilj nacionalnih centralnih bank je zagotoviti, da je gospodarski učinek obravnave donosov enak kot v primeru, da se donos na dan plačila prenese na nasprotno stranko [73] Nacionalne centralne banke lahko odločijo, da v povratnih transakcijah za finančno premoženje za zavarovanje terjatev ne sprejemajo dolžniških instrumentov z donosi (npr. kuponskimi plačili) ali lastniških vrednostnih papirjev s kakršnim koli plačilom (ali s kakršno koli drugo podeljeno pravico, ki bi lahko vplivala na njihovo ustreznost kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev), ki bo nastalo oziroma ki bodo nastala v obdobju do datuma dospelosti operacije monetarne politike (glej oddelka 6.2 in 6.3)..

- Za netržno finančno premoženje z liste 2, nacionalna centralna banka, ki je vključila finančno premoženje na svojo listo 2, določi posebna načela vrednotenja.

6.6 Uporaba ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev prek meje

Nasprotne stranke Eurosistema lahko uporabijo ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev prek meje, t. j. lahko dobijo denarna sredstva od nacionalne centralne banke države članice, v kateri so ustanovljene, z uporabo finančnega premoženja, ki se nahaja v drugi državi članici. Finančno premoženje za zavarovanje terjatev mora biti mogoče uporabiti prek meje na celotnem euroobmočju za poravnavo vseh tipov operacij, v katerih Eurosistem povečuje likvidnost na podlagi ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev.

Mehanizem, razvit s strani nacionalnih centralnih bank (in ECB) zagotovi, da se vse ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev, izdano ali deponirano na euroobmočju, lahko uporabi prek meje. Ta mehanizem je korespondenčni centralnobančni model (CCBM), v katerem nacionalne centralne banke delujejo kot skrbniki ("korespondenti") druga za drugo (in za ECB) v zvezi s finančnim premoženjem, ki so ga sprejele v svoj lokalni register ali poravnalni sistem. Posebne rešitve se lahko uporabljajo za netržno finančno premoženje ali finančno premoženje z liste 2 z omejeno likvidnostjo in s posebnimi značilnostmi, ki ga ni mogoče prenesti prek sistema SSS [74] Podrobnosti so navedene v "brošuri korespondenčnega centralnobančnega modela", ki je na voljo na spletni strani ECB (www.ecb.int).. Model CCBM se lahko uporabi za zavarovanje terjatev vseh vrst posojilnih poslov Eurosistema. Poleg modela CCBM se za prenos vrednostnih papirjev prek meje lahko uporabljajo ustrezne povezave med sistemi SSS [75] Ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev se lahko uporablja prek računa centralne banke v SSS, locirane v drugi državi in ne v državi, v kateri je locirana ta centralna banka, če Eurosistem odobri uporabo takega računa. Od avgusta 2000 je Centralna banka in organ za finančne storitve Irske pooblaščena za odprtje takega računa v sistemu Euroclear. Ta račun se lahko uporablja za vse ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev, ki se vodi v sistemu Euroclear, t. j., vključno z ustreznim finančnim premoženjem za zavarovanje terjatev, ki je preneseno na Euroclear prek ustreznih povezav..

6.6.1 Korespondenčni centralnobančni model

Korespondenčni centralnobančni model je prikazan na diagramu 3 spodaj.

+++++ TIFF +++++

DIAGRAM 3Korespondenčni centralnobančni model

Vse nacionalne centralne banke imajo odprte račune vrednostnih papirjev druga pri drugi za namen uporabe ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev prek meje. Natančen postopek za CCBM je odvisen od tega, ali je ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev označeno za vsako posamezno transakcijo ali če se uporablja košarica finančnega premoženja za zavarovanje terjatev [76] Glej "brošuro korespondenčnega centralnobančnega modela" za nadaljnja pojasnila..

- V sistemu, ki uporablja označevanje finančnega premoženja takoj, ko se sprejme njena protiponudba za posojilo s strani nacionalne centralne banke države članice, v kateri je nasprotna stranka ustanovljena (t. j. "matična centralna banka"), nasprotna stranka izda nalog (prek svojega lastnega skrbnika, če je potrebno) sistemu SSS v državi, v kateri se nahajajo vrednostni papirji, da jih prenese na centralno banko te države za račun matične centralne banke. Ko je matična centralna banka obveščena s strani korespondenčne centralne banke, da je slednja prejela zavarovanje terjatev, matična CB nakaže denarna sredstva nasprotni stranki. Centralne banke ne nakažejo denarnih sredstev, dokler niso prepričane o tem, da je korespondenčna centralna banka prejela vrednostne papirje nasprotne stranke. Ko je to potrebno zaradi izpolnitve roka za poravnavo, lahko nasprotne stranke v naprej deponirajo finančno premoženje pri korespondenčnih centralnih bankah za račun njihove matične centralne banke z uporabo postopkov CCBM.

- V sistemu, ki uporablja košarico finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, lahko nasprotna stranka v vsakem trenutku zagotovi korespondenčni centralni banki vrednostne papirje za račun matične centralne banke. Ko je matična centralna banka obveščena s strani korespondenčne centralne banke, da je slednja prejela vrednostne papirje, bo matična CB dodala te vrednostne papirje v košarico finančnega premoženja nasprotne stranke.

CCBM je na voljo nasprotnim strankam od 9.00 do 16.00 ure po času ECB (srednjeevropski čas) na vsak delovni dan Eurosistema. Nasprotna stranka, ki želi uporabiti CCBM, mora to sporočiti nacionalni centralni banki, od katere želi dobiti posojilo, t. j. svoji matični centralni banki, pred 16.00 uro po času ECB (srednjeevropski čas). Poleg tega mora nasprotna stranka zagotoviti, da se zavarovanje terjatev za zavarovanje operacij monetarne politike dostavi na račun korespondenčne centralne banke najkasneje do 16.45 ure po času ECB (srednjeevropski čas). Navodila ali dostave, ki ne spoštujejo roka, se bodo upoštevala samo za posojilo, odobreno na naslednji delovni dan. Ko nasprotne stranke predvidijo potrebo, po uporabi CCBM proti koncu tega dne, morajo, kjer je to možno, izročiti finančno premoženje vnaprej (t. j. vnaprej deponirati finančno premoženje). V izrednih okoliščinah ali ko se to zahteva za namene monetarne politike, se ECB lahko odloči podaljšati čas za zapiranje CCBM do časa zaprtja sistema TARGET.

6.6.2 Povezave med sistemi poravnave vrednostnih papirjev

Poleg modela CCBM se lahko za prenos vrednostnih papirjev prek meje uporabljajo ustrezne povezave med sistemi SSS v EU.

+++++ TIFF +++++

DIAGRAM 4Povezave med sistemi poravnave vrednostnih papirjev

Povezava med dvema SSS dovoljuje udeleženki enega SSS imeti vrednostne papirje, izdane v drugem SSS, ne da bi bila udeleženka tega drugega SSS. Preden se te povezave lahko uporabijo za prenos zavarovanja za posojilne posle Eurosistema, se morajo oceniti in odobriti v skladu s standardi za uporabo SSS v EU [77] Posodobljen seznam primernih povezav se nahaja na spletni strani ECB (www.ecb.int)., [78] Glej "Standardi za uporabo sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev v EU v posojilnih operacijah ESCB", januar 1998..

S stališča Eurosistema CCBM in povezave med SSS v EU izpolnjujejo enako vlogo, to je dovoljevati nasprotnim strankam, da uporabijo zavarovanje prek meje. Oboje omogoča nasprotnim strankam, da uporabijo zavarovanje za pridobitev posojila od njihove matične centralne banke, tudi če je bilo to zavarovanje izdano v SSS druge države. CCBM in povezave med SSS to funkcijo opravljajo na različna načina. V CCBM je razmerje prek meje razmerje med nacionalnimi centralnimi bankami. Druga za drugo delujeta kot skrbnik. Z uporabo povezav je razmerje prek meje razmerje med SSS. Le-ti eden pri drugem odprejo račune tipa "omnibus". Finančno premoženje, deponirano pri korespondenčni centralni banki, se lahko uporablja samo za zavarovanje terjatev posojilnih poslov Eurosistema. Finančno premoženje, ki se drži prek povezave, se lahko uporablja za posojilne posle Eurosistema kot tudi za kateri koli drugi namen, izbran s strani nasprotne stranke. Z uporabo povezav med SSS imajo nasprotne stranke finančno premoženje na svojih lastnih računih pri svojem matičnem SSS in nimajo potrebe po skrbniku.

POGLAVJE 7

7. OBVEZNE REZERVE [79] Vsebina tega poglavja je le informativna.

7.1 Splošni opis

ECB zahteva od kreditnih institucij, da vzdržujejo obvezne rezerve na računih pri nacionalnih centralnih bankah v sklopu sistema obveznih rezerv Eurosistema. Pravni okvir za ta sistem je opredeljen v členu 19 Statuta ESCB, Uredbi Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke [80] UL L 318, 27.11.1998, str. 1. in Uredbi (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) [81] UL L 250, 2.10.2003, str. 10.. Uporaba Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) zagotavlja, da so pogoji sistema obveznih rezerv Eurosistema enotni po vsem euroobmočju.

Znesek izračunanih obveznih rezerv, ki ga mora vsaka institucija vzdrževati, se določi glede na njeno osnovo za rezerve. Sistem obveznih rezerv Eurosistema omogoča nasprotnim strankam uporabo določbe o povprečenju, kar pomeni, da se obvezne rezerve izpolnjujejo na podlagi povprečnih stanj ob koncu koledarskega dneva na računih rezerv nasprotnih strank v času obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv. Rezervna imetja do zneska izračunanih obveznih rezerv se obrestujejo po obrestni meri operacij glavnega refinanciranja Eurosistema.

Sistem obveznih rezerv Eurosistema je poglavitno namenjen izvajanju naslednjih monetarnih funkcij:

- Stabilizacija obrestnih mer denarnega trga

Določba o povprečenju ima za cilj prispevati k stabilizaciji obrestnih mer denarnega trga s tem, da daje obveznikom spodbude k izravnavi učinkov začasnih nihanj likvidnosti.

- Ustvarjanje ali povečanje strukturnega likvidnostnega primanjkljaja

Sistem obveznih rezerv Eurosistema prispeva k nastanku ali povečanju strukturnega likvidnostnega primanjkljaja. To lahko izboljša sposobnost Eurosistema, da deluje kot učinkovit ponudnik likvidnosti.

Pri izvajanju obveznih rezerv je ECB zavezana, da ravna v skladu s cilji Eurosistema, kot so opredeljeni v členu 105(1) Pogodbe in členu 2 Statuta ESCB, kar med drugim pomeni, da ne spodbuja znatnih nezaželenih pojavov delokacije ali pomanjkanja disintermediacije.

7.2 Institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve

Na podlagi člena 19.1 Statuta ESCB ECB od kreditnih institucij, ustanovljenih v državah članicah, zahteva, da imajo obvezne rezerve. To pomeni, da so v euroobmočju podružnice oseb, ki nimajo registriranega sedeža v euroobmočju, tudi obvezniki obveznih rezerv Eurosistema. Za podružnice kreditnih institucij, ustanovljenih v euroobmočju, ki so locirane izven euroobmočja, ta sistem ne velja.

Institucije bodo avtomatično izvzete iz sistema obveznih rezerv od začetka obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv, v katerem jim je bilo trajno ali začasno odvzeto dovoljenje za poslovanje, ali v katerem se je pravosodna ali katera koli druga pristojna oblast sodelujoče države članice odločila sprožiti postopek likvidacije nad zadevno institucijo. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke in Uredbo (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) lahko ECB iz sistema izpolnjevanja obveznih rezerv Eurosistema izvzame tudi druge kategorije institucij na nediskriminatorni osnovi, če cilji tega sistema ne bi bili doseženi z vključitvijo teh institucij v sistem obveznih rezerv. Pri sklepanju o tovrstnih izjemah ECB upošteva eno ali več naslednjih meril:

- institucija opravlja funkcije posebnega namena,

- institucija ne izvaja aktivnih bančnih funkcij v konkurenci z drugimi kreditnimi institucijami, in/ali

- institucija uporablja vse svoje depozite za namene, povezane z regionalno in/ali mednarodno razvojno pomočjo.

ECB oblikuje in vodi seznam institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv Eurosistema. ECB javno objavlja tudi seznam vseh institucij, ki so izvzete iz tega sistema zaradi drugih razlogov in ne zaradi ukrepov reorganizacije [82] Seznami so na voljo javnosti na spletni strani ECB (www.ecb.int).. Nasprotne stranke se lahko zanesejo na te sezname pri odločanju, ali so njihove obveznosti terjatve druge institucije, ki je obveznik obveznih rezerv. Seznami, dostopni javnosti po zaključku poslovanja na zadnji delovni dan Eurosistema v vsakem koledarskem mesecu, so veljavni za izračun osnove za rezerve za obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv, ki se začne v koledarskem mesecu dva meseca pozneje. Na primer, seznam, objavljen ob koncu februarja, bi veljal za izračun osnove za rezerve za obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv, ki se začne v aprilu.

7.3 Določitev obveznih rezerv

(a) Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv

Osnova za rezerve posamezne institucije se določi glede na sestavine njene bilance stanja. Podatki bilance stanja se poročajo nacionalnim centralnim bankam v splošnem okviru denarne in bančne statistike ECB (glej oddelek 7.5) [83] Poročevalski okvir za monetarno in bančno statistiko ECB je predstavljen v Prilogi 4.. Za institucije, za katere veljajo polne zahteve poročanja, se podatki bilance stanja, ki se nanašajo na konec danega koledarskega meseca, uporabijo za določitev osnove za rezerve za obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv, ki se začne v koledarskem mesecu dva meseca pozneje. Na primer, osnova za rezerve, izračunana iz bilance stanja ob koncu februarja, bi se uporabila za izračun obveznih rezerv, ki jih morajo nasprotne stranke izpolniti v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv, ki se začne v aprilu.

Okvir poročanja za denarno in bančno statistiko ECB predvideva možnost, da se majhne institucije delno razbremenijo bremena poročanja. Institucije, za katere velja ta določba, morajo četrtletno poročati samo omejen nabor podatkov iz bilance stanja (po stanju na zadnji dan četrtletja) in s skrajnim rokom za pošiljanje poročil, ki je daljši od skrajnega roka, postavljenega za večje institucije. Za te institucije se uporabijo podatki bilance stanja, ki se predložijo v poročilih za določeno četrtletje, da se z zamikom dveh mesecev določi osnova za rezerve za naslednja tri obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv. Na primer, bilanca stanja ob koncu prvega četrtletja - marca - bi veljala za izračun osnove za rezerve za obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv, ki se začnejo v juniju, juliju in avgustu.

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke ima ECB pravico vključiti obveznosti iz naslova sprejemanja denarnih sredstev skupaj z obveznostmi iz naslova zunajbilančnih postavk v osnovo za rezerve institucij. V sistemu obveznih rezerv Eurosistema dejansko osnovo za rezerve sestavljata le pasivni postavki "depoziti" in "izdani dolžniški vrednostni papirji" (glej okence 13).

Obveznosti do drugih institucij, uvrščenih na seznam institucij, ki so obvezniki obveznih rezerv Eurosistema, in obveznosti do ECB in nacionalnih centralnih bank, niso vključene v osnovo za rezerve. V tem pogledu mora biti za pasivno postavko "izdani dolžniški vrednostni papirji" izdajatelj sposoben dokazati dejanski znesek teh instrumentov, ki jih imajo druge institucije, ki so obvezniki obveznih rezerv Eurosistema, zato da jih imajo pravico odšteti od osnove za rezerve. Če takega dokazila ni mogoče predložiti, lahko izdajatelji uporabijo standardizirane odbitke v fiksnem odstotku [84] Glej Uredbo (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9). Nadaljnje podatke v zvezi s standardiziranim odstotkom odbitka so na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletne strani Eurosistema (Priloga 5). za to postavko bilance stanja.

Stopnje obveznih rezerv, ki jih določi ECB, smejo biti največ enake zgornji meji, ki je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke. ECB uporablja enotno, od nič različno stopnjo za večino postavk, ki so zajete v osnovi za rezerve. Ta stopnja rezerv je določena v Uredbi ECB o obveznih rezervah. ECB določi ničelno stopnjo obveznih rezerv na naslednje pasivne postavke: "depoziti z dogovorjeno dospelostjo nad dvema letoma", "depoziti na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma", "repo posli" in "dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno dospelostjo nad dvema letoma" (glej okence 13). ECB lahko kadar koli spremeni stopnje obveznih rezerv. Spremembe stopnje obveznih rezerv objavi ECB pred prvim obdobjem izpolnjevanja obveznih rezerv, za katerega sprememba velja.

+++++ TIFF +++++

(b) Izračun obveznih rezerv

Obvezne rezerve za vsako posamezno institucijo se izračunajo tako, da se znesek posamezne pasivne postavke iz osnove za rezerve množi s stopnjo obveznih rezerv za to pasivno postavko, nakar se seštejejo zmnožki za vse postavke, vključene v osnovo za rezerve.

Vsaka institucija odšteje olajšavo v znesku 100000 EUR od svojih obveznih rezerv v vsaki državi članici, v kateri ima poslovalnico. Odobritev tovrstne olajšave ne posega v pravne obveznosti institucij, ki so obvezniki sistema obveznih rezerv Eurosistema [85] Za institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke kot skupini na konsolidirani osnovi v skladu z določbami okvira za poročanje za denarno in bančno statistiko ECB (glej Prilogo 4), bo izdana samo ena tovrstna olajšava kot celoti, razen če institucije zagotovijo dovolj podrobne podatke o osnovi za rezerve in rezervnih imetij, da omogočijo Eurosistemu, da preveri njihovo točnost in kakovost ter določi zadevno obvezno rezervo vsake posamezne institucije v skupini..

Znesek obveznih rezerv se za vsako obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv zaokroži na najbližji euro.

7.4 Vzdrževanje rezervnih imetij

(a) Obdobje izpolnjevanja

ECB objavi koledar obdobij izpolnjevanja obveznih rezerv vsaj tri mesece pred začetkom vsakega leta [86] Koledar se normalno objavi v sporočilu za javnost ECB, ki se najde na spletni strani ECB (www.ecb.int). Poleg tega se koledar objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletnih straneh NCB.. Obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv se začne na dan poravnave prve operacije glavnega refinanciranja po seji Sveta ECB, za katero je na dnevnem redu predvidena mesečna ocena naravnanosti monetarne politike. V posebnih primerih se lahko objavljeni koledar popravi, kar je med drugim odvisno od sprememb v urniku sej Sveta ECB.

(b) Rezervna imetja

Vsaka institucija mora izpolnjevati svoje obvezne rezerve z rezervnimi imetji, to je s stanji na enem ali več računih rezerv pri nacionalni centralni banki v državi članici, v kateri je ustanovljena. Za institucije z več kot eno poslovalnico v državi članici je sedež institucije odgovoren za izpolnjevanje skupnih obveznih rezerv vseh domačih poslovalnic te institucije [87] Če institucija nima sedeža v državi članici, v kateri je ustanovljena, mora določiti glavno podružnico, ki je potem odgovorna za izpolnitev skupnih obveznih rezerv vseh poslovalnic institucije v zadevni državi članici.. Institucija s poslovalnicami v več kot eni državi članici mora izpolnjevati obvezne rezerve pri nacionalni centralni banki v vsaki državi članici, v kateri ima poslovalnico, v razmerju do njene osnove za rezerve v ustrezni državi članici.

Poravnalni računi institucij pri nacionalnih centralnih bankah se lahko uporabijo kot računi rezerv. Rezervna imetja na poravnalnih računih se lahko uporabijo za namene poravnave čez dan. Dnevna rezervna imetja institucije se izračunajo kot stanje ob koncu dneva na njenem računu rezerv.

Institucija lahko zaprosi nacionalno centralno banko v državi članici, v kateri je institucija rezident, za dovoljenje za izpolnjevanje vseh svojih obveznih rezerv posredno prek posrednika. Možnost izpolnjevanja obveznih rezerv prek posrednika je praviloma omejena na institucije, ki so organizirane tako, da del funkcij (npr. dejavnosti zakladnice) običajno izvaja posrednik (npr. mreže hranilnic in hranilno-kreditnih služb lahko centralizirajo svoja rezervna imetja). Izpolnjevanje obveznih rezerv prek posrednika je opredeljeno z določbami iz Uredbe ECB o obveznih rezervah.

(c) Obrestovanje rezervnih imetij

Rezervna imetja se za čas obdobja izpolnjevanja obrestujejo po povprečni obrestni meri ECB (ponderirani glede na število koledarskih dni) za operacije glavnega refinanciranja, izračunani s pomočjo formule, opredeljene v okencu 14. Rezervna imetja, ki presegajo zahtevane zneske izračunanih obveznih rezerv, se ne obrestujejo. Obresti se plačujejo na drugi delovni dan NCB po koncu obdobja izpolnjevanja, za katerega so bile obresti obračunane.

+++++ TIFF +++++

7.5 Pošiljanje poročil, potrditev in preverjanje osnove za rezerve

Postavke osnove za rezerve izračunajo institucije, ki so obvezniki obveznih rezerv in jih poročajo nacionalnim centralnim bankam znotraj splošnega okvira denarne in bančne statistike ECB (glej Prilogo 4). Člen 5 Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) opredeljuje postopke za obveščanje in potrditev osnove za rezerve in obveznih rezerv institucije.

Postopek za obveščanje in potrditev obveznih rezerv institucije je takšen, kot je opisan v nadaljevanju. Bodisi ustrezna sodelujoča nacionalna banka bodisi institucija da pobudo za izračun obveznih rezerv institucije za ustrezno obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv. Izračunane obvezne rezerve stranka, ki jih izračuna, sporoči najkasneje tri delovne dni NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv. Ustrezna sodelujoča nacionalna centralna banka lahko določi zgodnejši datum kot rok za obvestilo o obveznih rezervah. Poleg tega lahko določi dodatne roke, do katerih mora institucija poslati obvestilo o morebitnih spremembah osnove za rezerve in morebitne spremembe sporočenih obveznih rezerv. Obveščena stranka potrdi izračunane obvezne rezerve najkasneje na delovni dan NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv. Če obveščena stranka ni odgovorila na obvestilo do konca delovnega dne NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv, se šteje, da je potrdila znesek obveznih rezerv institucije za ustrezno obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv. Ko so obvezne rezerve institucije enkrat potrjene za ustrezno obdobje izpolnjevanja obveznih sprememb, jih ni mogoče več spreminjati.

Za institucije, ki lahko delujejo kot posredniki za posredno izpolnjevanje obveznih rezerv drugih institucij, so posebni pogoji poročanja opredeljeni v Uredbi ECB o obveznih rezervah. Izpolnjevanje obveznih rezerv prek posrednika ne spremeni obveznosti statističnega poročanja institucij, ki izpolnjujejo obvezne rezerve prek posrednika.

ECB in nacionalne centralne banke imajo pravico, da znotraj okvira Uredbe Sveta (ES) o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke preverijo točnost in kakovost zbranih podatkov.

7.6 Neizpolnjevanje obveznih rezerv

Neizpolnjevanje obveznih rezerv nastane, če je povprečno stanje institucije konec koledarskega dneva na njenih računih rezerv v obdobju izpolnjevanja rezerv manjše od njenih izračunanih obveznih rezerv za taisto obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv.

Ko institucija ne izpolni vseh ali dela obveznih rezerv, lahko ECB, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke naloži katero koli od naslednjih sankcij:

- plačilo zneska, izračunanega na podlagi obrestne mere, ki je največ 5 odstotnih točk nad obrestno mero mejnega posojanja in zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv, ali

- plačilo zneska, izračunanega na podlagi dvakratnika obrestne mere mejnega posojanja in zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv, ali

- zahtevek, da zadevna institucija deponira neobrestovane depozite pri ECB ali nacionalnih centralnih bankah v znesku do višine trikratnega zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv. Rok dospelosti depozita ne sme biti daljši od obdobja, v katerem institucija ni izpolnila obveznih rezerv.

Kjer institucija ne izpolni drugih obveznosti iz uredb ECB in odločb, povezanih s sistemom obveznih rezerv Eurosistema (npr. če zadevni podatki niso poslani pravočasno ali niso točni), ima ECB pooblastilo, da naloži sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke, da naloži sankcije, in Uredbo ECB z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih ECB, da naloži sankcije (ECB/1999/4). Izvršilni odbor ECB lahko opredeli in objavi merila, v skladu s katerimi bo izvajal sankcije iz člena 7(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke [88] Taka merila so bila objavljena v obvestilu v Uradnem listu Evropskih skupnosti z dne 11. februarja 2000 pod naslovom "Obvestilo Evropske centralne banke o uvedbi sankcij za kršitve obveznosti izpolnjevanja obveznih rezerv"..

Poleg tega lahko v primeru hude kršitve obveznosti obveznih rezerv Eurosistem prepove nasprotnim strankam udeležbo v operacijah odprtega trga.

--------------------------------------------------

Top