EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32002R1746

Uredba Sveta (ES, EURATOM) št. 1746/2002 z dne 30. septembra 2002 o uvedbi, v okviru reforme Komisije, posebnih ukrepov za prenehanje zaposlitve uradnikov Evropskih skupnosti, imenovanih na stalno delovno mesto v Komisiji Evropskih skupnosti

OJ L 264, 2.10.2002, p. 1–4 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 01 Volume 004 P. 122 - 125
Special edition in Estonian: Chapter 01 Volume 004 P. 122 - 125
Special edition in Latvian: Chapter 01 Volume 004 P. 122 - 125
Special edition in Lithuanian: Chapter 01 Volume 004 P. 122 - 125
Special edition in Hungarian Chapter 01 Volume 004 P. 122 - 125
Special edition in Maltese: Chapter 01 Volume 004 P. 122 - 125
Special edition in Polish: Chapter 01 Volume 004 P. 122 - 125
Special edition in Slovak: Chapter 01 Volume 004 P. 122 - 125
Special edition in Slovene: Chapter 01 Volume 004 P. 122 - 125

No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2004

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2002/1746/oj

32002R1746



Uradni list L 264 , 02/10/2002 str. 0001 - 0004


Uredba Sveta (ES, EURATOM) št. 1746/2002

z dne 30. septembra 2002

o uvedbi, v okviru reforme Komisije, posebnih ukrepov za prenehanje zaposlitve uradnikov Evropskih skupnosti, imenovanih na stalno delovno mesto v Komisiji Evropskih skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 283 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po prejemu mnenja Odbora za Kadrovske predpise,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Sodišča [2],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Reforma Komisije je zlasti namenjena preusmeritvi uporabe virov na njene prednostne dejavnosti.

(2) V svojem Sporočilu z dne 9. februarja 2000 [4] je Komisija naznanila, da namerava svoje človeške vire uporabljati čim bolj učinkovito.

(3) Komisija izpolnjuje velik del svojih potreb z notranjo racionalizacijo in prerazporejanjem delovne sile.

(4) Komisija nadalje sprejema potrebne ukrepe, zlasti z usposabljanjem, s katerimi prerazporejenemu osebju pomaga, da se čim bolj zadovoljivo in učinkovito prilagodi.

(5) Vendar pa znanje in spretnosti dela uradnikov, ki so dopolnili starost 55 let in imajo najmanj 15 let delovne dobe, ne ustreza več delom in nalogam, ki jih je treba opraviti.

(6) Komisija potrebuje delavce z novimi znanji in spretnostmi in novo ureditev svoje organizacijske sheme; število uradnikov, ki se normalno upokojijo, ne bo zadoščalo za zagotovitev potrebnih znanj in spretnosti, ki se pridobijo s pomočjo zaposlovanja novega osebja v zadovoljivem časovnem okviru.

(7) Zato bi bilo v zvezi s prenehanjem službe treba sprejeti ustrezne posebne ukrepe, skupaj z notranjimi upravnimi dogovori za učinkovito spremljanje izvajanja te uredbe.

(8) Te ukrepe je treba uvesti kot nujne in v čim večji meri upoštevati geografsko ravnotežje, v skladu z določbami te uredbe.

(9) Ti ukrepi morajo biti proračunsko nevtralni. V ta namen mora proračunski organ vzpostaviti spremljevalni mehanizem –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da v interesu službe in z namenom, da bi upošteval potrebo po obnovitvi veščin, ki izvira iz preusmeritve uporabe njegovih virov na prednostne dejavnosti, do 31. decembra 2004 sprejme ukrepe v smislu člena 47 Kadrovskih predpisov za prenehanje zaposlitve uradnikov, ki so dopolnili starost 55 let in imajo najmanj 15 let delovne dobe, ne glede na proračun (operativni ali raziskovalni), iz katerega so plačani, z izjemo uradnikov v razredih A 1 in A 2, pod pogoji, določenimi v tej uredbi.

Člen 2

Skupno število uradnikov, ki jih zajemajo ukrepi iz člena 1, je 600.

Med letnim postopkom izvedbe proračuna se spremlja spoštovanje proračunske nevtralnosti. V ta namen organ za imenovanja ob upoštevanju povezave med številom uradnikov, katerih zaposlitev preneha, in številom uradnikov, ki jih zaposli, ob ustreznem času o tem poroča proračunskemu organu in mu potrdi, da je pogoj proračunske nevtralnosti izpolnjen.

Člen 3

Znotraj zgornjih meja, določenih v členu 2, in z dolžnim upoštevanjem interesov službe, Komisija po posvetu s svojim Skupnim odborom izmed uradnikov, ki so zaprosili za prenehanje svoje zaposlitve po členu 1, izbere tiste, za katere želi uporabiti ta ukrep.

Prednostno obravnava uradnike, ki so jih prizadeli reorganizacijski ukrepi in ukrepi za preusmeritev uporabe sredstev na prednostne dejavnosti, zlasti prerazporeditev, za veščine katerih se šteje, da ne ustrezajo več delovnim nalogam, ki jih je treba opraviti. Upošteva obseg usposabljanja, ki bi ga potrebovali za prevzem novih nalog, njihovo starost, sposobnost, uspešnost, vedenje pri delu, družinske okoliščine in delovno dobo.

Člen 4

1. Nekdanji uradniki, katerih zaposlitev preneha po členu 1, so upravičeni do mesečnega nadomestila, določenega kot odstotek zadnje osnovne plače, prejete glede na starost in delovno dobo ob odhodu, kot je prikazano v preglednici v prilogi k tej uredbi. Zadnja osnovna plača je plača takega razreda in stopnje, kot jo je imel ta uradnik ob odhodu, določena s sklicevanjem na preglednico v členu 66 veljavnih Kadrovskih predpisov na prvi dan meseca, za katerega se izplača nadomestilo.

2. Ti nekdanji uradniki lahko kadarkoli na lastno zahtevo prejmejo starostno pokojnino po določilih in pogojih, določenih s Kadrovskimi predpisi. Pravica do nadomestila s tem ugasne. Ugasne v vsakem primeru najkasneje na zadnji dan meseca, v katerem nekdanji uradnik dopolni starost 65 let ali takoj, ko je še pred to starostjo upravičen do najvišje starostne pokojnine v višini 70 % (člen 77 Kadrovskih predpisov).

Takrat nekdanji uradnik samodejno prejme starostno pokojnino, kar začne veljati na prvi dan koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bilo nadomestilo nazadnje izplačano.

3. Nadomestilo, predvideno v prvem odstavku, se usklajuje s ponderji, ki so v skladu s sedmim pododstavkom člena 82(1) Kadrovskih predpisov določeni za državo znotraj Skupnosti, za katero uživalec dokaže, da ima v njej stalno prebivališče. Upravičenci vsako leto zagotovijo dokaze o svojem stalnem prebivališču.

Če je prebivališče upravičenca v državi zunaj Skupnosti, se za nadomestilo uporablja ponder 100.

Nadomestilo je izraženo v EUR. Izplačuje se v valuti države stalnega prebivališča upravičenca. Vendar pa se v primeru, če zanj velja ponder 100 po drugem pododstavku, nadomestilo izplačuje v EUR.

Nadomestilo, izplačano v drugi valuti kot EUR, se izračuna na podlagi menjalnih tečajev, navedenih v drugem pododstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.

4. Če skupni bruto dohodek nekdanjega uradnika iz katere koli nove zaposlitve skupaj z nadomestilom, predvidenim v prvem odstavku, presega skupno bruto plačilo, ki ga je nazadnje prejel ta uradnik, in se določi s sklicevanjem na plačilne lestvice, veljavne prvi dan meseca, za katerega se izplača nadomestilo, se presežni znesek odbije od takega nadomestila. To plačilo se ponderira, kot je predvideno v tretjem odstavku.

Bruto dohodek in nazadnje prejeto skupno bruto plačilo, kot je navedeno v prvem pododstavku, pomeni zneske, izplačane po odbitku prispevkov za socialno varnost, vendar pred odbitkom davkov.

Nekdanji uradnik se formalno obveže, da bo zagotovil kakršenkoli dokaz v pisni obliki, ki se utegne zahtevati, vključno z letnim poročilom o prihodkih v obliki izjave o plači ali revidiranih računovodskih izkazov, kot je ustrezno, in zapriseženo ali overjeno izjavo, da ne prejema nikakršnega koli drugega dohodka iz nobene nove zaposlitve, in da bo obveščal institucijo o katerem koli drugem dejavniku, ki utegne prizadeti njeno ali njegovo pravico do nadomestila; v primeru, da tega ne stori, zanj ali zanjo velja disciplinski ukrep, določen v členu 86 kadrovskih predpisov.

5. Kot je določeno v členu 67 Kadrovskih predpisov in členih 1, 2 in 3 Priloge VII k tej uredbi, se gospodinjski dodatek, otroški dodatek za vzdržaevanega otroka in dodatek za izobraževanje izplačujejo upravičencu do nadomestila, določenega v prvem odstavku, ali osebi ali osebam, katerim je po zakonu ali s sklepom sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano skrbništvo otroka ali otrok; gospodinjski dodatek se izračuna s sklicevanjem na nadomestilo, predvideno v prvem odstavku.

6. Če nimajo prihodkov iz kakršne koli redne zaposlitve, so upravičenci do nadomestila, v zvezi z njimi samimi in osebami, kritimi z njihovim zavarovanjem, upravičeni do dajatev po načrtu zdravstvenega zavarovanja, določenem v členu 72 Kadrovskih predpisov, pod pogojem, da plačujejo ustrezni prispevek, izračunan na podlagi nadomestila, določenega v prvem odstavku.

7. V obdobju, v katerem so upravičeni do prejemanja nadomestila, vendar ne dlje kot 65 mesecev, nekdanji uradniki še naprej pridobivajo nadaljnje pravice do starostne pokojnine na podlagi plače njim ustreznega razreda in stopnje, pod pogojem, da se v tem obdobju plačuje prispevek, določen v Kadrovskih predpisih s sklicevanjem na to plačo, in da skupna pokojnina ne presega najvišje vrednosti, določene v drugem pododstavku člena 77 Kadrovskih predpisov. Za namene člena 5 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom se tako obdobje šteje v delovno dobo.

8. Ob upoštevanju členov 1(1) in 22 Priloge VII h Kadrovskim predpisom je preživeli zakonec nekdanjega uradnika, ki umre med prejemanjem nadomestila, določenega v prvem odstavku, upravičen, če je bil zakonec nekdanjega uradnika najmanj leto dni, preden je nekdanji uradnik prenehal delati pri instituciji, do vdovske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki bi bila ob odsotnosti katerih koli znižanj po členu 9 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom izplačana nekdanjemu uradniku, če bi postal do nje upravičen ob smrti.

Vdovska pokojnina iz prejšnjega pododstavka, ni nižja od zneskov, določenih v drugem pododstavku člena 79 Kadrovskih predpisov. Vendar pa ne sme v nobenem primeru presegati zneska starostne pokojnine, do katere bi bil nekdanji uradnik upravičen, če bi preživel in bi mu podelili starostno pokojnino, ko bi ugasnila njegova pravica do zgoraj navedenega nadomestila.

Minimalno trajanje zakonske zveze, kot je navedeno v prvem pododstavku, se ne upošteva, če je imel uradnik v zakonski zvezi, ki jo je sklenil, preden je prenehal delati, enega ali več otrok, pod pogojem, da preživeli zakonec te otroke vzdržuje ali jih je vzdrževal.

Trajanje zakonske zveze se prav tako ne upošteva, če je bila smrt nekdanjega uradnika posledica ene od okoliščin, navedenih na koncu drugega pododstavka člena 17 Priloge VIII k Kadrovskim predpisom.

9. Ob smrti nekdanjega uradnika, ki je upravičenec do nadomestila, predvidenega v prvem odstavku, so vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom upravičeni do družinske pokojnine pod pogoji, navedenimi v prvem, drugem in tretjem pododstavku člena 80 Kadrovskih predpisov, in v členu 21 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Člen 5

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. septembra 2002

Za Svet

Predsednik

P. S. Møller

[1] Mnenje z dne 24. septembra 2002 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[2] Mnenje z dne 15. maja 2002.

[3] UL C 236, 1.10.2002, str. 1.

[4] UL C 81, 21.3.2000, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

ODSTOTEK NADOMESTILA

Odstotek nadomestila iz člena 4(1) te uredbe, se določi na podlagi starosti in delovne dobe uradnikov ob odhodu, kot je prikazano v spodnji tabeli:

Višina nadomestila v odvisnosti od starosti in delovne dobe

StarostDelovna doba | | od 55 do 56 let | od 57 do 58 let | od 59 do 60 let | od 61 do 62 let | 63 let in več |

od 15 do 19 let | 60,0 % | 60,0 % | 60,0 % | 62,0 % | 64,0 % |

od 20 do 24 let | 60,0 % | 60,0 % | 62,0 % | 64,0 % | 66,0 % |

od 25 do 29 let | 62,0 % | 64,0 % | 66,0 % | 68,0 % | 70,0 % |

30 let in več | 64,0 % | 66,0 % | 68,0 % | 70,0 % | 70,0 % |

Starost in delovna doba se upoštevata glede na dejanski datum prenehanja zaposlitve zadevnega uradnika.

Z uporabo teh pogojev za ciljno skupino uradnikov na ponderirani podlagi dobimo najvišje možno povprečno nadomestilo v višini 62,5 %.

--------------------------------------------------

Top