EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32003L0110

Direktiva Sveta 2003/110/ES z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti

OJ L 321, 6.12.2003, p. 26–31 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 19 Volume 006 P. 233 - 238
Special edition in Estonian: Chapter 19 Volume 006 P. 233 - 238
Special edition in Latvian: Chapter 19 Volume 006 P. 233 - 238
Special edition in Lithuanian: Chapter 19 Volume 006 P. 233 - 238
Special edition in Hungarian Chapter 19 Volume 006 P. 233 - 238
Special edition in Maltese: Chapter 19 Volume 006 P. 233 - 238
Special edition in Polish: Chapter 19 Volume 006 P. 233 - 238
Special edition in Slovak: Chapter 19 Volume 006 P. 233 - 238
Special edition in Slovene: Chapter 19 Volume 006 P. 233 - 238
Special edition in Bulgarian: Chapter 19 Volume 006 P. 173 - 178
Special edition in Romanian: Chapter 19 Volume 006 P. 173 - 178
Special edition in Croatian: Chapter 19 Volume 012 P. 51 - 56

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/110/oj

32003L0110



Uradni list L 321 , 06/12/2003 str. 0026 - 0031


Direktiva Sveta 2003/110/ES

z dne 25. novembra 2003

o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitve Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Medsebojna pomoč za namene repatricacije upošteva skupni cilj končanja nezakonitega prebivanja državljanov tretjih držav, ki so predmet sklepa o repatriaciji. Pravila, ki zavezujejo vse države članice, poleg tega prispevajo k pravni varnosti in standardizaciji postopkov.

(2) Repatriacija po zračni poti je vse pomembnejša za končanje prebivanja državljanov tretjih držav. Kljub prizadevanjem držav članic, da bi se prednostno posluževale direktnih letov, bi bilo treba, z gospodarskega vidika ali zaradi nezadostne razpoložljivosti direktnih letov, uporabljati letalske povezave preko tranzitnih letališč drugih držav članic.

(3) Priporočilo Sveta z dne 22. decembra 1995 o usklajenem delovanju in sodelovanju pri izvajanju ukrepov repatriacije [1] ter Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o sodelovanju držav pogodbenic pri vračanju tujcev po zračni poti (SCH/Com-ex (98) 10) [2] že obravnavata potrebo po sodelovanju med državami članicami na področju repatriacije državljanov tretjih držav po zračni poti.

(4) Suverenost držav članic, še zlasti glede uporabe neposredne sile proti državljanom tretjih držav, ki se upirajo repatriaciji, mora ostati nespremenjena.

(5) Konvencija z dne 14. septembra 1963 o kaznivih in drugih določenih dejanjih, storjenih na krovu letal (Tokijska konvencija), še zlasti glede pristojnosti odgovornega pilota na krovu in odgovornosti, mora ostati nespremenjena.

(6) Kar se tiče informiranja letalskih družb o izvedbi repatriacije brez spremstva in s spremstvom, se navede Priloga 9 h Konvenciji Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO Sporazum) z dne 7. decembra 1944.

(7) Države članice morajo izvajati to direktivo s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še zlasti Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, spremenjene z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V skladu z veljavnimi mednarodnimi obveznostmi se za tranzit po zračni poti ne sme niti zaprositi niti se ga ne sme dovoliti, če državljanu tretje države v namembni ali tranzitni tretji državi grozi nečloveško ali ponižujoče ravnanje, mučenje ali smrtna kazen, ali če bi bila njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, pripadnosti določeni socialni skupini ali političnega prepričanja.

(8) Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, se morajo sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [3].

(9) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki je ne zavezuje niti zanjo ne velja. Ker ta direktiva na podlagi naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije dopolnjuje schengenski pravni red, ker velja za državljane tretjih držav, ki na podlagi določb schengenskega pravnega reda ne izpolnjujejo pogojev za kratko bivanje na ozemlju določene države članice, se mora Danska v skladu s členom 5 Protokola v obdobju šestih mesecev po tem, ko Svet sprejme to direktivo, odločiti, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo ali ne.

(10) V Republiki Islandiji in Kraljevini Norveški ta direktiva predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma z dne 18. maja 1999 med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k prenosu, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda [4], ker velja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za kratko bivanje, veljavnih na ozemlju določene države članice na podlagi določb schengenskega pravnega reda, ki sodijo na ozemlje iz točke c člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma [5].

(11) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske unije, ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive in ju zato, ob upoštevanju člena 4 tega protokola, ne zavezuje niti zanju ne velja.

(12) Ta direktiva predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim drugače povezana v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003 –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen te direktive je določiti ukrepe pomoči med pristojnimi organi na tranzitnih letališčih držav članic glede repatriacije s spremstvom ali brez spremstva po zračni poti.

Člen 2

V tej direktivi:

(a) "državljan tretje države" pomeni vsako osebo, ki ni državljan države članice Evropske unije, Republike Islandije ali Kraljevine Norveške;

(b) "država članica prosilka" pomeni državo članico, ki izvršuje sklep o repatriaciji državljana tretje države in prosi za tranzit preko tranzitnega letališča druge države članice;

(c) "zaprošena država članica" ali "tranzitna država članica" pomeni državo članico, preko katere tranzitnega letališča se bo opravil tranzit;

(d) "spremstvo" pomeni vse osebe iz države članice prosilke, ki so odgovorne za spremstvo državljana tretje države, razen oseb, ki so odgovorne za zdravstveno oskrbo in tolmačev;

(e) "tranzit po zračni poti" pomeni prehod državljana tretje države in, če je treba, njegovega spremstva, preko območja letališča zaprošene države članice zaradi repatriacije po zračni poti.

Člen 3

1. Država članica, ki želi vrniti državljana tretje države po zračni poti, preuči, če je moč uporabiti direktni let do namembne države.

2. Če država članica, ki želi vrniti državljana tretje države, iz sprejemljivih praktičnih razlogov ne more uporabiti direktnega leta do namembne države, sme zaprositi za tranzit po zračni poti preko druge države članice. Za tranzit po zračni poti se načeloma ne zaprosi, če bi se moralo zaradi ukrepa repatriacije zamenjati letališče na ozemlju zaprošene države članice.

3. Brez vpliva na obveznosti iz člena 8 sme država članica zavrniti tranzit po zračni poti, če:

(a) je državljan tretje države v skladu z nacionalno zakonodajo zaprošene države članice obtožen kaznivih dejanj ali je za njim razpisan ukrep iskanja zaradi izvršitve kazni;

(b) ni izvedljiv tranzit preko drugih držav ali vstop v namembno državo;

(c) ukrep repatriacije pomeni zamenjavo letališča na ozemlju zaprošene države članice;

(d) zaprošena pomoč iz praktičnih razlogov trenutno ni mogoča, ali

(e) bi državljan tretje države ogrožal javni red, javno varnost ali javno zdravje v zaprošeni državi članici ali njene mednarodne odnose.

4. V primeru iz odstavka 3(d) zaprošena država članica čim prej obvesti državo članico prosilko o datumu, čim bliže prvotno zaprošenemu, na katerega lahko pomaga pri tranzitu po zračni poti, v koliko so izpolnjeni ostali pogoji.

5. Zaprošena država članica sme preklicati že izdano dovoljenje za tranzit po zračni poti, če se kasneje ugotovijo okoliščine v smislu odstavka 3, ki upravičujejo zavrnitev tranzita.

6. Zaprošena država članica nemudoma obvesti državo članico prosilko o razlogih iz člena 3 ali 5 za zavrnitev ali preklic dovoljenja za tranzit po zračni poti ali o katerem koli drugem razlogu, zaradi katerega tranzit ni mogoč, skupaj z obrazložitvijo.

Člen 4

1. Država članica predloži zaprosilo za tranzit po zračni poti s spremstvom ali brez spremstva in s tem povezane ukrepe o pomoči v pisni obliki. Zaprošeni državi članici se pošlje čimprej, vendar najkasneje dva dni pred začetkom tranzita. Ta rok se lahko skrajša v zelo nujnih in ustrezno utemeljenih primerih.

2. Zaprošena država članica najkasneje v dveh dneh obvesti državo članico prosilko o svoji odločitvi. Ta rok se lahko podaljša v ustrezno utemeljenih primerih za največ 48 ur. Tranzit po zračni poti se ne sme začeti brez dovoljenja zaprošene države članice.

Če zaprošena država članica ne odgovori v roku iz prvega pododstavka, se tranzitni postopki smejo začeti na podlagi obvestila države članice prosilke.

Države članice lahko na podlagi bilateralnih ali multilateralnih sporazumov ali dogovorov določijo, da se tranzitni postopki smejo začeti na podlagi obvestila države članice prosilke.

Države članice obvestijo Komisijo o sporazumih ali dogovorih iz tretjega pododstavka. Komisija o tovrstnih sporazumih ali dogovorih redno obvešča Svet.

3. Za potrebe reševanja zaprosila iz člena 1 se zaprošeni državi članice predložijo informacije na predpisanem obrazcu, ki se v skladu s Prilogo uporabi kot zaprosilo za tranzit po zračni poti in dovoljenje tranzita po zračni poti.

Ukrepi, potrebni za ažuriranje in prilagajanje zaprosila za tranzit, kot je določeno v Prilogi, kot tudi načinov njegove predložitve, se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 9(2).

4. Država članica prosilka v zvezi s katerim koli zaprosilom za tranzit zaprošeni državi članici zagotovi vse podrobnosti, določene v Prilogi.

5. Vsaka država članica imenuje osrednji organ, kateremu se pošiljajo zaprosila iz odstavka 1.

Osrednji organi za vsa ustrezna tranzitna letališča določijo kontaktne točke, dosegljive med tranzitnimi postopki.

Člen 5

1. Država članica prosilka stori vse potrebno za zagotovitev čim krajšega trajanja tranzitnih postopkov.

Tranzitni postopki trajajo največ 24 ur.

2. Zaprošena država članica, skladno s posvetovanji z državo članico prosilko, v okviru razpoložljivih sredstev in ob spoštovanju ustreznih mednarodnih standardov, zagotovi ukrepe pomoči, potrebne za pristanek in odprtje vrat letala, vse dokler se ne zagotovi izstop državljana tretje države. Vendar pa medsebojna posvetovanja niso potrebna v primerih iz točke (b).

To se še zlasti nanaša na naslednje ukrepe pomoči:

(a) državljana tretje države se pride iskat na letalo in se ga spremlja na območju tranzitnega letališča, še zlasti na njegovo naslednje letalo;

(b) državljanu tretje države se zagotovi zdravstvena oskrba in, po potrebi, spremstvo;

(c) državljana tretje države se oskrbi in se mu, po potrebi, zagotovi spremstvo;

(d) sprejmejo, hranijo in predajo se potne listine, še zlasti v primeru repatriacije brez spremstva;

(e) v primeru tranzita brez spremstva se državo članico prosilko obvesti o kraju in času odhoda državljana tretje države z ozemlja zadevne države članice;

(f) državo članico prosilko se obvesti v primeru hujših incidentov med tranzitom državljana tretje države.

3. Zaprošena država članica sme, skladno s svojo nacionalno zakonodajo:

(a) državljana tretje države napotiti na varen kraj in ga tam namestiti;

(b) uporabiti zakonita sredstva za preprečitev ali končanje vsakega poskusa državljana tretje države, upreti se tranzitu.

4. Brez vpliva na člen 6(1) sme zaprošena država članica v primerih, ko kljub pomoči, zagotovljeni v skladu z odstavkoma 1 in 2, ni moč zagotoviti dokončanja tranzitnih postopkov, na zaprosilo države članice prosilke in ob posvetovanju z njo sprejeti vse potrebne ukrepe pomoči, da bi se nadaljevalo s tranzitnim postopkom.

V takih primerih se sme rok iz odstavka 1 podaljšati za največ 48 ur.

5. Pristojni organi zaprošene države članice, odgovorni za ukrepe, določijo naravo in obseg pomoči, ki se zagotovi skladno z odstavki 2, 3 in 4.

6. Stroške storitev, zagotovljenih skladno z odstavkoma 2(b) in (c), nosi država članica prosilka.

Ostale stroške prav tako nosi država članica prosilka, v kolikor so dejanski in je njihova višina določljiva.

Države članice zagotovijo ustrezne podatke v zvezi z zahtevo po določljivosti višine stroškov iz drugega pododstavka.

Člen 6

1. Država članica prosilka se obveže državljanu tretje države nemudoma dovoliti ponoven vstop, če:

(a) je bilo dovoljenje za tranzit po zračni poti zavrnjeno ali preklicano skladno s členom 3(3) ali (5);

(b) je državljan tretje države med tranzitom vstopil v zaprošeno državo članico brez dovoljenja;

(c) je bila repatriacija državljana tretje države v drugo tranzitno državo ali namembno državo neuspešna, ali če je bilo vkrcanje na naslednji let neuspešno; ali

(d) če tranzit po zračni poti ni mogoč iz drugih razlogov.

2. V primerih iz odstavka 1 zaprošena država članica pomaga pri ponovnem vstopu državljana tretje države v državo članico prosilko. Država članica prosilka nosi stroške, ki nastanejo pri vračanju državljana tretje države.

Člen 7

1. Med izvajanjem tranzitnega postopka so pristojnosti spremljevalcev omejene na samoobrambo. Poleg tega se smejo spremljevalci v primeru odsotnosti organov pregona tranzitne države ali v podporo slednjim na primeren in sorazmeren način odzvati na neposredno in resno nevarnost ter državljanu tretje države preprečiti pobeg ali poškodovanje samega sebe, tretje osebe ali premoženja.

Spremljevalci v vseh okoliščinah spoštujejo zakonodajo zaprošene države članice.

2. Spremljevalci med tranzitom po zračni poti ne nosijo orožja in so v civilu. Na zahtevo zaprošene države članice predložijo vsa ustrezna dokazila za ugotavljanje istovetnosti, vključno z dovoljenjem, ki ga je izdala tranzitna država članica, ali, kjer je primerno, obvestilo iz člena 4(2).

Člen 8

Ta direktiva ne vpliva na obveznosti, ki izhajajo iz Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, spremenjene z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter mednarodnih konvencij o izročitvi.

Člen 9

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 10

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje do 6. decembra 2005. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 11

Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o sodelovanju držav pogodbenic pri vračanju tujcev po zračni poti (SCH/Com-ex (98)10) se razveljavi.

Člen 12

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 25. novembra 2003

Za Svet

Predsednik

G. Tremonti

[1] UL C 5, 10.1.1996, str. 3.

[2] UL C 239, 22.9.2000, str. 193.

[3] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[4] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[5] UL L 176. 10.7.1999, str. 31.

--------------------------------------------------

PRILOGA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

Top