32002R1531

Uredba Sveta (ES) št. 1531/2002

z dne 14. avgusta 2002

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu barvnih televizijskih sprejemnikov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje, Malezije in Tajske ter o prenehanju postopka glede uvoza barvnih televizijskih sprejemnikov s poreklom iz Singapurja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti členov 9, 11(2) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Prejšnje preiskave in obstoječi ukrepi

(1) Aprila 1990 je Svet z Uredbo (EGS) št. 1048/90 [2] uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu barvnih televizijskih sprejemnikov z majhnim ekranom, tj. tistih z dolžino zaslonske diagonale, ki je večja od 15,5 cm, vendar ne presega 42 cm ("MBTV"), s poreklom iz Republike Koreje (Koreja).

(2) Pozneje je julija 1991 Svet z Uredbo (EGS) št. 2093/91 [3] uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu MBTV s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske (Kitajska).

(3) Aprila 1995 je Komisija s Sklepom 95/92/ES [4] končala protidampinški postopek v zvezi z uvozom (BTV) s poreklom iz Turčije, ki se je začel novembra 1992. Sočasno je Svet z Uredbo (ES) št. 710/95 [5] uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu BTV z dolžino zaslonske diagonale, ki je večja od 15,5 cm s poreklom iz Malezije, Kitajske, Koreje, Singapurja in Tajske. Čeprav se je s tem postopkom ugotovilo, da ni več nobenih razlogov za razlikovanje med barvnimi televizijskimi sprejemniki glede na njihovo velikost zaslona, saj so že veljali protidampinški ukrepi za MBTV s poreklom iz Kitajske in Koreje, so se obseg preiskave in dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 710/95 glede Kitajske in Koreje, omejili na barvne televizije z dolžino zaslonske diagonale, ki presega 42 cm, to je na BTV z velikim zaslonom.

(4) Novembra 1998 je Svet z Uredbo (ES) št. 2584/98 [6] spremenil Uredbo (ES) št. 710/95 glede dajatev, ki veljajo za BTV s poreklom iz Kitajske in Koreje, da bi upošteval ugotovitve Uredbe (ES) št. 710/95, da ni bilo nobenih razlogov za razlikovanje med televizijskimi sprejemniki glede na njihovo velikost zaslona.

2. Pregled zaradi izteka ukrepa in vmesni pregled

(5) Po objavi obvestila o bližajočem se izteku [7] protidampinških ukrepov, ki veljajo pri uvozu BTV s poreklom iz Kitajske, Koreje, Malezije, Singapurja in Tajske, je združenje Združenje evropskih proizvajalcev televizij (Poetic) zahtevalo pregled zaradi izteka veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (osnovna uredba).

(6) Zahtevo se je utemeljevalo z mnenjem, da bo iztek ukrepov najverjetneje imel za posledico nadaljevanje ali ponovitev dampinga ter škode industriji Skupnosti. Zahteva je vsebovala tudi podatke, ki so pokazali, da je na različnih vpletenih trgih in pri samem izdelku v zadnjih nekaj letih prišlo do precejšnjih sprememb. Na podlagi teh podatkov ter navedb o dampingu in škodi je Komisija ugotovila, da je treba opraviti vmesni pregled glede dampinga in škode v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(7) Ko je po posvetovanju s svetovalnim odborom Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa in vmesnega pregleda v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe, je v Uradnem listu Evropskih skupnosti [8] objavila obvestilo o začetku ter začela preiskavo.

3. Začetek protidampinškega postopka v zvezi s Turčijo

(8) 15. julija 2000 je Komisija v obvestilu (obvestilo o začetku), objavljenem v Uradnem listu Evropskih skupnosti [9], najavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom BTV s poreklom iz Turčije ali izvoženih iz Turčije.

(9) Začetek postopka je bil posledica pritožbe, ki jo je junija 2000 vložilo združenje Poetic v imenu proizvajalcev Skupnosti, ki zastopajo večji del celotne proizvodnje BTV v Skupnosti, v tem primeru več kot 30 %. Pritožba je vsebovala zadostne dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je posledica dampinga, da je utemeljila začetek protidampinškega postopka.

4. Ustavitev protidampinškega postopka za BTV s poreklom iz Turčije

(10) Glede na kompleksnost specifičnih pravil o poreklu, ki veljajo za uvoz BTV, pregleda porekla BTV, izvoženih iz Turčije, ni bilo mogoče končati do roka, določenega v členu 7 osnovne uredbe. Dampinga, škode in vidikov interesa Skupnosti torej v tem primeru ni bilo mogoče ustrezno preučiti in posledično ni bilo mogoče razmišljati o nobenih začasnih protidampinških ukrepih.

(11) Zato se je preiskava nadaljevala, da bi prišli do dokončnih ugotovitev. Glede na to, da je bil cilj zagotoviti globalen pregled učinka uvoza iz vseh zadevnih držav na industrijo Skupnosti, se je med preiskavo zbrane podatke glede Turčije preučilo skupaj s podatki, zbranimi v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa in vmesnih pregledov, ki veljajo za Kitajsko, Korejo, Malezijo, Singapur in Tajsko. Vendar pa je glede na ugotovitve o poreklu, navedene v uvodnih izjavah 40 do 44, Komisija s Sklepom 2001/725/ES [10] končala postopke v zvezi z BTV s poreklom iz Turčije.

5. Stranke, ki jih preiskava zadeva

(12) Komisija je proizvajalce Skupnosti, ki so se pritožili, ter druge znane proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike in njihova združenja, Evropski urad za potrošnike (BEUC) in predstavnike držav izvoznic uradno obvestila o začetku preiskav. Zainteresiranim strankam se je omogočilo, da v roku, določenem v obvestilu o začetku, pisno predstavijo svoja mnenja in zahtevajo priložnost za ustno predstavitev svojih mnenj.

(13) Precej proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah, pa tudi proizvajalcev Skupnosti, je pisno predstavilo svoja mnenja. Vsem strankam, ki so v zgornjih rokih to zahtevale in ki so dokazale, da so obstajali določeni razlogi, zakaj naj bi jih zaslišali, se je zagotovila možnost ustne predstavitve mnenj.

(14) Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka v državah, v katerih so potekali pregledi preiskav, ki so bili znani iz zahteve in prejšnjih preiskav, se je v alineah 5(a) in (b) obvestila o začetku preiskave dampinga predvidela uporaba tehnik vzorčenja.

(15) Vendar pa se je iz Koreje, Singapurja, Kitajske in Tajske priglasilo le omejeno število proizvajalcev izvoznikov, ki so zagotovili podatke, zahtevane v obvestilu o začetku. Zato se je upoštevalo mnenje, da uporaba tehnik vzorčenja ni bila potrebna za nobeno od zadevnih držav.

(16) Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere se je vedelo, da jih to zadeva, in vsem drugim podjetjem, ki so se predstavila v roku, določenem v obvestilu o začetku. Odgovorilo je pet proizvajalcev Skupnosti, trije nepovezani uvozniki, pet turških podjetij in njihovih povezanih uvoznikov v Skupnosti, en tajski proizvajalec izvoznik in njegovi povezani uvozniki v Skupnosti ter osem kitajskih podjetij. Noben od korejskih, malezijskih in singapurskih proizvajalcev izvoznikov ni predložil smiselnega odgovora na vprašalnik, zato je za vsa podjetja, ki so bila znana iz vzorčenja v teh državah, obveljalo, da ne sodelujejo. Komisija jih je obvestila o posledicah takšnega nesodelovanja.

(17) Komisija je iskala in preverjala vse podatke, ki so se zdeli potrebni zaradi ugotavljanja dampinga, škode in interesa Skupnosti, ter zaradi ugotavljanja, ali je obstajala verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter ali ne bi bilo ohranjanje ukrepov proti interesom Skupnosti. Opravljeni so bili preveritveni obiski v prostorih naslednjih podjetij:

(a) Proizvajalci Skupnosti

Tecnimagen SA – Barcelona, Španija

Grundig AG – Nüremberg, Nemčija

Philips Consumer Electronics – Eindhoven, Nizozemska

Industrie Formenti Italia Spa – Lissone, Italija

Seleco Formenti Spa – Pordenone, Italija.

(b) Izvozniki/proizvajalci in povezana prodajna podjetja

Turčija

Profilo Telra Elektronik Sanayi ve Ticaret AS, Istanbul (vključno s povezanimi prodajnimi podjetji (i) PRO-EKS Dis Ticaret AS, Istanbul, (ii) Savunma Gerecleri AS, Istanbul, (iii) Elektrotem Elektronik Aletler Limited, Istanbul)

Beko Elektronik AS, Istanbul (vključno s povezanim prodajnim podjetjem Ram Dis Ticaret, Istanbul)

Vestel Elektronik Sanayi ve Ticaret AS, Istanbul (vključno s povezanimi prodajnimi podjetji: (i) Vestel Dis Ticaret AS, Istanbul, (ii) Vestel Dis Ticaret AS Ege Serbest Bolge SB, Izmir, (iii) Vestel Bilisim Teknolojileri Sanayi ve Ticaret AS, Istanbul, iv) Vestel Komunikasyon Sanayi ve Ticaret AS, Izmir)

Izmir Elektronik Sanayi ve Ticaret AS, Izmir

Tajska

Thomson Television Thailand, Pathumthani, Tajska (vključno s povezanim prodajnim podjetjem European Audio Products (HK) Ltd, Shatin, New Territory, Hong Kong)

(c) Povezani uvozniki v Skupnosti

- Uvozniki, povezani s turškimi izvozniki

Beko (UK) Ltd, Watford, Združeno kraljestvo

Beko Electronics Espana SL, Barcelona, Španija

Vestel Holland BV, Rotterdam, Nizozemska

Vestel Iberia, Madrid, Španija

- Uvozniki, povezani s podjetjem Thomson Television Thailand

Thomson Multimedia Marketing France SA, Boulogne, Francija

Thomson Multimedia Sales Spain, SA, Madrid, Španija

Thomson Multimedia Sales UK Ltd, West Mailing, Kent, Združeno kraljestvo

(d) Nepovezani uvozniki v Skupnosti

Alba plc – Barking, Združeno kraljestvo.

(18) Pri preiskovanju dampinga so preiskave v zvezi s pregledom zajele obdobje od 1. januarja 1999 do 31. decembra 1999 (OP v zvezi s pregledom). Kar zadeva protidampinški postopek proti Turčiji, je dampinška preiskava zajela obdobje od 1. julija 1999 do 30. junija 2000 (OP). Preučitev trendov v okviru analize škode za obe preiskavi je zajela obdobje od leta 1995 do 30. junija 2000 (obravnavano obdobje), da bi upoštevala obstoj dveh različnih obdobij preiskave dampinga.

6. Tržno-gospodarsko obravnavanje in individualno obravnavanje

(19) V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe je eno kitajsko podjetje, Xiamen Overseas Chinese Electronic Co., Ltd (podjetje prosilec), zaprosilo za tržno-gospodarsko obravnavanje in individualno obravnavanje, od njega pa se je zahtevalo, da izpolni obrazec in navede vse zahtevane ustrezne podatke. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je bila sprejeta odločitev, da se podjetju prosilcu ne zagotovi tržno-gospodarskega obravnavanja, saj podjetje ni izpolnjevalo vseh meril, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(20) Po sprejetju takšne odločitve, je bilo ugotovljeno, da podjetje prosilec pravzaprav med OP v zvezi s pregledom v Skupnost ni izvozilo nobenega BTV. Prvotno je podjetje v svojem zahtevku in odgovoru na vprašalnik navedlo določeno količino izvoza BTV v Skupnost. Vendar pa je bilo v poznejši fazi preiskave ugotovljeno, da ti BTV niso bili nikoli sproščeni v prost promet v Skupnosti in da je bil njihov namembni kraj tretja država. Ker med OP v zvezi s pregledom ni bilo nobenega izvoza BTV v Skupnost, je postala prošnja podjetja prosilca za individualno obravnavo nebistvena.

B. ZADEVNI IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(a) Opis izdelka

(21) Zadevni izdelek je BTV z dolžino zaslonske diagonale, ki je večja od 15,5 cm, kombiniran z radijskim sprejemnikom in/ali uro v istem ohišju, ali ne. Ta izdelek je trenutno uvrščen pod oznake KN ex85281252, 85281254, 85281256, 85281258, ex85281262 in 85281266.

(22) Uredba (ES) št. 710/95 je iz opredelitve zadevnega izdelka izločila televizijske sprejemnike D2MAC in televizije z visoko ločljivostjo (VLTV), ker so bili ti izdelki, ki so prinesli kvalitativne tehnične spremembe, takrat še v fazi razvoja in javnosti niso bili na voljo, z izjemo zelo omejenih primerov. Uredba (ES) št. 2584/98 je potrdila, da teh izdelkov ne bi smeli vključiti v opredelitev obsega izdelka, saj preiskava ni prinesla nobenih novih oprijemljivih dokazov, ki bi opravičili njihovo vključitev. Enako je bilo tudi pri tej preiskavi, kjer ni bilo predloženih nobenih novih dokazov, ki bi utemeljili vključitev teh izdelkov. Zato se ugotovi, da se televizijskih sprejemnikov D2MAC in televizij z visoko ločljivostjo ne vključi v sedanje preiskave.

(b) Argumenti strank

(23) Eden od uvoznikov je zahteval, da se iz obsega preiskave izključi tako imenovane internetne BTV, ki imajo vgrajen internetni modem in računalniški operacijski sistem, kar omogoča dostop do interneta prek televizijskega zaslona, upravlja pa se jih z daljinskim upravljavcem, ki vsebuje celotno tipkovnico. Pri internetnem BTV je celotno vezje modema vgrajeno v televizijski sprejemnik, tako da ni ločenega dodatnega ohišja.

(24) Uvoznik je trdil, da naj bi izključitev zagotovili zaradi razlik v osnovnih fizičnih in tehničnih značilnostih BTV in internetnih BTV ter zaradi različnih načinov dojemanja obeh izdelkov s strani uporabnikov.

(25) Osnovne fizične značilnosti internetnih BTV so se razlikovale zaradi dodatnih internetnih komponent vgrajenih v BTV, ki predstavljajo okrog 60 % vseh stroškov internetnega BTV, in zaradi tipkovnice, vgrajene v daljinski upravljavec.

(26) Glede osnovnih tehničnih značilnosti se je trdilo, da internetni BTV podatkov ne oddaja in sprejema prek radiodifuzijske tehnologije, temveč prek telefonskega sistema ob uporabi modema. Poleg tega je pri njem uporabljena tehnologija, ki se razlikuje od osnovne tehnologije BTV; vključuje sistem za varen dostop do interneta, protokol SSL (Secure Socket Layer), brskalno tehnologijo za prikazovanje internetnih grafičnih prikazov pri standardni resoluciji BTV in modem, ki prevaja digitalne signale v analogne, ki lahko potujejo po standardni telefonski liniji.

(27) Domnevalo se je, da je bilo drugačno sprejemanje izdelka s strani kupcev, v primerjavi s standardnimi BTV, dokazano z dejstvom, da se internetni BTV v maloprodaji prodajajo po dvakrat višji ceni kot BTV. Poleg tega se je trdilo, da pomenijo vgrajeni internetni vezni elementi nadgradnjo standardnega BTV, kar zagotavlja izrazito dodatno kakovost. Uvoznik je to navedbo podprl s primerom rekorderjev za predvajanje videokaset (VKR) na Japonskem in v Koreji, kjer so sklenili, da se v primeru, ko je takšen videorekorder v istem ohišju kombiniran z barvnim televizorjem, takšno kombinacijo obravnava kot drugačen izdelek.

(28) Prosilec je trdil, da takšna izključitev ni bila sama po sebi umevna. Spodbijal je domnevo, da imajo internetni BTV drugačne fizične in tehnične značilnosti, trdil je, da je internetni del primerljiv s teletekstom pri BTV. Internet naj bi obravnavali kot modernejšo obliko teleteksta in potemtakem kot dodatno značilnost BTV in ne kot nov izdelek, ki nima osnovnih značilnosti barvnih televizorjev. Ker je preiskava vključevala BTV s teletekstom, bi morala zajeti tudi BTV z internetno povezavo.

(29) Prosilec je tudi podvomil v sklepe, do katerih je prišel uvoznik glede drugačnega dojemanja s strani potrošnikov, ter trdil, da so bili internetni BTV šele pred kratkim lansirani na trgu. Poleg tega je trdil, da je visok odstotek stroškov, ki ga zajema internet, posledica tega, da je do uvedbe internetnega BTV prišlo šele pred kratkim. Predložil je dokaze, da so bili tudi stroški teleteksta ob njegovi uvedbi na BTV precej višji kot sedaj.

(30) Spodbijal je primer videorekorderja in trdil, da pri kombinaciji VKR/BTV videorekorder deluje neodvisno, medtem ko internet brez BTV ne deluje, temveč je prej dodatek BTV.

(c) Ugotovitve preiskave

(31) Preiskava je pokazala, da je internetni BTV izdelek, pri katerem sta v istem ohišju kombinirani dve tehnologiji z dvemi precej različnimi načini končne uporabe: ta izdelek po eni strani omogoča oddajanje in sprejemanje elektronske pošte ter dostop do svetovnega spleta, po drugi strani pa omogoča tudi spremljanje televizijskih programov. Glede na to dodatno funkcijo ni mogoče reči, da BTV določa značaj celotnega izdelka; prej bi veljalo, da je internetna funkcija tista, ki prevladuje nad BTV. Takšna kombinacija zares vsebuje specifičen element, ki zagotavlja dodatno funkcijo internetnemu BTV ter omogoča, da se izdelek za namene te protidampinške preiskave obravnava kot drugačen.

(32) Zgornji sklepi so bili sprejeti na podlagi informacij, ki so bile zbrane med preiskavo in se navezujejo na OP. Zaradi zgodnje faze razvoja tega izdelka in dejstva, da so takšni izdelki javnosti na voljo le v omejenih količinah, ni mogoče izključiti, da bo treba sklepe, sprejete v dosedanjih preiskavah, spremeniti zaradi nadaljnjega razvoja tega izdelka v prihodnosti. Če bo tako v prihodnosti prišlo do pregleda veljavnih ukrepov, bo treba ponovno preučiti položaj teh izdelkov na podlagi podatkov, zbranih v vnovični preiskavi, da bi se odločilo, ali bo takšna izključitev še vedno utemeljena.

(33) Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so imeli kljub razlikam v velikosti zaslona, sistemu zvoka, radiodifuzijskem sistemu, tipu in obliki zaslona ter frekvenci slike BTV enake osnovne fizične in tehnične značilnosti in enake načine uporabe ter so potemtakem en sam izdelek.

2. Podoben izdelek

(34) Med potekom preiskav je bilo ugotovljeno, da imajo BTV s poreklom oziroma so izvoženi iz zadevnih držav ter namenjeni v Skupnost, enake osnovne fizične in tehnične značilnosti ter končne načine uporabe kot BTV, ki jih je na trgu Skupnosti proizvajala in prodajala industrija Skupnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da ni bilo nobenih razlik med BTV, proizvedenimi in prodanimi v zadevnih državah, vključno s Turčijo, ki je bila uporabljena kot analogna država, ter tistimi, ki so bili izvoženi v Skupnost, saj so bili oboji enaki BTV, ki jih je na trgu Skupnosti proizvajala in prodajala industrija Skupnosti. Ti izdelki so torej podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. POREKLO

1. Splošno

(35) BTV pogosto vključujejo komponente in dele s poreklom iz držav, ki niso države, v katerih je bil končni izdelek izdelan ali sestavljen, posledica pa je, da lahko za BTV obvelja, da so po poreklu iz države, v kateri niso bili izdelani ali sestavljeni. Tako je v skladu z dosledno prakso Skupnosti in glede na člen 1(3) osnovne uredbe preučevanje porekla BTV, izvoženih iz zadevnih držav, bilo del protidampinških preiskav.

(36) Vprašanje porekla je bilo podrobno preučeno že v Uredbi Sveta (ES) št. 710/95, kjer je uporaba pravil o poreklu pripeljala do prerazporeditve obsegov uvoza BTV med različnimi državami, da bi odrazila poreklo, ki je bilo ugotovljeno med preiskavo.

(37) Za namene protidampinške zakonodaje se poreklo zadevnih izdelkov določa v skladu z nepreferencialnimi pravili o poreklu, kakor je določeno v členu 22 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti [11]. Tako je tudi v primeru Turčije, kjer je bilo s Sklepom št. 1/95 pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 o uresničevanju zadnje faze carinske unije [12] ugotovljeno, da s tem v zvezi ni bilo nobenega odstopanja.

(38) V skladu s členom 39 in Prilogo 11 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti [13] se za BTV uporabljajo specifična nepreferencialna pravila o poreklu. V skladu s temi pravili je poreklo BTV v državi, kjer znaša dodana vrednost postopkov sestavljanja in vgrajevanja delov s poreklom iz države sestavljanja, če je primerno, vsaj 45 % cene BTV franko tovarna. Kadar pravilo 45 % ni izpolnjeno, velja, da izvira BTV iz države porekla delov, čigar cena franko tovarna predstavlja več kot 35 % cene BTV franko tovarna.

(39) Poudariti je treba, da so bile spodnje ugotovitve namenjene samo sedanji protidampinški preiskavi, še bolj pa določanju verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga.

2. Izvoz iz Turčije

(40) Ponoviti je treba, da je Komisija s Sklepom 2001/725/ES [14] končala postopek v zvezi z BTV s poreklom iz Turčije. Ugotovitve navedenega postopka, so pokazale, da so bili vsi BTV, izvoženi iz Turčije v Skupnost med OP, deklarirani kot izdelki turškega porekla. (Spremljala jih je enotna carinska listina, na kateri je bilo navedeno, da gre za BTV s poreklom iz Turčije.) Prav tako jih je spremljalo spričevalo ATR, kjer je bilo navedeno, da so bili izdelki v prostem prometu v Turčiji. Vendar pa so med potekom te preiskave vsa turška podjetja navedla, da njihovi BTV niso bili turškega porekla.

(41) Ob uporabi specifičnih nepreferencialnih pravil o poreklu je bilo ugotovljeno, da nobeni BTV, izvoženi iz Turčije v Skupnost med OP, niso bili turškega porekla. Še posebej je bilo ugotovljeno, da pri izvozu preiskovanih podjetij, ki je ustrezal celotnemu izvozu BTV iz Turčije v Skupnost med OP, ni bilo izpolnjeno pravilo 45 % dodane vrednosti.

(42) Ker pravilo 45 % dodane vrednosti ni bilo izpolnjeno, je bilo treba ugotoviti poreklo na podlagi pravila 35 % dodane vrednosti delov/materialov brez porekla. V teh okoliščinah je poreklo katodne slikovne cevi (KSC) pri barvnih televizorjih dejansko opredelilo poreklo BTV, saj je franko tovarna cena KSC v skoraj vseh primerih predstavljala 35 % franko tovarna cene BTV. Omeniti je treba, da v Turčiji KSC ne proizvajajo in jih je bilo zato treba uvoziti.

(43) Na podlagi pravila 35 % vrednosti delov/materialov brez porekla, se je za izvoz v Skupnost ugotovilo, da izvira iz nekaterih držav izvoznic, v katerih so potekale preiskave v zvezi s pregledi, iz Skupnosti ali drugih tretjih držav, ki niso bile predmet preiskav.

(44) Glede BTV, izvoženih iz Turčije in s poreklom iz držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, ki so predmet sedanjega pregleda (tj. Kitajske, Koreje in Malezije), je za količine, izvožene v Skupnost iz Turčije, veljalo, da imajo poreklo iz teh držav.

3. Izvoz iz Tajske

(45) Preiskava je pokazala, da pri nobenem izdelku, ki ga je sodelujoči proizvajalec izvoznik na Tajskem izvozil v Skupnost med OP v zvezi s pregledom, ni bilo izpolnjeno pravilo 45 % dodane vrednosti. Zato je bilo treba ugotoviti poreklo na podlagi pravila 35 % vrednosti delov/materialov brez porekla. S tem v zvezi se je ugotovilo, da bi poreklo BTV dejansko lahko določili s poreklom KSC, ki so, z izjemo enega primera, predstavljale vsaj 35 % cene BTV franko tovarna. Sodelujoči proizvajalec izvoznik ni uporabljal KSC tajskega porekla, temveč izdelke korejskega in malezijskega porekla. Poleg tega je podjetje uvozilo precejšnjo količino drugih materialnih vložkov za proizvodnjo BTV. Skladno s tem se je ugotovilo, da BTV, ki jih je iz Tajske v Skupnost med OP v zvezi s pregledom izvozil sodelujoči proizvajalec izvoznik, niso bili tajskega porekla, temveč se je zanje ugotovilo poreklo iz Koreje ali Malezije.

(46) Na podlagi Eurostatovih podatkov je bilo ugotovljeno, da je vse BTV, izvožene v Skupnost iz Tajske, proizvedel en sam sodelujoči proizvajalec izvoznik v tej državi. Glede na zgornje ugotovitve o poreklu je za vse BTV, izvožene v Skupnost iz Tajske, za namene preiskav v zvezi s pregledom obveljalo poreklo iz Koreje ali Malezije.

4. Izvoz iz Kitajske, Koreje, Malezije in Singapurja

(47) Omeniti je treba, da ni sodeloval noben od proizvajalcev izvoznikov iz Koreje, Malezije ali Singapurja. Poleg tega nobeno od kitajskih podjetij ni poročalo o kakršnem koli izvozu BTV v Skupnost med preglednim OP. Tako je obveljalo, da kot BTV s poreklom iz teh štirih držav štejejo tisti BTV, ki so zajeti v Eurostatovih statističnih podatkih o uvozu, in tudi tisti, ki so bili izvoženi iz Turčije in Tajske in za katere je bilo ugotovljeno, da so korejskega, malezijskega ali kitajskega porekla.

D. DAMPING

1. Ljudska republika Kitajska

(48) Med OP v zvezi s pregledom noben kitajski proizvajalec, ki izvaža BTV v Skupnost, ni sodeloval v preiskavi. Ugotovilo pa se je, da je eno od turških sodelujočih podjetij, Vestel Elektronik Sanayi ve Ticaret AS, izvažalo precejšnje količine BTV kitajskega porekla. Zato je obveljalo, da je za to podjetje primerno izračunati individualno stopnjo dampinga.

(a) Analogna država

(49) Ker Kitajska ni država s tržnim gospodarstvom, je bilo treba za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe izbrati analogno tretjo državo s tržnim gospodarstvom. V ta namen je bil v obvestilu o začetku predlagan Singapur, tak predlog pa je vsebovala tudi zahteva po pregledu. Nekatera kitajska podjetja so v roku, določenem v ustreznem obvestilu o začetku, ugovarjala takšnemu pristopu in zahtevala, da se uporabi najnižja normalna vrednost, ugotovljena v drugih državah, v katerih je potekala preiskava. Eno kitajsko podjetje je predlagalo, naj se uporabi Malezija, Tajska ali Koreja.

(50) Vendar pa proizvajalci v Koreji, Singapurju in Maleziji niso sodelovali v preiskavi. Glede Tajske pa edino podjetje, ki je sodelovalo pri preiskavi, ni prodajalo BTV na domačem trgu in tako za to državo ni bilo mogoče ugotoviti normalne vrednosti. Zato se je preučilo, ali bi lahko kot analogno državo za določitev normalne vrednosti uporabili Turčijo. Turčija je bila tudi v zahtevi po pregledu predlagana kot alternativna izbira poleg Singapurja.

(51) Izbira Turčije kot analogne države je veljala za sprejemljivo, saj gre za konkurenčno tržišče ter tudi za državo s precejšnjo proizvodnjo in domačo potrošnjo. Obstaja precej domačih proizvajalcev, zaradi katerih prihaja do močne notranje konkurence, prav tako pa je tudi prodaja zadevnega izdelka v Turčiji precejšnja. Tri turška podjetja, ki so sodelovala v preiskavi proti Turčiji, so zagotovila podrobne podatke o njihovi domači prodaji in proizvodnih stroških.

(52) V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da bo uporabila Turčijo kot analogno državo. Ker je OP pri preiskavi o uvozu zadevnega izdelka s poreklom iz Turčije šest mesecev sovpadalo s preglednim OP, se je normalna vrednost ugotovila samo za skupno obdobje obeh preiskav, tj. od 1. julija 1999 do 31. decembra 1999 (druga polovica OP v zvezi s pregledom), in za to obdobje so se opravili dampinški izračuni.

(b) Normalna vrednost

(53) Zaradi visoke stopnje inflacije v Turčiji v drugi polovici OP v zvezi s pregledom se je normalna vrednost ugotovila za kar najkrajše smiselno obdobje, tj. mesečno, da bi izločili učinke inflacije.

(54) Domača prodaja je veljala za dovolj reprezentativno v primerjavi z izvozno prodajo. Poleg tega so službe Komisije preučile, ali bi za domačo prodajo vsakega podjetja lahko obveljalo, da je bila dosežena med običajnim potekom trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(55) To so naredili tako, da so ugotovili delež domače prodaje neodvisnim strankam za vsak izvožen model izdelka, ki je bil prodan med običajnim potekom trgovanja na domačem trgu med drugo polovico preglednega OP. Za tiste modele izdelkov, pri katerih se je več kot 80 % obsega prodalo z dobičkom na domačem trgu in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka tehtanim povprečnim proizvodnim stroškom ali višja, se je normalna vrednost po modelih izdelka izračunala kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevnega modela. Za tiste modele izdelka, kjer je bilo vsaj 10 %, vendar ne več kot 80 %, obsega prodanega z dobičkom na domačem trgu, se je normalna vrednost po modelih izdelka izračunala zgolj kot tehtano povprečje dobičkonosnih domačih prodajnih cen za zadevni model.

(56) Glede na to, da se je za domače prodaje podobnega izdelka s strani turških proizvajalcev med prvo polovico OP ugotovilo, da so bile dosežene v zadostnih količinah in ob običajnem poteku trgovanja, je normalna vrednost temeljila na dejanskih cenah, ki so jih za ustrezen model izdelka plačale ali bi jih lahko plačale neodvisne stranke v Turčiji med drugo polovico OP v zvezi s pregledom.

(c) Izvozna cena

(57) Preiskava je pokazala, da je zadevno turško podjetje prek svojih povezanih izvoznikov v Turčiji, BTV kitajskega porekla izvažalo tako nepovezanim kot povezanim strankam v Skupnosti.

(58) Zato je bila za prodaje nepovezanim strankam v Skupnosti izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen.

(59) Za prodaje prek povezanih izvoznikov je bila izvozna cena oblikovana na podlagi cen preprodaje neodvisnim strankam. Opravljeni so bili popravki za vse stroške, ki so nastali med uvozom in preprodajo s strani tega uvoznika, vključno s prodajnimi, splošnimi in upravnimi stroški, in za stopnjo profita, za katero se je med preiskavo ugotovilo, da so jo dosegli nepovezani uvozniki zadevnega izdelka, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(d) Primerjava

(60) Zaradi poštene primerjave normalne vrednosti in izvozne cene se je v obliki popravkov ustrezno upoštevalo razlike, za katere se je trdilo in dokazovalo, da vplivajo na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Tako je prišlo do popravkov, kjer je bilo primerno, glede na uvozne davke ter posredne davke, rabate, stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške nakladanja, dodatne stroške, poprodajne stroške, provizije in posojila.

(61) Zahtevali so se številni popravki zaradi razlik pri drugih dejavnikih, kot so stroški neizterljivih terjatev, stroški financiranja zaradi razlik v ravni zalog, stroški financiranja uvoznih davkov in posrednih davkov, popravek za vrednost blagovne znamke, oglaševalski stroški ter prodajni, splošni in upravni stroški povezanih domačih distributerjev. Vendar ti zahtevki niso bili sprejeti, saj ni bilo dokazano, da so vplivali na primerljivost cen.

(62) Zahtevali so se popravki, povezani z davkom na dodano vrednost, kot so obresti DDV na uvoz, namenjen domači proizvodnji, in DDV, ki financira domačo prodajo. S tem v zvezi so bila podjetja dolžna pobirati davek v imenu države in ga povrniti do ustreznega zneska. Transakcije z DDV ne vplivajo na finančne rezultate (dobičke ali izgube) podjetij. Namesto tega transakcije z DDV vplivajo bodisi na obratna sredstva ali kratkoročne obveznosti, kakor je določeno v njihovih računovodskih izkazih. Poleg tega glede kakršnih koli finančnih stroškov, povezanih s transakcijami z DDV, zaradi njihove spreminjajoče se narave obstaja stalen tok transakcij z DDV, ki potekajo v obeh smereh (plačila in terjatve) in se v katerem koli danem obdobju medsebojno kompenzirajo. Tako bi do kakršnih koli omembe vrednih finančnih stroškov, povezanih s transakcijami z DDV, v normalnih okoliščinah prišlo le v zelo zgodnjih fazah življenja podjetja, ko so nabavne potrebe večje od njegove prodajne dejavnosti. Terjatve v zvezi s finančnimi stroški za DDV, če do njih sploh pride, bi bilo treba obravnavati kot normalne operativne režijske stroške in s tem v zvezi ne bi bilo treba izvajati nobenih popravkov, saj ne vplivajo na primerljivost cen.

(63) Zahtevali so se namišljeni popusti na količino na podlagi argumenta, da bi bile vse domače stranke upravičene do maksimalnega rabata na domačem trgu, če bi kupile enake količine kot stranke na izvoznem trgu. Tega zahtevka ni bilo mogoče sprejeti, saj se v skladu s členom 2(10)(c) osnovne uredbe količinski popusti obravnavajo kot popravek samo, če so dejansko zagotovljeni za razlike v količinah in ne na podlagi namišljenih predvidevanj.

(64) Zahteval se je tudi popravek obsega trgovanja za proizvajalca originalne opreme. Vendar se je ugotovilo, da pri cenah na domačem trgu za enake modele BTV z blagovno znamko, ki so jih proizvedli proizvajalci originalne opreme, ni bilo opaziti drugačnega vzorca. Zato tega zahtevka ni mogoče sprejeti, saj nobena takšna razlika ni vplivala na primerljivost cen.

(65) Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na osnovi franko tovarna.

(e) Stopnja dampinga za turško podjetje, ki izvaža BTV kitajskega porekla

(66) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je mesečna tehtana povprečna normalna vrednost modela izdelka primerjala z mesečno tehtano povprečno izvozno ceno modela izdelka. Stopnja dampinga, izražena kot odstotek cif cene na meji Skupnosti pred carinjenjem za podjetje Vestel Elektronik Sanayi ve Ticaret AS iz Turčije je 69,2 %.

(f) Stopnja dampinga za kitajske proizvajalce

(67) Za nesodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike in za kitajske proizvajalce, ki med preglednim OP niso izvažali, se je raven dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev.

(68) Tako se je normalna vrednost določila na podlagi splošnih povprečnih domačih prodajnih cen za vse modele BTV treh sodelujočih turških proizvajalcev med prvo polovico OP. Izvozna cena se je določila na podlagi razpoložljivih dejstev s sklicevanjem na Eurostat, tj. na podlagi tehtane povprečne cif vrednosti uvoza iz Kitajske, popravljene za tovorni prevoz preko oceana in zavarovanje, za vse modele BTV med drugo polovico preglednega OP. Primerjava te normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala, da je pri izvozu iz Kitajske v Skupnosti med tem obdobjem prišlo do precejšnjega dampinga. Pravzaprav je ugotovljena stopnja dampinga presegala preostalo stopnjo dampinga, ki je bila ugotovljena med prejšnjo preiskavo, tj. 44,6 %.

(69) Poleg tega je združenje Poetic v svoji zahtevi po pregledu predložilo dokaz prima facie, da v zvezi z uvozom s poreklom iz Kitajske prihaja do precejšnjega dampinga. Pravzaprav so stopnje dampinga, navedene v zahtevi po pregledu, presegale tudi preostalo stopnjo dampinga, ugotovljeno v prejšnji preiskavi.

(70) V teh okoliščinah ni bilo razloga za mnenje, da bi bila stopnja dampinga za Kitajsko nižja od preostale stopnje dampinga, ugotovljene med prejšnjo preiskavo. V skladu s členom 18 osnovne uredbe se je torej vsem proizvajalcem na Kitajskem določilo 44,6 % stopnjo dampinga.

2. Koreja

(71) Glede na to, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik, je Komisija preučila dejstva, ki so ji bila na voljo za določitev ravni dampinga za Korejo.

(72) Tako se je normalna vrednost določila na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili korejski proizvajalci pri vzorčenju, tj. na podlagi tehtane povprečne vrednosti zadevnega izdelka, prodanega na domačem trgu med OP v zvezi s pregledom. Izvozna cena se je določila na podlagi razpoložljivih dejstev s sklicevanjem na Eurostat, tj. na podlagi tehtane povprečne cif vrednosti uvoza iz Koreje, popravljene za tovorni prevoz preko oceana in zavarovanje, za vse modele BTV med OP v zvezi s pregledom. Primerjava te normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala, da je pri izvozu iz Koreje v Skupnost med preglednim obdobjem prišlo do precejšnjega dampinga. Pravzaprav je ugotovljena stopnja dampinga presegala 21,2 % preostale stopnje dampinga, ki je bila ugotovljena med prejšnjo preiskavo.

(73) Poleg tega je združenje Poetic v svoji zahtevi po pregledu predložilo prima facie dokaz, da v zvezi z uvozom s poreklom iz Koreje prihaja do precejšnjega dampinga. Pravzaprav so stopnje dampinga, navedene v zahtevi po pregledu, presegale tudi preostalo stopnjo dampinga, ugotovljeno v prejšnji preiskavi.

(74) V teh okoliščinah ni bilo razloga za mnenje, da bi bila stopnja dampinga za vsa nesodelujoča podjetja nižja od preostale stopnje dampinga, ugotovljene med prejšnjo preiskavo. V skladu s členom 18 osnovne uredbe se je torej vsem nesodelujočim proizvajalcem v Koreji določilo 21,2 % stopnjo dampinga.

(75) Zaradi enakih razlogov se je ista 21,2 % stopnja dampinga določila tudi podjetjema Thomson Television Thailand iz Tajske in Beko Elektronik AS iz Turčije, za katera se je ugotovilo, da sta med OP izvažala BTV korejskega porekla. Primerjava splošne povprečne izvozne cene teh BTV s splošno normalno vrednostjo, določeno na podlagi podatkov o domačih cenah podobnih tipov BTV, prodanih v Koreji, kakor je izhajala iz zahteve po pregledu, je skladno z zgoraj navedenimi stopnjami potrdila navzočnost precejšnjega dampinga.

3. Malezija

(76) Glede na to, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik, je Komisija preučila dejstva, ki so ji bila na voljo za določitev ravni dampinga za Malezijo.

(77) S tem v zvezi in glede na to, da noben malezijski proizvajalec izvoznik ni zagotovil podatkov za vzorčenje, se šteje, da je podatke o Koreji primerno uporabiti za določitev normalne vrednosti za Malezijo. Tako se je normalna vrednost določila na osnovi podatkov, ki so jih zagotovili korejski proizvajalci pri vzorčenju, tj. na podlagi tehtane povprečne vrednosti zadevnega izdelka, prodanega na korejskem trgu med OP v zvezi s pregledom. Izvozna cena se je določila na podlagi razpoložljivih dejstev s sklicevanjem na Eurostat, tj. na osnovi tehtane povprečne cif vrednosti uvoza iz Malezije za vse modele BTV med preglednim OP, popravljene za tovorni prevoz preko oceana in zavarovanje. Primerjava te normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala, da je pri izvozu iz Malezije v Skupnosti med OP v zvezi s pregledom prišlo do precejšnjega dampinga. Pravzaprav je ugotovljena stopnja dampinga presegala 25,1 % preostalo stopnjo dampinga, ki je bila ugotovljena med prejšnjo preiskavo.

(78) V teh okoliščinah ni bilo razloga, da bi menili, da bi bila stopnja dampinga za vsa nesodelujoča podjetja nižja od preostale stopnje dampinga, ugotovljene med prejšnjo preiskavo. V skladu s členom 18 osnovne uredbe se je torej vsem nesodelujočim proizvajalcem v Maleziji določila 25,1 % stopnja dampinga.

(79) Zaradi istih razlogov se je enaka, 25,1 % stopnja dampinga določila tudi podjetjema Thomson Television Thailand iz Tajske in Beko Elektronik AS iz Turčije, za katera se je ugotovilo, da sta med OP izvažala BTV malezijskega porekla. Primerjava splošne povprečne izvozne cene teh BTV s splošno normalno vrednostjo, določeno na podlagi podatkov o domačih cenah podobnih tipov BTV, prodanih v Maleziji, navedenih v zahtevi po pregledu, je skladno z zgoraj navedenimi stopnjami potrdila navzočnost precejšnjega dampinga.

4. Singapur

(80) Glede na to, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik, je Komisija preučila dejstva, ki so ji bila na voljo za določitev ravni dampinga za Singapur. Povedati je treba, da je bil po Eurostatovih statističnih podatkih obseg izvoza v Skupnost zelo majhen.

(81) Normalna vrednost in izvozna cena sta se določili na podlagi podatkov o domačih in izvoznih prodajah, ki jih je za vzorčenje zagotovil eden od singapurskih proizvajalcev. Primerjava splošne povprečne normalne vrednosti s tako ugotovljeno splošno povprečno izvozno ceno je pokazala precejšen damping.

(82) V teh okoliščinah ni bilo razloga, da bi verjeli, da bi bila stopnja dampinga za vsa nesodelujoča podjetja nižja od preostale stopnje dampinga, ugotovljene med prejšnjo preiskavo. V skladu s členom 18 osnovne uredbe se je torej vsem nesodelujočim proizvajalcem v Singapurju določila 24,6 % stopnja dampinga.

5. Tajska

(83) Na Tajskem je v postopku sodelovalo samo eno podjetje, tj. podjetje Thomson Television Thailand. Vendar pa se je za izvoz tega podjetja ugotovilo, da ni tajskega porekla, in da se ga glede ravni dampinga obravnava v uvodnih izjavah 71 do 75 in 76 do 79. V skladu z razpoložljivimi podatki (Eurostat) nesodelujoči proizvajalci med OP v zvezi s pregledom v Skupnost niso izvažali BTV tajskega porekla. Zato ni bilo razpoložljivih podatkov za določitev nove ravni dampinga za Tajsko.

E. NADALJEVANJE ALI PONOVITEV DAMPINGA

(84) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je preučevalo, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko pripeljal do nadaljevanja ali ponovitve dampinga.

(85) Da bi ugotovila, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, je Komisija preučila obstoj tekočega dampinga pri izvozu iz zadevnih držav v Skupnost na podlagi dejstva, da če bi damping obstajal, bi bilo ob odsotnosti kakršnih koli podatkov o nasprotnem smiselno pričakovati, da se bo damping verjetno nadaljeval v prihodnosti.

(86) Pri preučevanju verjetnosti ponovitve dampinga, tj. verjetnosti povečanega izvoza po dampinških cenah, če bi preklicali veljavne ukrepe, kar je potrebno, kadar so obsegi iz zadevnih držav relativno majhni, je Komisija preučila, ali obstaja verjetnost dampinga v prihodnosti in ali bi do takšnega dampinga prišlo v precejšnjih količinah.

1. Ljudska republika Kitajska

(87) Kakor je bilo prej navedeno, ni med OP v zvezi s pregledom nobeno sodelujoče kitajsko podjetje v Skupnost izvažalo BTV. Vendar pa je po Eurostatovih podatkih med OP v zvezi s pregledom prišlo do izvoza BTV iz te države. V skladu z razpoložljivimi podatki, kakor je navedeno v uvodni izjavi 70, je bilo potrjeno, da je raven dampinga za BTV s poreklom in ki so se izvažali iz te države, še naprej ostajala precejšnja.

(88) Poleg tega je preiskava pokazala, da je bil precejšen obseg BTV, ki je bil izvožen v Skupnost iz Turčije, s poreklom iz Kitajske. Ugotovljeno je bilo, da so se ti BTV iz Turčije izvažali po precejšnjih dampinških cenah.

(89) Poleg tega je primerjava normalne vrednosti, ugotovljene v analogni državi (Turčiji), s cenami kitajskega izvoza v tretje države pokazala, da je tudi ta izvoz potekal po precejšnjih dampinških cenah.

(90) V skladu s podatki, ki so jih zagotovila sodelujoča kitajska podjetja, se je proizvodna zmogljivost BTV na Kitajskem od leta 1998 povečala, medtem ko domača poraba proizvodnje ni mogla absorbirati. Glede na te podatke obstajajo na Kitajskem precejšnje rezervne proizvodne zmogljivosti za izvoz BTV, saj se skoraj polovica obstoječih kapacitet, ki predstavljajo okrog 50 % trga Skupnosti, ne uporablja. Zato se šteje za zelo verjetno, da bi se ob preklicu ukrepov dampinški izvoz kitajskih BTV v Skupnost precej povečal.

(91) Torej ni nobenega razloga, da bi menili, da se damping ne bo nadaljeval, če se veljavni ukrepi prekličejo.

2. Koreja

(92) Kakor je bilo že prej navedeno, v preiskavi ni sodeloval noben korejski proizvajalec. Poleg tega se je po Eurostatovih podatkih med OP v zvezi s pregledom iz te države izvažalo relativno velike količine BTV. V skladu z razpoložljivimi podatki, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 74 in 75, je Komisija potrdila, da je raven dampinga za BTV, izvožene iz te države, še naprej ostala precejšnja.

(93) Poleg tega je v skladu s podatki, ki so jih zagotovili sodelujoči proizvajalci v Turčiji (Beko Elektronik AS) in na Tajskem (Thomson Television Thailand), preiskava pokazala, da se je precej BTV s poreklom iz Koreje, ki so bili izvoženi iz teh držav, prodajalo po dampinških cenah.

(94) Glede na razpoložljive podatke, tj. zahtevo po pregledu, obstajajo v Koreji velike zmogljivosti za proizvodnjo BTV, domača poraba pa absorbira manj kot 15 % proizvodnje, kar pomeni precejšen obseg za povečanje izvoza. Medtem ko so te zmogljivosti med letoma 1996 in 1999 ostale stabilne, se je domača poraba v istem obdobju zmanjšala za 23 %. Čeprav se pričakuje, da se bo tržno povpraševanje v Koreji zmerno povečevalo, ostajajo v Koreji precejšnje proste zmogljivosti za proizvodnjo BTV. Ker je poreklo KSC pogosto odločilno pri določanju porekla BTV, se je preučilo korejske zmogljivosti za proizvodnjo KSC in ugotovilo, da so precejšnje.

(95) Za zaključek razpoložljiva dejstva kažejo, da obstajajo precejšnje zmogljivosti, ki bi se lahko usmerile v Skupnost, če se prekličejo veljavni ukrepi. V teh okoliščinah ni nobenega razloga, da bi menili, da preklic ukrepov ne bo pripeljal do nadaljevanja dampinga iz Koreje v precejšnjih količinah.

3. Malezija

(96) Kakor je bilo že prej navedeno, v preiskavi ni sodeloval noben od malezijskih proizvajalcev. Poleg tega Eurostatovi podatki kažejo, da so bile med preglednim OP iz te države izvožene določene količine BTV. V skladu z razpoložljivimi podatki, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 76 in 79, je Komisija potrdila, da je raven dampinga za BTV, izvoženih iz te države, še naprej ostala precejšnja.

(97) Poleg tega je v skladu s podatki, ki so jih zagotovili sodelujoči proizvajalci v Turčiji (Beko Elektronik AS) in na Tajskem (Thomson Television Thailand), preiskava pokazala, da se je precej BTV s poreklom iz Koreje in izvoženih iz teh držav, prodajalo po dampinških cenah.

(98) Glede na razpoložljive podatke, zlasti zahteve po pregledu, obstajajo v Maleziji velike zmogljivosti za proizvodnjo BTV. Ker je poreklo KSC pogosto odločilno pri določanju porekla BTV, se je preučilo zmogljivosti za proizvodnjo KSC v Maleziji in ugotovilo, da so precejšnje.

(99) Sklepati je mogoče, da ni nobenega razloga, da preklic ukrepov ne bi pripeljal do nadaljevanja dampinga iz Malezije v precejšnjih količinah.

4. Singapur

(100) Glede na zelo majhen obseg dampinškega izvoza med preglednim OP se šteje kot ustrezno, da se preuči verjetnost ponovitve dampinga.

(101) Od uvedbe protidampinških ukrepov leta 1995 se je uvoz BTV s poreklom iz Singapurja zmanjšal s približno 36000 sprejemnikov na približno 2000 sprejemnikov, delež na trgu Skupnosti pa se je z 0,1 % zmanjšal na skoraj 0 %. To zmanjšanje obsega uvoza je treba obravnavati na podlagi dejstva, da je bila za dva proizvajalca izvoznika določena 0 % protidampinška dajatev. Poleg tega so bili majhni tudi obsegi izvoza singapurskih BTV na druge trge BTV, kot so Združene države Amerike (35000 sprejemnikov leta 1999). Zato je smiselno sklepati, da do zmanjšanja obsega izvoza iz Singapurja ni prišlo zaradi uvedbe protidampinških ukrepov za to državo, temveč predvsem zaradi osredotočenja domače proizvodnje na lokalne trge.

(102) Podatke, ki jih je zagotovil prosilec v zahtevi po pregledu, kažejo, da se je proizvodnja v Singapurju precej zmanjšala z ocenjenih 4,5 milijona sprejemnikov leta 1995 na ocenjenih 1,3 milijona sprejemnikov leta 1999. Zmanjšale so se tudi zmogljivosti, ker so mnogi singapurski proizvajalci opustili proizvodnjo.

(103) Glede na zgornje ni pričakovati, da bi preklic veljavnih protidampinških ukrepov pripeljal do ponovitve dampinga iz Singapurja v precejšnjih količinah.

5. Tajska

(104) Čeprav je na Tajskem precej proizvajalcev BTV, je med OP v zvezi s pregledom v preiskavi sodeloval samo eden, ki je izvažal BTV v Skupnost. Kakor je navedeno zgoraj, je bil za BTV, ki jih je v Skupnost izvažal ta proizvajalec ugotovljen damping, vendar pa so bili s poreklom iz Koreje in Malezije. Glede na razpoložljive podatke, tj. zahtevo po pregledu, obstajajo na Tajskem velike zmogljivosti za proizvodnjo BTV, domača poraba pa absorbira manj kot 16 % proizvodnje, kar pomeni precejšen obseg za povečanje izvoza. Poleg tega so se te zmogljivosti med letom 1996 in 2000 povečale za 17 %, domača poraba pa se je v istem obdobju zmanjšala za 30 %, zaradi česar so bile precejšnje zmogljivosti za proizvodnjo BTV na Tajskem proste.

(105) Ker je poreklo KSC pogosto odločilno pri določanju porekla BTV, se je preučilo zmogljivosti za proizvodnjo KSC na Tajskem in ugotovilo, da so precejšnje.

(106) Zato je mogoče sklepati, da obstajajo dobri razlogi, da bi preklic ukrepov pripeljal do nadaljevanja dampinga iz Tajske v precejšnjih količinah. Glede na raven dampinga ni razlogov, da bo ta nižja od preostale stopnje, določene za nesodelujoče proizvajalce izvoznike (tj. 33,6 %) in podjetje Thomson Television Thailand (14,7 %), kakor je bilo ugotovljeno med prejšnjo protidampinško preiskavo.

F. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

1. Proizvodnja Skupnosti

(107) V Skupnosti proizvajajo BTV naslednji gospodarski subjekti:

- pet proizvajalcev, ki so vložili in/ali podprli pritožbo in sodelovali med preiskavo: Industrie Formenti (IT), Grundig (D), Philips Electronic Consumers (NL), Seleco Formenti (IT) in Tecnimagen (E),

- en proizvajalec, ki je vložil pritožbo, vendar potem ni sodeloval: AR Systems (E). Podjetje je bilo obveščeno o svoji izločitvi iz industrije Skupnosti in ni podalo nobenih ugovorov,

- šest proizvajalcev, ki niso bili pritožniki, je predložilo osnovne podatke, vendar pa na vprašalnik niso v celoti odgovorili, ni nasprotovalo postopku: Great Wall (F), Matsushita Panasonic (UK), Mivar (I), Sanyo (E), Semitech Turku (FI) in Thomson Multi Media (F). Zadnje podjetje je nasprotovalo nadaljevanju protidampinških ukrepov,

- drugi proizvajalci, ki niso sodelovali, a tudi niso nasprotovali postopku.

(108) Ocenjevalo se je, ali bi lahko zgoraj navedena podjetja obravnavali kot proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(109) Za enega proizvajalca Skupnosti, ki ni bil med pritožniki, se je ugotovilo, da je povezan z enim od zadevnih izvoznikov in da sam uvaža BTV s poreklom iz dveh zadevnih držav. V skladu s členom 4 osnovne uredbe se je preučilo, ali je ta proizvajalec zgolj dopolnjeval svojo proizvodnjo v Skupnosti z dodatno dejavnostjo, ki je temeljila na uvozu, ali pa je bil le uvoznik z relativno omejeno dodatno proizvodnjo v Skupnosti.

(110) Ugotovljeno je bilo, da so se osnovne dejavnosti tega podjetja (tj. proizvodni obrati, sedež ter raziskave in razvoj) izvajale v Skupnosti in da zato tega podjetja ne bi smeli izključiti iz opredelitve proizvodnje Skupnosti. Glede drugih proizvajalcev Skupnosti, ki niso niti sodelovali v preiskavi niti zagotovili kakršnih koli podatkov, ni bilo nobenih pokazateljev, da kateri izmed teh proizvajalcev ne bi spadal v proizvodnjo Skupnosti.

(111) En turški izvoznik je trdil, da bi bilo treba enega od proizvajalcev Skupnosti pritožnikov izključiti iz proizvodnje Skupnosti, saj je večji del svoje proizvodnje BTV preselili iz Skupnosti, tj. na Poljsko in Madžarsko. Najprej je treba omeniti, da osnovna uredba dovoljuje le izločitev proizvajalcev Skupnosti, ki so povezani z zadevnimi izvozniki ali ki so sami uvozniki domnevno dampinškega izdelka. Vendar pa v tem primeru ni bilo tako, saj zadevni proizvajalec Skupnosti pritožnik proizvaja izdelek v Skupnosti in so njegove osnovne dejavnosti še vedno v Skupnosti (tj. potrošna elektronika, proizvodni obrati, sedež ter raziskave in razvoj) in ga zato ne bi smeli izključiti iz opredelitve proizvodnje Skupnosti.

(112) Zato se šteje, da so vsi zgoraj navedeni gospodarski subjekti proizvajalci Skupnosti in da sestavljajo proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

2. Opredelitev industrije Skupnosti

(113) Pet sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, tj. Industrie Formenti, Grundig, Philips Consumer Electronics, Seleco Formenti in Technimagen, izpolnjuje zahteve člena 5(4) osnovne uredbe, saj prispevajo 30 % celotne proizvodnje BTV v Skupnosti. Zato zanje velja, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe in se bo nanje sklicevalo kot na "industrijo Skupnosti".

G. ANALIZA POLOŽAJA NA TRGU BTV V SKUPNOSTI

1. Uvodna opomba

(114) Omeniti je treba, da je podjetje Seleco Formenti aprila 1997 bankrotiralo in da ga je marca 1998 kupilo podjetje Industrie Formenti. Nova pravna oseba je začela BTV ponovno proizvajati oktobra 1998. Tako se je zaradi primerljivosti trendov, ki veljajo za položaj industrije Skupnosti, iz celotne industrije Skupnosti izločilo podatke, ki jih je zagotovilo podjetje Seleco Formenti.

(115) Kakor je že bilo navedeno v uvodni izjavi 18, je analiza trendov, ki je pomembna za oceno škode, zajemala obdobje od 1995 do 30. junija 2000 (obravnavano obdobje). V zvezi s tem je treba omeniti, da OP v zvezi s pregledom ustreza letu 1999.

2. Očitna poraba Skupnosti

(116) Očitna poraba Skupnosti je temeljila na kombiniranem obsegu prodaj na trgu Skupnosti s strani industrije Skupnosti in drugih sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, kakor so o njej poročali v svojih odgovorih na vprašalnik, na obsegu prodaj, ki so ga navedli nekateri drugi proizvajalci Skupnosti, ocenjenem obsegu prodaj s strani drugih nesodelujočih proizvajalcev Skupnosti, kakor se je o njem poročalo v zahtevi po pregledu, in na podatkih o obsegu celotnega uvoza, kakor je o njem poročal Eurostat, kar je bilo preverjeno, kolikor mogoče, s sklicevanjem na podatke, ki so jih zagotovili sodelujoči proizvajalci.

(117) Na porabo BTV vplivajo veliki športni dogodki, kot so svetovna in evropska nogometna prvenstva in olimpijske igre, in takrat se prodaja BTV na splošno poveča.

(118) V obravnavanem obdobju se je poraba BTV v Skupnosti povečala za 31 %, in sicer s 24,7 milijonov leta 1995 na 24,5 milijonov leta 1996, 27,7 milijonov leta 1997, 31 milijonov leta 1998, 30,7 milijonov leta 1999 in 32,4 milijonov med OP.

3. Uvoz iz zadevnih držav

(119) Glede na zgornje ugotovitve o poreklu, zlasti glede pomanjkanja uvoza BTV s poreklom iz Tajske, se bo ocena uvoza iz zadevnih držav omejila na uvoz s poreklom iz Kitajske, Koreje, Malezije in Singapurja.

(a) Obseg zadevnega uvoza in tržni delež

(120) Obseg uvoza s poreklom iz zadevnih držav med OP vključuje tudi tiste BTV, za katere je bilo ugotovljeno, da izvirajo iz zadevne države, ki ni država izvoza, kakor je razloženo zgoraj. Da bi bili trendi primerljivi, se je v primeru uvoza BTV s poreklom iz zadevnih držav, ki pa so bili izvoženi iz drugih držav, za prejšnja leta uporabilo razmerje BTV s poreklom iz zadevnih držav, ugotovljeno za OP.

(121) Celotni zadevni uvoz se je povečal za 73 %, in sicer z 1,4 milijona leta 1995 na 1,2 milijona leta 1996, 1,3 milijona leta 1997, 1,8 milijona leta 1998, 2 milijona leta 1999 in 2,5 milijona v OP.

(122) Delež zadevnega uvoza na trgu Skupnosti se je razvil s 5,6 % leta 1995 na 4,8 % leta 1996, 4,6 % leta 1997, 5,7 % leta 1998, 6,6 % leta 1999 in 7,5 % med OP.

(b) Cene dampinškega uvoza

(i) Razvoj cen

(123) Po podatkih Eurostata in sodelujočih izvoznikov je v OP tehtana povprečna uvozna cena na enoto (dajatve neplačane) znašala 101 EUR v primeru uvoza s poreklom iz Kitajske, 123 EUR v primeru uvoza s poreklom iz Kitajske, izvoženega iz Turčije, 180 EUR v primeru uvoza s poreklom iz Koreje, 115 EUR za uvoz s poreklom iz Malezije, 82 EUR za uvoz s poreklom iz Malezije, izvožen iz Tajske, ter 170 EUR za uvoz s poreklom iz Singapurja.

(124) Te cene so rezultat mešanice vseh modelov in velikosti zaslona. Če bi obravnavali le segment zaslonov majhne velikosti (14-inčnih zaslonov), ki predstavlja približno 50 % celotnega uvoza v Skupnost, so tehtane povprečne uvozne cene na enoto v OP znašale 90 EUR za Kitajsko, 86 EUR za uvoz s poreklom iz Kitajske, izvožen iz Turčije, 151 EUR za Korejo, 93 EUR za Malezijo, 82 EUR za uvoz s poreklom iz Malezije, izvožen iz Tajske, ter 147 EUR za uvoz iz Singapurja.

(ii) Nelojalno nižanje cen

(125) Da bi ugotovili, kako se vedejo cene kitajskega uvoza na trgu Skupnosti, so se cene zadevnega uvoza primerjale s cenami prodaj industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, brez vseh rabatov in popustov, pri enakem obsegu trgovanja. V primeru BTV, izvoženih iz Turčije in s poreklom iz Kitajske, Koreje in Malezije, se je ta preiskava opravila na podlagi podatkov za obdobje šestih mesecev, ker sta se, kakor je že bilo navedeno zgoraj, preiskovalni obdobji obeh postopkov prekrivali od 1. julija 1999 do 31. decembra 1999. Izvozne cene so bile na ravni cen cif na meji Skupnosti ter so se ustrezno popravile zaradi plačanih carinskih in protidampinških dajatev ter stroškov nastalih po uvozu. Cene industrije Skupnosti so zajemale cene prodaj prvim nepovezanim strankam na ravni franko tovarna.

(126) Glede na veliko število modelov, se je BTV, prodane na trgu Skupnosti, razvrstilo v skladu z njihovimi značilnostmi, za katere je veljalo, da najbolj vplivajo na stroške BTV, tj. velikostjo zaslona, obliko zaslona, tipom zaslona, frekvenco slike, zvokom, teletekstom in TV sistemom. Za tiste države, kjer ni bilo sodelovanja s strani proizvajalcev izvoznikov, se je primerjava cen opravila na podlagi razpoložljivih podatkov, tj. podatkov, pridobljenih prek Eurostata, ob upoštevanju velikosti zaslonov.

(127) Razlike v ceni, izražene kot odstotek cen industrije Skupnosti, so pokazale stopnje nelojalnega nižanja cen med 1,9 % in 34,3 % za vse zadevne države, z izjemo Singapurja, za katerega nelojalno nižanje cen ni bilo ugotovljeno.

4. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

(a) Uvodna opomba

(128) Položaj industrije Skupnosti je treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da je leta 1997 največji proizvajalec Skupnosti zaprl nekaj zmogljivosti za proizvodnjo BTV in jih preselil na Poljsko, kar je posledica kritičnega položaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti.

(b) Proizvodnja, zmogljivost in izraba

(129) Proizvodnja industrije Skupnosti se je gibala s 6,5 milijonov leta 1995 na 6,6 milijonov leta 1996, 6 milijonov leta 1997, 6,1 milijonov leta 1998, 5,9 milijonov leta 1999 in 6 milijonov med OP, kar je skupen padec za sedem odstotnih točk.

(130) Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti se je gibala s 7,5 milijonov leta 1995 na 7,7 milijonov leta 1996, 7,3 milijonov leta 1997, 7 milijonov leta 1998, 7,1 milijonov leta 1999 in med OP, kar pomeni skupen padec za štiri odstotne točke med celotnim obdobjem.

(131) Izraba zmogljivosti industrije Skupnosti je ostala stabilna in se je gibala s 87 % leta 1995 na 85 % leta 1996, 82 % leta 1997, 86 % leta 1998, 83 % leta 1999 in 85 % med OP.

(c) Zaloge

(132) Raven zalog industrije Skupnosti se je gibala od približno 500000 leta 1995 do približno 400000 leta 1996 in 1997, do približno 500000 leta 1998 in približno 400000 leta 1999. Z izjemo leta 1998 so obsegi zalog ostali relativno stabilni skozi celotno obravnavano obdobje, kar velja tako za odstotek obsega proizvodnje (7 %) kot za odstotek obsega prodaje (8 %).

(d) Obseg prodaje in tržni delež

(133) Obseg prodaje industrije Skupnosti nepovezanim strankam v Skupnosti se je gibala od 5,9 milijonov leta 1995 in 1996 do 5,4 milijonov leta 1997 in 1998, do 5,3 milijonov leta 1999 in 5,5 milijonov med OP.

(134) Prodaja se je med letom 1995 in OP zmanjšala za 7 %. Med letoma 1995 in 1996 je ostala stabilna, med letoma 1996 in 1997 pa se je zmanjšala za 8 %. Med letom 1997 in OP se je prodaja povečala za 3 %.

(135) Delež industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je zmanjšal s 24 % leta 1995 na 17 % med OP, kar ustreza zmanjšanju za sedem odstotnih točk.

(e) Rast

(136) Medtem ko se je poraba Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za okrog 30 %, se je obseg prodaj industrije Skupnosti zmanjšal za okrog 7 %, obseg zadevnega uvoza pa povečal za 73 %. Kljub rasti porabe industrija Skupnosti ni povečala svojega deleža na trgu Skupnosti, ki se je gibal od 24 % leta 1995 do 17 % med OP. Tako industrija Skupnosti ni mogla v celoti užiti koristi od rasti trga.

(f) Prodajne cene in dejavniki, ki vplivajo na cene Skupnosti

(137) BTV postopoma postajajo zrel izdelek, pri katerem se cene redno znižujejo. Zniževanje cen je bolj očitno pri majhnih velikostih zaslonov, ki imajo omejeno število funkcij in se na splošno uporabljajo kot drugi ali tretji televizijski sprejemnik v gospodinjstvih.

(138) Glavni stroškovni element pri BTV je cena KSC, ki pogosto predstavlja od 40 % do 60 % cene BTV. V zvezi s tem so nekateri proizvajalci Skupnosti navedli, da je na trgu Skupnosti med obravnavanim obdobjem, zlasti leta 1999 in med OP, primanjkovalo KSC. Poleg tega je več proizvajalcev Skupnosti tudi navedlo, da so se povprečni stroški KSC glede na dejstvo, da se je del KSC, vgrajenih v BTV, ki so bili proizvedeni v Skupnosti, prodajal v ameriških dolarjih, leta 1999 in med OP za proizvajalce Skupnosti povečali zaradi gibanja menjalnih tečajev.

(139) Tehtane povprečne cene na enoto, ki jo je industrija Skupnosti prodala nepovezanim strankam, so se gibale od 300 EUR leta 1995 do 302 EUR leta 1996, 306 evrov leta 1997, 320 EUR leta 1998, 309 EUR leta 1999 in 319 EUR med OP. Povprečne prodajne cene ne kažejo padanja cen, ker so rezultat celotnega programa prodanih tipov.

(140) Vendar pa je padanje cen očitno, če se preuči povprečne prodajne cene po velikostih zaslonov. Tehtana povprečna prodajna cena 14-inčnih BTV industrije Skupnosti se je, na primer, znižala s 105 EUR leta 1999 na 102 EUR med OP. Cene 21-inčnih BTV so se znižale s 172 EUR na 168 EUR, cene 28-inčnih BTV pa s 380 EUR na 350 EUR.

(141) To pripelje do sklepa, da je povišanje tehtanih povprečnih prodajnih cen industrije Skupnosti rezultat spremembe prodajnega programa v smeri modelov z višjo dodano vrednostjo.

(g) Zaposlovanje

(142) Zaposlovanje Skupnosti se je v preučevanem obdobju zmanjšalo za 20 %, in sicer s 6500 zaposlenih leta 1995 na 6000 zaposlenih leta 1996, 5600 zaposlenih leta 1997, 5000 zaposlenih leta 1998, 5100 zaposlenih leta 1999 in 5200 zaposlenih med OP.

(h) Produktivnost

(143) Produktivnost industrije Skupnosti se je povečala s 1000 enot na zaposlenega leta 1995 na 1100 enot leta 1996 in 1997, 1200 enot leta 1998 ter 1150 enot leta 1999 in v OP, kar pomeni 16 % splošno rast.

(i) Plače

(144) Plače industrije Skupnosti na zaposlenega so leta 1995 in 1996 ostale stabilne, leta 1997 so se povečale za 2 %, leta 1998 za 1 % in leta 1999 za nadaljnjih 7 %.

(j) Naložbe

(145) Naložbe industrije Skupnosti, povezane z BTV, so se povečale z 48 milijonov EUR leta 1995 na 52 milijonov EUR med OP, kar je 10 % povečanje. Naložbe so predstavljale okrog 2 % prihodkov od prodaje. Z izjemo leta 1996 in 1997 je ostal obseg naložb industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem relativno stabilen. Naložbe industrije Skupnosti med OP so zajemale predvsem postavitev zmogljivosti za avtomatsko skladiščenje.

(k) Dobičkonosnost

(146) Donos na neto prodajo pred obdavčitvijo, ki ga je dosegla industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, se je gibal od - 2,7 % leta 1995 do + 1,3 % med OP. Po prestrukturiranju je bila točka preloma dosežena leta 1996. Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je izboljšala leta 1997, kar je sovpadalo z nadaljnjim prestrukturiranjem s preselitvijo dela proizvodnje najpomembnejšega proizvajalca Skupnosti na Poljsko. Leta 1998 je ostala dobičkonosnost na isti ravni zaradi povišanja prodajnih cen, kar je sovpadalo s pomembnimi športnimi dogodki, kakor je svetovno prvenstvo v nogometu.

Med letoma 1998 in 1999 se je dobičkonosnost poslabšala zaradi znižanja prodajnih cen. Med letom 1999 in OP se je dobičkonosnost izboljšala zaradi povišanja prodajnih cen, ki je bilo posledica spremembe prodajnega programa, čeprav je to povišanje ostalo na nizki ravni.

(l) Denarni tok, donos na vloženi kapital in zmožnost povečanja kapitala

(147) Denarni tok industrije Skupnosti, izračunan kot dobiček pred obdavčitvijo, vključno z nedenarnimi postavkami, se je po vzponu leta 1997 do OP postopoma zniževal.

(148) Donos na vloženi kapital je bil leta 1995 približno 15 %, leta 1996 negativen, leta 1997 in 1998 občutno pozitiven ter rahlo pozitiven leta 1999 in med OP.

(149) Nobeno od podjetij industrije Skupnosti ni navedlo kakšnih posebnih težav pri povečevanju kapitala.

(m) Velikost stopnje dampinga in okrevanje zaradi preteklega dampinga

(150) Glede na vpliv velikosti dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob obsegu in cenah uvoza iz zadevnih držav, tega vpliva ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega. Položaj industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju popravil. Vendar pa si industrija ni popolnoma opomogla od preteklega dampinga in še naprej ostaja šibka.

5. Sklep

(151) Po uvedbi ukrepov leta 1995 se je položaj industrije Skupnosti izboljšal in do leta 1997, ko je prišlo do večjega prestrukturiranja, je dobičkonosnost dosegla zadovoljivo raven.

(152) Vendar pa se je po letu 1998 položaj industrije Skupnosti poslabšal, kar zlasti velja za dobičkonosnost, ki se je v OP znižala na 1,3 %. Slabo dobičkonosnost leta 1999 je povzročilo znižanje prodajnih cen, ki niso zadostovale za pokritje rastočih stroškov industrije Skupnosti. V OP so kljub povišanju cen stroški prerasli cene, kar je bilo predvsem pripisati povečanju stroškov KSC, ki je glavni vložek v proizvodnji BTV, ter pritisku na cene, do katerega je prišlo zaradi uvoza, kar je preprečevalo, da bi se dobičkonosnost industrije Skupnosti popravila na ravni iz leta 1997 in 1998.

(153) Poleg tega kljub povečanju porabe Skupnosti (31 % v obravnavanem obdobju) industrija Skupnosti ni imela koristi od te rasti trga in je izgubila tržni delež, ki se je s 24 % leta 1995 zmanjšal na 17 % v OP.

(154) Glede na zgoraj navedeno se ugotovi, da se je položaj industrije Skupnosti od leta 1995 sicer izboljšal, vendar pa še naprej ostaja šibak.

6. Vpliv zadevnega uvoza

(155) Preiskava je pokazala, da se je kljub obstoju protidampinških ukrepov uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečal za 73 %, medtem ko se je poraba povečala le za 31 %. Do največjega povečanja je prišlo med letoma 1997 in 1998, ko se je uvoz povečal za 42 %, kar je sovpadalo z najbolj strmim povečanjem porabe (+ 12 %). Delež trga Skupnosti, ki ga je obvladoval zadevni uvoz, se je s 5,7 % leta 1995 povečal na 7,5 % v OP.

(156) Izvozna uspešnost se je med obravnavanimi državami razlikovala. Uvoz s poreklom iz Singapurja se je v obravnavanem obdobju zmanjšal in njegov delež na trgu Skupnosti je bil v OP blizu 0 %. Uvoz s poreklom iz Kitajske se je precej povečal in to povečanje je mogoče pripisati uvozu BTV, katerih poreklo je sicer iz Kitajske, izvozila pa jih je Turčija. Kitajski tržni delež se je povečal z 1,2 % leta 1995 na 3,9 % med OP. Uvoz s poreklom iz Koreje se je med letoma 1998 in 1999 precej povečal in njegov tržni delež se je z 0,4 % leta 1995 dvignil na 2 % med OP. Uvoz s poreklom iz Malezije se je zmanjšal. Njegov tržni delež je s 3,9 % padel na 1,6 %.

(157) Cene zadevnega uvoza so z izjemo uvoza s poreklom iz Singapurja nelojalno nižale cene industrije Skupnosti med OP. Poleg tega je zadevni uvoz pritiskal na cene industrije Skupnosti, kar jim je onemogočilo, da bi odrazile povečane stroške industrije Skupnosti, zlasti leta 1999 in med OP. Tako so pritiski na cene, ki so jih izvajale zadevne države, prispevali k poslabšanju dobičkonosnosti industrije Skupnosti.

7. Obseg in cene uvoza iz drugih tretjih držav

(158) Uvoz iz drugih tretjih držav se je ugotovil na podlagi Eurostatovih podatkov in vključuje tudi BTV, izvožene iz Turčije, ki pa so s poreklom iz katere koli od teh tretjih držav v skladu z ugotovitvami o poreklu za OP. Omeniti je treba, da Eurostatovi podatki, ki so bili edini razpoložljivi podatki, morda ne odražajo dejanskega porekla BTV, uvoženih v Skupnost iz drugih tretjih držav.

(159) Obseg uvoza BTV iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot 800 %, z 1 milijona enot leta 1995 na 8,9 milijonov enot v OP. Najpomembnejši uvoz je bil s poreklom iz Poljske (s 401000 leta 1995 na 5,3 milijona med OP), Madžarske (s 115000 na 1,6 milijona), Litve (s 114000 na 920000) in Češke republike (z 2000 na 660000).

(160) Tržni delež teh držav na trgu Skupnosti se je povečal s 4,2 % leta 1995 na 27,3 % v OP, od katerih ima 16,4 % Poljska, 4,8 % Madžarska, 2,8 % Litva, 2 % Češka republika in 1,3 % drugi izvozniki.

(161) Kar zadeva cene tega uvoza, so bile cene uvoza s poreklom iz Poljske in Litve nižje od cen industrije Skupnosti in skladne s cenami nekaterih zadevnih držav. Zato ni mogoče izključiti dejstva, da je tudi ta uvoz prispeval k stagnaciji prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti ter zniževanju cen in padajoči dobičkonosnosti v OP.

(162) Zaključimo lahko, da se je uvoz iz drugih tretjih držav med obravnavanim obdobjem precej povečal, in sicer precej bolj od povečanja očitne porabe in precej bolj od povečanja obsega uvoza iz zadevnih držav.

H. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

1. Analiza položaja proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav

(a) Kitajska

(163) Pri preučevanju verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode so se BTV s poreklom iz Kitajske upoštevali ne glede na to, ali so bili izvoženi iz Kitajske ali iz drugih držav, kot je Turčija.

(i) Verjeten obseg izvoza

(164) Uvoz BTV kitajskega porekla v Skupnost se je v obravnavanem obdobju povečal za 413 %. Izvoz iz Kitajske se je med letoma 1995 in 1996 zmanjšal, med letom 1996 in OP pa ostal na približno enaki ravni. Izvoz iz Turčije se je ves čas povečeval s približno 190000 sprejemnikov leta 1995 na približno 1,2 milijona sprejemnikov v OP. Več kot 95 % uvoza s poreklom iz Kitajske med OP so bili BTV z majhnim zaslonom (14-inčnim).

(165) Podatke, ki jih je v zahtevi za pregled navedel prosilec, kažejo, da imajo na Kitajskem precejšnje proizvodne zmogljivosti, s katerimi lahko proizvedejo približno 40 milijonov sprejemnikov. Poleg tega zagotovljeni podatki kažejo, da so proizvedli okrog 31 milijonov sprejemnikov, medtem ko je znašala domača poraba približno 23 milijonov sprejemnikov, kar pomeni, da so lahko izvozili precejšnje količine BTV.

(166) Kitajski proizvajalci izvozniki so trdili, da proizvodnja in zmogljivost trenutno sicer presegata povpraševanje, vendar pa se bo kitajsko povpraševanje po BTV na domačem trgu verjetno v bližnji prihodnosti povečalo, tako da ne bo več nobenih razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti za izvoz. Vendar pa ni bilo predloženih nobenih dokazov v podporo tej trditvi.

(167) Preiskava je pokazala, da se je kitajska domača poraba ves čas povečevala, saj je z ocenjenih 17 milijonov sprejemnikov leta 1996 narasla na ocenjenih 23 milijonov sprejemnikov leta 2000. Vendar pa se je v istem obdobju povečala tudi proizvodnja, in sicer na raven, ki domačo porabo presega za 7 do 10 milijonov sprejemnikov.

(168) Po Eurostatovih statističnih podatkih se je precej povečal tudi izvoz kitajskih BTV v ZDA s približno 220000 sprejemnikov leta 1996 na približno 900000 sprejemnikov leta 2000, in sicer po cenah, ki so bile precej nižje od cen kitajskega izvoza v Skupnost. Izvoz kitajskih BTV na Japonsko se je povečal s približno 1,3 milijona sprejemnikov leta 1996 na približno 2,3 milijona sprejemnikov leta 2000. Podatki, ki jih je v zahtevi za pregled navedel prosilec, so pokazali, da je šlo za izvoz BTV, ki so jih proizvedle podružnice japonskih proizvajalcev na Kitajskem in so jih na Japonskem prodale prek svoje distribucijske mreže.

(169) Glede na zgornje se ugotovi, da na Kitajskem kljub povečanju domače proizvodnje še vedno obstajajo presežna proizvodnja in presežne zmogljivosti, namenjene izvozu. Na podlagi zgornjega je verjetno, da se bo obseg izvoza kitajskih BTV v Skupnosti povečal, če se prekličejo protidampinški ukrepi.

(ii) Verjetne izvozne cene

(170) Primerjava cen kitajskih BTV, kakor sta jih sporočila Eurostat in sodelujoči turški proizvajalec izvoznik, s cenami industrije Skupnosti v OP kaže, da so bile cene BTV s poreklom iz Kitajske precej nižje od cen industrije Skupnosti, in sicer za od 18,9 % do 34,3 %. Podatki, ki so jih zagotovile zainteresirane stranke, kažejo, da zajema velika večina kitajskega izvoza v Skupnost sprejemnike z majhnimi zasloni (14-inčnimi), ki imajo na splošno manj funkcij in je obseg cenovnih razlik med modeli manjši. Tako velja, da izračun nelojalnega nižanja cen na tej osnovi ustrezno odraža razliko v ceni med kitajskimi BTV in BTV Skupnosti.

(171) Tudi tehtane povprečne cene kitajskih izdelkov, izvoženih v Združene države Amerike, brez razlikovanja velikosti zaslonov, pretvorjene v konstruirano cif ceno na meji Skupnosti, so bile precej nižje od cen industrije Skupnosti.

(172) Iz zgornjega je mogoče sklepati, da bodo cene izvoza iz Kitajske na trg Skupnosti najverjetneje nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, če se dovoli, da ukrepi iztečejo. Tako je mogoče povzeti, da obstaja verjetnost ponovitve škode.

(b) Koreja

(173) Leta 1998 je bila spremenjena uredba o BTV glede uvoza s poreklom, inter alia, iz Koreje. Stopnja dampinga, ugotovljena za dva korejska proizvajalca izvoznika, LG Electronics in Samsung Electronics, je bila de minimis in tako za ta dva proizvajalca izvoznika niso bile uvedene protidampinške dajatve.

(174) Pri preučevanju verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode so se upoštevali BTV s poreklom iz Koreje, ki so bili izvoženi iz Koreje in tudi iz drugih zadevnih držav, kot sta Tajska in Turčija.

(i) Verjeten obseg izvoza

(175) Izvoz BTV s poreklom iz Koreje se je s približno 98000 sprejemnikov leta 1995 zmanjšal na približno 80000 sprejemnikov leta 1997. Leta 1998 se je obseg uvoza povečal na približno 200000 sprejemnikov. S približno 500000 sprejemnikov leta 1999 se je uvoz še naprej zmanjševal na približno 650000 sprejemnikov v OP. Do največjega povečanja obsega uvoza je prišlo pri srednjih/velikih zaslonih. Delež trga Skupnosti, ki ga je zasedal korejski izvoz, je v OP znašal 2 %.

(176) Protidampinški ukrepi za uvoz korejskih BTV v Združene države Amerike so veljali od leta 1984, vendar so novembra 1998 Združene države Amerike dovolile, da protidampinški ukrepi iztečejo, ker se domača industrija v ZDA ni odzvala na obvestilo o pregledu zaradi izteka ukrepov. Glede na Eurostatove statistične podatke se je obseg uvoza korejskih BTV v Združene države Amerike ves čas povečeval, in sicer s približno 150000 sprejemnikov leta 1996 na približno 600000 sprejemnikov leta 1999 in 2000. Precejšnje povečanje obsega izvoza v Združene države Amerike leta 1999 je sovpadalo s preklicem veljavnih protidampinških dajatev v Združenih državah Amerike za uvoz s poreklom iz Koreje.

(177) Izvoz korejskih BTV na Japonsko se je zmanjšal s približno 1 milijona sprejemnikov leta 1996 na približno 700000 leta 1999, potem pa je še naprej močno upadel na približno 380000 sprejemnikov leta 2000.

(178) Podatki, ki so na voljo Komisiji, kažejo, da ima Koreja precejšnje proizvodne zmogljivosti in da domača poraba absorbira manj kot 15 % domače proizvodnje, zaradi česar ostane precejšen obseg proizvodnje za večji izvoz. V Koreji so tudi precejšnje zmogljivosti za proizvodnjo KSC.

(179) Iz zgornjega je mogoče sklepati, da obstaja verjetnost, da se bo obseg uvoza še naprej povečeval, če se dovoli iztek protidampinških ukrepov.

(ii) Verjetne izvozne cene

(180) Primerjava cen korejskih BTV, kakor jih poroča Eurostat in kakor so jih sporočili sodelujoči turški in tajski proizvajalci izvozniki, s cenami industrije Skupnosti v OP po velikostih zaslona kaže, da so bile cene BTV s poreklom iz Koreje precej nižje od cen industrije Skupnosti, in sicer za od 11 % do 36 %.

(181) Tudi tehtane povprečne cene korejskih izdelkov, izvoženih v Združene države Amerike med OP, brez razlikovanja velikosti zaslonov, pretvorjene v konstruirano cif ceno na meji Skupnosti, so bile precej nižje od cen industrije Skupnosti.

(182) Iz zgornjega se ugotovi, da bodo cene izvoza iz Koreje v Skupnost najverjetneje nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, če se dovoli, da ukrepi iztečejo. Tako se ugotovi, da obstaja verjetnost ponovitve škode.

(c) Malezija

(183) Pri preučevanju verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode so se upoštevali BTV s poreklom iz Malezije, ne glede na to, ali so bili izvoženi iz Malezije ali iz drugih držav, kot sta Tajska in Turčija.

(i) Verjeten obseg izvoza

(184) Izvoz BTV s poreklom iz Malezije se je zmanjšal s približno 970000 sprejemnikov leta 1995 na približno 530000 sprejemnikov v OP, njegov delež na trgu Skupnosti pa se je znižal s 3,9 % leta 1995 na 1,6 % med OP. Približno 90 % tega izvoza je bilo iz Tajske.

(185) Eurostatovi podatki kažejo, da se je obseg uvoza malezijskih BTV v Združene države Amerike povečal s približno 3 milijonov sprejemnikov leta 1996 in 1997 na 3,6 milijona leta 1998, 5,4 milijona leta 1999 in 7 milijonov leta 2000.

(186) Obseg izvoza malezijskih BTV na Japonsko se je povečal z 2,5 milijona sprejemnikov med letoma 1996 in 1998 na 3 milijone sprejemnikov leta 1999 in potem na 4 milijone sprejemnikov leta 2000.

(187) Podatke, ki jih je v zahtevi za pregled navedel prosilec, kažejo, da malezijski proizvajalci polno izkoriščajo svoje zmogljivosti in da je samo okrog 5 % domače proizvodnje namenjene domačemu trgu, ostalo pa gre predvsem na trge Japonske, Združenih držav Amerike in Skupnosti.

(188) Zato je bilo ugotovljeno, da bi lahko prišlo do določenega povečanja obsega malezijskega izvoza BTV, če bi se protidampinški ukrepi preklicali.

(ii) Verjetne izvozne cene

(189) Primerjava cen malezijskih BTV, kakor jih poroča Eurostat in kakor so jih sporočili sodelujoči turški in tajski proizvajalci izvozniki, s cenami industrije Skupnosti v OP po velikostih zaslona kaže, da so bile cene BTV s poreklom iz Malezije nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, in sicer za od 17 % do 21 %.

(190) Tudi tehtane povprečne cene malezijskih izdelkov, izvoženih v Združene države Amerike med OP, brez razlikovanja velikosti zaslonov, pretvorjene v konstruirano cif ceno na meji Skupnosti, so bile precej nižje od cen industrije Skupnosti. Glede na raven določanja cen, ki jo uporabljajo malezijski izvozniki v Združene države Amerike, ki so najpomembnejši tretji trg, ni mogoče izključiti, da bi se ob preklicu protidampinških ukrepov precejšnje količine BTV malezijskega porekla izvozile v Skupnost po dampinških cenah in tako povzročile škodo industriji Skupnosti.

(191) Iz zgornjega se ugotovi, da bodo cene izvoza iz Malezije v Skupnost najverjetneje nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, če se dovoli, da ukrepi iztečejo. Zato obstaja verjetnost ponovitve škode.

(d) Singapur

(192) Ker ni sodeloval noben od proizvajalcev izvoznikov iz te države, je analiza verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode temeljila na razpoložljivih podatkih, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(i) Verjeten obseg izvoza

(193) Kakor je že navedeno v uvodni izjavi 103, ni verjetno, da bi imel preklic protidampinških ukrepov za posledico povečanje obsega singapurskega izvoza v Skupnost. Ta sklep temelji na dejstvu, da so se proizvodne zmogljivosti v Singapurju zmanjšale, ker je več lokalnih proizvajalcev prenehalo proizvajati, ter na dejstvu, da se obseg izvoza med obravnavanim obdobjem ni povečal kljub 0 % protidampinški dajatvi, ki se je uporabljala za dva proizvajalca izvoznika, in da je bil obseg izvoza singapurskih BTV na druge tretje trge majhen.

(ii) Verjetne izvozne cene

(194) Primerjava cen iz Singapurja izvoženih BTV s cenami BTV industrije Skupnosti med OP kaže, da cene BTV s poreklom iz Singapurja niso bile nelojalno nižale cene industrije Skupnosti.

(195) Povprečne cene izvoza v ZDA, brez razlikovanja velikosti zaslonov, so bile višje od cen izvoza v Skupnost v letih 1997, 1998 in 2000, izjema je bilo le leto 1999.

(196) Iz zgornjega sledi, da ni verjetno, da bi brez uporabe protidampinških ukrepov takšen uvoz potekal po cenah, ki bi prispevale k poslabšanju položaja industrije Skupnosti. Tako je mogoče povzeti, da ponovitev škode, ki bi jo povzročil izvoz s poreklom iz Singapurja, ni verjetna.

(e) Tajska

(197) V skladu s podatki, predstavljenimi v zahtevi za pregled, je na Tajskem precej proizvajalcev BTV, vendar je med njimi med preiskavami sodeloval samo eden. Vendar je bilo ugotovljeno, da je proizvajalec izvoznik v Skupnost izvažal BTV s poreklom iz zadevnih držav, z izjemo Tajske. Glede na zgornje se je verjetnost nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga preučila na podlagi razpoložljivih podatkov.

(i) Verjeten obseg izvoza

(198) Glede na podatke, ki jih je v zahtevi za pregled predložil prosilec, imajo na Tajskem precejšnje proizvodne zmogljivosti za proizvajanje BTV, ki so se s približno 4,5 milijonov enot leta 1996 povečale na približno 5,3 milijona enot leta 2000.

(199) Ugotovilo se je, da se je v enakem obdobju domača poraba na Tajskem zmanjšala s približno 1,2 milijona enot leta 1996 na približno 840000 enot leta 2000, kar je pomenilo, da so bile za izvoz na voljo precejšnje količine.

(200) Eurostatovi podatki kažejo, da se je obseg uvoza tajskih BTV na Japonsko zmanjšal z 1,5 milijona enot leta 1996 na 1,3 milijona enot leta 2000. Ravno obratno se je obseg uvoza tajskih BTV v ZDA povečal z 1,2 milijona enot leta 1996 na 4,7 milijona enot leta 2000. Zato se ugotovi, da je domača poraba, ki se je med preučevanim obdobjem zmanjšala, zmožna absorbirati le manjši del celotne tajske proizvodnje BTV.

(201) Poleg tega po informacijah, ki so na voljo službam Komisije, obstajajo na Tajskem precejšnje zmogljivosti za proizvodnjo KSC, ki se je s približno 6,6 milijonov leta 1997 povečala na približno 7,7 milijonov leta 2000.

(202) Iz zgornjega je mogoče ugotoviti, da bi ob preklicu protidampinških ukrepov lahko prišlo do povečanja obsega uvoza BTV s poreklom iz Tajske.

(ii) Verjetne izvozne cene

(203) Tehtane povprečne cene tajskih izdelkov, izvoženih v Združene države Amerike in Japonsko med OP, brez razlikovanja velikosti zaslonov, pretvorjene v konstruirano cif ceno na meji Skupnosti, so bile precej nižje od cen industrije Skupnosti ter skladne s cenami izdelkov s poreklom iz Malezije, za katere je bilo ugotovljeno, da obstaja verjetnost ponovitve škodljivega dampinga.

(204) Glede na raven določanja cen, ki jo uporabljajo tajski izvozniki na drugih najpomembnejših trgih tretjih držav, predvsem Združenih držav Amerike (4,7 milijonov sprejemnikov) in Japonske (1,4 milijona sprejemnikov), ni mogoče izključiti, da bi se ob preklicu protidampinških ukrepov precejšnje količine BTV tajskega porekla izvozile v Skupnost po dampinških cenah in tako povzročile škodo industriji Skupnosti.

(205) Zato se ugotovi, da bi ob preklicu veljavnih protidampinških ukrepov obstajala verjetnost ponovitve dampinga, ki je posledica uvoza BTV s poreklom iz Tajske.

2. Sklep o verjetnosti ponovitve škode za industrijo Skupnosti

(206) Na podlagi zgoraj navedenega je verjetno, da bi preklic protidampinških ukrepov na uvoz BTV s poreklom iz Kitajske, Koreje, Malezije in Tajske povzročil povečanje obsega uvoza s poreklom iz teh držav v Skupnost ter tako spodkopal delež trga Skupnosti, ki ga ima industrija Skupnosti.

(207) Ugotovitve glede obnašanja cen tega uvoza v Skupnost in, kjer je mogoče, v druge tretje države kažejo verjetnost, da bo povečanje obsega uvoza po nizkih cenah znižalo cene industrije Skupnosti. To bi posledično pripeljalo do poslabšanja finančnega položaja industrije Skupnosti. Zato se ugotovi, da obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo povzroča dampinški uvoz s poreklom iz zadevnih držav.

(208) Po drugi strani glede na ugotovitve v zvezi z uvozom BTV s poreklom iz Singapurja ni verjetno, da bo ta uvoz prispeval k poslabšanju položaja industrije Skupnosti. Zato ni verjetno, da bi prišlo do ponovitve škode, če se prekličejo ukrepi proti uvozu iz Singapurja.

I. INTERES SKUPNOSTI

(209) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali bi bila ohranitev protidampinških ukrepov v splošnem interesu Skupnosti.

(210) Protidampinški ukrepi so bili v veljavi za uvoz BTV s poreklom iz Koreje od leta 1990, iz Kitajske od leta 1991, iz Malezije, Singapurja in Tajske pa od leta 1995.

1. Interes industrije Skupnosti

(a) Sprememba položaja industrije Skupnosti

(211) Sedanja preiskava industrije Skupnosti zajema pet proizvajalcev, od katerih je eden velika multinacionalna družba, ki med drugim posluje na trgu BTV po vsem svetu, eden je srednje veliko podjetje z dvema proizvodnima obratoma v Skupnosti, preostali trije pa so mala podjetja s proizvodnimi obrati v Italiji in Španiji.

(212) Preiskava je pokazala, da je imela industrija Skupnosti koristi od veljavnih protidampinških ukrepov. V zadnjih letih si je precej prizadevala, da bi se preoblikovala in z racionalizacijo izboljšala svojo produktivnost. Od uvedbe prvotnih protidampinških ukrepov leta 1990 so nekateri proizvajalci zaprli svoje zmogljivosti, nekateri so se precej preoblikovali, tako da so se osredotočili na osrednje proizvodne obrate, nekateri pa so preselili del svojih proizvodnih zmogljivosti v druge tretje države. Zlasti od uvedbe protidampinških ukrepov leta 1995 je največji proizvajalec Skupnosti preselil del svojih proizvodnih zmogljivosti na Poljsko.

(b) Vpliv nadaljevanja ukrepov

(213) Čeprav se je v obravnavanem obdobju položaj industrije Skupnosti izboljšal, kažejo nekateri gospodarski kazalci padajoč trend. Zmanjšanje proizvodnje, prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti med letom 1995 in 1997 se razlaga predvsem z zaprtjem nekaterih proizvodnih zmogljivosti v Evropski uniji največjega proizvajalca BTV v Skupnosti. Med letom 1997 in OP sta se proizvodnja in prodaja industrije Skupnosti popravili, delež industrije Skupnosti na trgu Skupnosti pa se je zmanjšal, saj je do povečanja porabe med tem obdobjem prišlo le na račun uvoženih BTV.

(214) Glede dobičkonosnosti se je doseženi donos od neto prodaje industrije Skupnosti precej izboljšal z - 2,7 % leta 1995 na 5,3 % leta 1998, potem pa se je poslabšal na 0,8 % leta 1999 in nato dosegel 1,3 % v OP. Strm padec dobičkonosnosti v letu 1999 je mogoče pripisati znižanju prodajnih cen industrije Skupnosti zaradi pritiska nizkih uvoznih cen, kombiniranega s povečanjem stroškov. Do rahlega izboljšanja dobičkonosnosti industrije Skupnosti v OP je prišlo zaradi rahlega povečanja njenih prodajnih cen.

(215) Tako se kljub splošnemu izboljšanju položaja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zdi njen položaj še vedno težaven, predvsem kar zadeva dobičkonosnost. V tem smislu bi lahko vsaka sprememba okolja zadevnega izdelka prinesla precejšne škodljive učinke na položaj industrije BTV.

(216) Glede na zgoraj navedeno se ugotovi, da bi nadaljevanje ukrepov omogočilo industriji Skupnosti, da ohrani svoj delež trga Skupnosti ter popravi svojo dobičkonosnost. Nadaljevanje ukrepov bi potemtakem bilo v interesu industrije Skupnosti.

(c) Vpliv izteka ukrepov

(217) Če bi dovolili, da protidampinški ukrepi iztečejo, se pričakuje, da se bo obseg uvoza iz zadevnih držav povečal in tako poslabšal tržni delež industrije Skupnosti. Poleg tega bodo cene tega uvoza najverjetneje pritiskale na znižanje cen industrije Skupnosti, kar bo imelo za posledico zmanjšanje njene dobičkonosnosti.

2. Interes uvoznikov/trgovcev

(218) Na začetku preiskave so bili 33 uvoznikom/trgovcem poslani vprašalniki. Glede preiskav v zvezi s pregledom o ukrepih, ki veljajo za uvoz s poreklom iz Kitajske, Koreje, Malezije, Singapurja in Tajske, ni bilo nobenega odgovora. Prispeli pa so odgovori treh uvoznikov/trgovcev v preiskavi glede uvoza iz Turčije, ki predstavlja približno 9 % uvoza s poreklom iz zadevnih držav in drugih tretjih držav v Skupnost med OP.

(219) Argumenti teh uvoznikov so se nanašali predvsem na omejeno razpoložljivost BTV z majhnim zaslonom z omejenim številom funkcij v Skupnosti. Trdilo se je, da je večina proizvodnje Skupnosti usmerjena v proizvodnjo BTV uveljavljenih znamk, ki imajo precejšnje število funkcij in zato zahtevajo višje cene, medtem ko se iz tretjih držav uvažajo BTV, ki niso uveljavljenih znamk in imajo omejeno število funkcij. Tako se je uveljavljalo mnenje, da bi nadaljevanje ukrepov omejilo dostop uvoznikov in tudi uporabnikov do teh BTV.

(220) Preiskava je pokazala, da kljub temu, da je precejšnji del proizvodnje Skupnosti usmerjen v BTV uveljavljenih znamk s precejšnjim številom funkcij, obstaja tudi določena proizvodnja BTV, ki niso uveljavljene znamke in jih proizvajajo tako industrija Skupnosti kot tudi drugi proizvajalci Skupnosti. Poleg tega protidampinški ukrepi ne zajemajo precejšnjega dela uvoza BTV v Skupnost, vključno z BTV neuveljavljenih znamk, in tako nadaljevanje ukrepov pri uvozu BTV s poreklom iz zadevnih držav ne bi pomembno omejevalo razpoložljivosti BTV neuveljavljenih znamk z omejenim številom funkcij. Nenazadnje obstaja precejšnja cenovna konkurenca med samimi proizvajalci Skupnosti.

(221) Glede na zgoraj navedeno ni mogoče reči, da bi nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov pomembno omejilo dostop uvoznikov/trgovcev Skupnosti do določenih tipov BTV.

3. Interes uporabnika

(222) Na začetku preiskave so službe Komisije obvestile Evropsko organizacijo potrošnikov (BEUC) o začetku preiskave in jo povabile, da pošlje komentarje o možnih učinkih nadaljevanja ali preklica veljavnih protidampinških ukrepov. Na obvestilo se nista odzvala niti Evropska organizacija potrošnikov niti katera koli druga organizacija potrošnikov. Tako se je interes uporabnikov v sedanji preiskavi preučil na podlagi razpoložljivih dejstev.

(223) Prejšnje preiskave glede BTV so pokazale, da je bil vpliv obstoja protidampinških ukrepov na uporabnike omejen, saj veljavni protidampinški ukrepi niso omejevali uporabnikom ponujenega asortimana izdelkov, da je na trgu Skupnosti navzoče precejšnje število udeležencev in da ti ponujajo precejšen asortiman izdelkov. Poleg tega se je tudi ugotovilo, da je precejšnje število udeležencev zagotavljalo visoko raven cenovne konkurence med znamkami.

(224) Sedanja preiskava ni odkrila nobenih novih dejstev ali argumentov, ki bi ovrgli zgoraj navedene ugotovitve. Poleg tega je precejšnje število udeležencev na trgu BTV še naprej ostalo aktivnih in je zato asortiman izdelkov, ki je na voljo uporabnikom, zelo velik. Poleg tega je med znamkami tudi precejšnja cenovna konkurenca. Cenovna konkurenca je razvidna iz zniževanja cen, do katerega prihaja pri najpreprostejših modelih BTV (14-inčnih BTV), kjer je konkurenca bolj ostra.

(225) Zato se ugotovi, da nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov ni v nasprotju z interesi uporabnikov.

4. Sklepi glede interesa Skupnosti

(226) Glede na zgornje se ugotovi, da na podlagi interesa Skupnosti ni nobenih prevladujočih razlogov proti nadaljevanju protidampinških ukrepov.

J. ODLOČITEV GLEDE SINGAPURA

(227) Glede na ugotovitve iz uvodnih izjav 192 do 196 se dovoli, da iztečejo protidampinški ukrepi, ki veljajo za uvoz s poreklom iz Singapurja.

K. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(228) Glede na zgoraj navedene ugotovitve in da bi ustrezno odrazili zlasti spremembe cenovnega vedenja uvoznikov, se zdi primerno ohraniti enako raven protidampinških ukrepov za Kitajsko in Tajsko ter spremeniti raven veljavnih protidampinških dajatev za Korejo in Malezijo.

(229) Zaradi ugotavljanja ravni odpravljanja škode velja za primerno, da se pri tem opre na znesek, ki zadošča za odpravljanje ugotovljene škode. V Uredbi (ES) št. 710/95 je dajatev temeljila na nelojalno znižani ceni ob upoštevanju dejstva, da so se poleg dampinškega uvoza pojavili tudi drugi dejavniki, ki so verjetno prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in da v svetovnem merilu ta industrija precej let ni imela nobenih dobičkov, ali pa so bili ti izjemno nizki.

(230) Industrija Skupnosti je trdila, da odprava ugotovljenega nelojalnega nižanja cen ne bi zadoščala za popolno ozdravitev položaja industrije Skupnosti in za omogočitev uvedbe novih izdelkov. Zahtevala je, naj se pri izračunu stopnje za odpravo škode uporabi minimalna 10 % stopnja dobička, v skladu s tisto, ki je uporabljena v Uredbi (ES) št. 2584/98.

(231) Omeniti je treba, da je treba pri izračunu stopnje dobička za odpravo škode uporabiti tisto stopnjo dobička, ki bi jo industrija Skupnosti lahko upravičeno dosegla, če ne bi bilo dampinga. Zato ni v skladu s prakso ustanov Skupnosti, da uporabijo stopnjo dobička, ki je industrija Skupnosti ne bi mogla doseči, četudi ne bi bilo dampinga. Ta preiskava bi morala temeljiti na podatkih, ki se nanašajo na ustrezno obdobje preiskave, in so zato lahko drugačne od podatkov, uporabljenih v prejšnjem postopku, ki je zajemal isti izdelek, a se je nanašal na drugo obdobje preiskave, kakor je v primeru Uredbe (ES) št. 2584/98.

(232) Podatki, ki so bili na voljo Komisiji in so se navezovali na OP, so pokazale številne dejavnike, kar je pripeljalo do sklepa, da je v okviru tekočih preiskav ustrezno utemeljiti stopnjo za odpravo škode na ravni nelojalnega nižanja cen. Prvič, kakor je navedeno v uvodni izjavi 137, so BTV zreli izdelki, čigar cene redno padajo, kar vodi do relativno nizkih ravni dobičkonosnosti. Drugič, kakor je navedeno v uvodni izjavi 161, med OP se je uvoz iz drugih tretjih držav, kateremu ni mogoče pripisati dampinga, precej povečal, in sicer pri cenah, ki bi tudi lahko prispevale k nižji ravni dobičkonosnosti v industriji Skupnosti. Nenazadnje so stopnje dobičkonosnosti drugih proizvajalcev BTV po svetu skladne s stopnjami dobičkonosnosti industrije Skupnosti.

(233) Ob upoštevanju zgornjega se šteje, da je primerno še naprej utemeljevati stopnjo za odpravo škode na znesku, ki zadošča za odpravo nelojalnega nižanja cen. V primeru Thomson Television Thailand velja, da je glede na pomanjkanje izvoza BTV s poreklom iz Tajske v Skupnost med OP, ustrezno ohraniti stopnjo protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 710/95. Stopnja dajatev, ki temelji na stopnji dampinga ali stopnji nelojalnega nižanja cen, kjer je bilo ugotovljeno, da je ta stopnja nižja od stopnje dampinga, bi bila naslednja:

Kitajska

Vestel Elektronik Sanayi ve Ticaret AS | 24,5 % (BTV sestavljeni v Turčiji) |

Vsi drugi izvozniki | 44,6 % |

Koreja

Beko Elektronik AS | 12,3 % (BTV sestavljeni v Turčiji) |

Thomson Television (Thailand) Co. Ltd | 0 % (BTV sestavljeni na Tajskem) |

Vsi drugi izvozniki | 15,0 % |

Malezija

Beko Elektronik AS | 18,2 % (BTV sestavljeni v Turčiji) |

Thomson Television (Thailand) Co. Ltd | 0 % (BTV sestavljeni na Tajskem) |

Vsi drugi izvozniki | 25,1 % |

Tajska

Thomson Television (Thailand) Co. Ltd | 3 % |

Vsi drugi izvozniki | 29,8 %. |

(234) Stopnje protidampinških dajatev za posamično podjetje, določene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo položaj, ki je bil za ta podjetja ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki velja za "vsa druga podjetja") se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države in jih proizvajajo ta podjetja in s tem omenjene specifične pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih je proizvedlo katero koli drugo podjetje, ki ni posebej navedeno v izvedbenem delu te uredbe s svojim imenom in naslovom, vključno s pravnimi osebami, ki so povezane s posebej navedenimi podjetji, ne morejo biti deležni koristi teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za "vsa druga podjetja".

(235) Vsak zahtevek, v katerem se zahteva uporaba teh stopenj protidampinških dajatev za posamična podjetja (npr. po spremembi imena pravne osebe ali po ustanovitvi nove proizvodne ali prodajne entitete), se naslovi na Komisijo [15] skupaj z vsemi ustreznimi podatki, še zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti podjetja, povezanih s proizvodnjo oziroma prodajo na domačem ali izvoznem trgu, ki se nanašajo na primer na spremembo imena ali na spremembo imena proizvodnih oziroma prodajnih entitet. Če je primerno, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom ustrezno spremenila uredbo, tako da bo posodobila seznam podjetij, ki imajo korist od individualnih stopenj dajatev.

L. ZAVEZE

(236) Sedem kitajskih podjetij je ponudilo skupno zavezo v povezavi s Kitajsko gospodarsko zbornico za uvoz in izvoz strojev ter elektronskih izdelkov (CCCME) v smislu člena 8(1) osnovne uredbe. Ponudbo o zavezi so podprle kitajske oblasti. Izločitev škodljivih učinkov dampinga se doseže na dva načina: prvič, z zavezo glede cen, ki zajema uvoz do dogovorjenega praga obsega, in, drugič, z dajatvijo ad valorem, ki se pobira na uvoz, ki ta prag presega. CCCME bo Komisiji tudi zagotavljala redne in podrobne podatke o izvozu v Skupnost s strani podjetij, ki predložijo skupno zavezo, kar pomeni, da bo Komisija lahko zavezo učinkovito nadzorovala. Poleg tega je podpora kitajskih oblasti takšna, da je nevarnost goljufanja pri zavezah kar najmanjša.

(237) Zato velja ponujena skupna zaveza za sprejemljivo, zadevna podjetja in CCCME pa so bili obveščeni o bistvenih dejstvih, pomislekih in obveznostih, na katerih temelji ta odobritev.

(238) Da bi Komisiji še naprej omogočili učinkovito spremljanje skladnosti podjetij z njihovo skupno zavezo, je ob predložitvi zahtevka za sprostitev v prost promet ustreznemu carinskemu organu, oprostitev protidampinške dajatve pogojena s predložitvijo trgovskega računa, ki vsebuje vsaj elemente, naštete v Prilogi I, in spričevala, ki ga je izdala Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (CCCME) in vsebuje elemente iz Priloge II. Ta obseg podatkov je potreben tudi, da se carinskim organom omogoči, da z določeno natančnostjo preverijo, ali pošiljke ustrezajo komercialnim dokumentom. Kadar se takšnega računa ne predloži ali kadar ne ustreza izdelku, predstavljenemu carinskemu organu, se bo namesto tega plačala ustrezna stopnja protidampinške dajatve.

(239) Omeniti je treba, da kršitev ali umik zaveze ali sum kršitve s strani katerega koli zadevnega podjetja ali CCCME velja za kršitev zaveze vseh podpisnikov, in lahko se uvede protidampinška dajatev v skladu s členom 8(9) in (10) osnovne uredbe.

M. DRUGE DOLOČBE

(240) Za zagotovitev učinkovitega pobiranja dajatve in ob upoštevanju ugotovitev preiskave, da je v večini primerov poreklo BTV enako kot poreklo katodne cevi, bi bilo treba od uvoznikov zahtevati, da navedejo poreklo katodne cevi. Če je katodna cev s poreklom iz Malezije, Tajske, Ljudske republike Kitajske ali Republike Koreje in če je BTV s poreklom iz države, ki ni država porekla katodne cevi, bi bilo treba od uvoznika zahtevati, da predloži ločeno izjavo o poreklu, ki jo je izdal končni proizvajalec.

(241) Uvoznike se obvesti o posledicah nesodelovanja ali predložitve netočnih podatkov, ko carinski organi določajo poreklo BTV, tj. da se bodo uporabila najboljša razpoložljiva dejstva, pri čemer pa bo rezultat lahko manj ugoden, kot če bi podjetja sodelovala. Če se zagotovljenih podatkov ne sprejme, se uvoznike o tem obvesti in se jim omogoči priložnost za nadaljnje razlage –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se protidampinška dajatev na uvoz barvnih televizijskih sprejemnikov z velikostjo zaslonske diagonale, ki presega 15,5 cm, ki so v istem ohišju kombinirani z radijskim sprejemnikom in/ali uro ali ki niso kombinirani, razen tistih, ki imajo vgrajen modem in računalniški operacijski sistem (BTV) ter spadajo pod oznake KN ex85281252 (oznaka TARIC: 85281252*11), ex85281254, ex85281256, ex85281258, ex85281262 (oznaka TARIC: 85281254*10, 85281256*10, 85281258*10, 85281262*11 in 85281262*92) in ex85281266 (oznaka TARIC: 85281266*10), s poreklom iz Malezije, Tajske, Ljudske republike Kitajske in Republike Koreje.

2. Stopnja dajatve, ki se uporablja na neto ceno prosto meja Skupnosti pred carinjenjem, je naslednja:

Država | Dajatev (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Malezija | 25,1 | 8900 |

Tajska | 29,8 | 8900 |

Ljudska republika Kitajska | 44,6 | 8900 |

Republika Koreja | 15,0 | 8900 |

z izjemo uvoza, proizvedenega v naslednjih podjetjih, za katerega veljajo naslednje stopnje dajatve:

| Dajatev (%) | Dodatna oznaka TARIC |

(a)BTV s poreklom iz Malezije, ki jih proizvaja:

Thomson Television (Thailand) Co. Ltd Pathumthani, Tajska | 0 | 8815 |

Beko Elektronik AS, Beylikduzu Mevkii, 34901 B. Cekmece Istanbul, Turčija in njegovo povezano izvozno prodajno podjetje Ram Dis Ticaret, Buyukdere Caddesi 101, Meci-diyekoy, Istanbul, Turčija | 18,2 | A281 |

(b)BTV s poreklom iz Republike Koreje, ki jih proizvaja:

Thomson Television (Thailand) Co. Ltd Pathumthani, Tajska | 0 | 8815 |

Beko Elektronik AS, Beylikduzu Mevkii, 34901 B. Cekmece Istanbul, Turčija in njegovo povezano izvozno prodajno podjetje Ram Dis Ticaret, Buyukdere Caddesi 101, Meci-diyekoy, Istanbul, Turčija | 12,3 | A281 |

(c)BTV s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvaja:

Vestel Elektronik Sanayi ve Ticaret AS, Ambarli Petrol Ofisi Dolum Tesisleri Yolu Avcilar, Istanbul, Turčija in njegova povezana izvozna prodajna podjetja: i)Vestel Dis Ticaret AS, Ambarli Petrol Ofisi Dolum Tesisleri Yolu Avcilar, Istanbul, Turčija;ii)Vestel Dis Ticaret AS Ege Serbest Bolge SB, Akcay Cad Gunduz Sokak 144/1, Gaziemir, Izmir, Turčija;iii)Vestel Bilisim Teknolojileri Sanayi ve Ticaret AS, Ambarli Petrol Ofisi Dolum Tesisleri Yolu Avcilar, Istanbul, Turčija;iv)Vestel Komunikasyon Sanayi ve Ticaret AS, Sehit Fethibey Cad. 116/301 Kat: 3 20157 Pasaport, Izmir, Turčija. | 24,5 | A282 |

(d)BTV s poreklom iz Tajske, ki jih proizvaja:

Thomson Television (Thailand) Co. Ltd Pathumthani, Tajska | 3,0 | 8815 |

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

1. Ob predložitvi carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet carinskemu organu države članice uvoznik deklarira poreklo katodne cevi, ki je vgrajena v BTV. V primerih, ko je katodna cev s poreklom iz Malezije, Tajske, Ljudske republike Kitajske ali Republike Koreje in je BTV s poreklom iz države, ki ni država porekla katodne cevi, predloži uvoznik tudi izjavo o poreklu, ki jo je izdal končni proizvajalec BTV v skladu z zahtevami iz Priloge III.

2. Če se v nadaljnji preiskavi, ki jo opravi carinski organ države članice ali Komisija Evropskih skupnosti, odkrije, da je bila katera koli izjava o poreklu v carinski deklaraciji za sprostitev v prosti promet v Skupnosti nepravilna, ali če stranka, ki je udeležena pri določanju porekla, zavrne dostop ali kako drugače ne zagotovi podatkov ali dokumentacije, potrebnih za ugotovitev nepreferencialnega porekla BTV, lahko poreklo izdelka določijo pristojni organi na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev. Če se ugotovi, da je katera koli od zainteresiranih strank predložila napačne ali zavajajoče podatke, se teh podatkov ne upošteva in se lahko uporabijo razpoložljiva dejstva. Zainteresirane stranke je treba obvestiti o tem, kakšne so posledice, če ne sodelujejo.

3. Če podatki, ki jih je predložila zainteresirana stranka v smislu tega člena, niso povsem idealni, se te podatke kljub vsemu upošteva, če kakršne koli pomanjkljivosti niso takšne, da bi povzročile težave pri sprejemanju upravičeno točne ugotovitve, če so ti podatki primerno predloženi ob pravem času in preverljivi ter če je stranka delovala po svojih najboljših zmožnostih.

4. Če se dokazov ali podatkov ne sprejme, se stranko, ki je dokaze ali podatke zagotovila, nemudoma obvesti o razlogih za to in se ji zagotovi možnost za nadaljnje razlage v določenem časovnem roku. Če so razlage nezadostne, se pred sprejetjem dokončne odločitve zadevnim strankam razkrijejo razlogi za zavrnitev takšnih dokazov ali podatkov. Dokončna odločitev bo vsebovala tudi navedbo razlogov.

5. Če določitev porekla temelji na razpoložljivih dejstvih, se jo, kjer je to izvedljivo in ob upoštevanju rokov preiskave, preveri s sklicevanjem na podatke iz drugih neodvisnih virov, ki so morda na voljo, ali podatke, pridobljene od drugih zainteresiranih strank med preiskavo.

6. Če zainteresirana stranka ne sodeluje oziroma če sodeluje le delno, tako da s tem zadržuje pomembne podatke, je rezultat za to stranko lahko manj ugoden, kakor če bi sodelovala.

Člen 3

1. Uvoženi izdelki pod naslednjimi dodatnimi oznakami TARIC, ki ga spodaj navedeno podjetje proizvaja in neposredno izvaža (tj. pošilja in fakturira) podjetju v Skupnosti, ki deluje kot uvoznik, se oprosti protidampinške dajatve, uvedene po členu 1, če uvoz poteka v skladu z odstavkom 2.

Država porekla | Podjetje | Dodatna oznaka TARIC |

Ljudska republika Kitajska | Haier Electrical Appliances Corp., Ltd, Haier Road 1, Haier Industrial Park, Qingdao, Kitajska | A291 |

Ljudska republika Kitajska | Hisense Import & Export Co., Ltd, 11 Jiangxi Road, Qingdao 266071, Kitajska | A292 |

Ljudska republika Kitajska | Konka Group Co., Ltd,– Overseas Chinese Town, Shenzhen, Guangdong Province, Kitajska | A293 |

Ljudska republika Kitajska | Sichuan Changhong Electric Co., Ltd, 35 East Mianxin Road, High Tech Park, Mianyang, Sichuan, Kitajska | A294 |

Ljudska republika Kitajska | Skyworth Multimedia International (Shenzhen) Co., Ltd, – 4F, 425 Ba Gua Ling Ind. District, Shenzhen, Kitajska | A295 |

Ljudska republika Kitajska | TCL King Electrical Appliances (HuiZhou) Co., Ltd – 19, ZhongKai Development Zone Huizhou, Guangdong, Kitajska | A296 |

Ljudska republika Kitajska | Xiamen Overseas Chinese Electronic Co, Ltd, 22 Huli Dadao, Xiamen, 361006, Kitajska | A297 |

2. Uvoženi izdelki, navedeni v odstavku 1, se oprostijo dajatve, če:

(a) se carinskim organom držav članic ob predložitvi deklaracije o sprostitvi v prosti promet predložita še trgovski račun, ki vsebuje vsaj elemente, navedene v Prilogi I, in spričevalo, ki ga je izdala Kitajska gospodarska zbornica za izvoz in uvoz strojev in elektronskih izdelkov (CCCME) in vsebuje vsaj elemente, navedene v Prilogi II; in

(b) blago, ki se prijavi in predstavi carini, točno ustreza opisu na trgovskem računu in v spričevalu.

Člen 4

Postopek glede uvoza izdelka, opisanega v členu 1(1), s poreklom iz Singapurja se zaključi.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. avgusta 2002

Za Svet

Predsednik

P. S. Møller

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000, (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 107, 27.4.1990, str. 56. Uredba, spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2900/91, (UL L 275, 2.10.1991, str. 24).

[3] UL L 195, 18.7.1991, str. 1.

[4] UL L 73, 1.4.1995, str. 84.

[5] UL L 73, 1.4.1995, str. 3.

[6] UL L 324, 2.12.1998, str. 1.

[7] UL C 278, 1.10.1999, str. 2.

[8] UL C 94, 1.4.2000, str. 2.

[9] UL C 202, 15.7.2000, str. 4.

[10] UL L 272, 13.10.2001, str. 37.

[11] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).

[12] UL L 35, 13.2.1996, str. 1.

[13] UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 444/2002 (UL L 68, 12.3.2002, str. 11).

[14] UL L 272, 13.10.2001, str. 37.

[15] European CommissionDirectorate-General TradeDirectorate BB-1049 Brussels,

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Potrebne podatke za trgovske račune, ki spremljajo prodajo in so v skladu z zavezo

1. Naslov "TRGOVSKI RAČUN, KI SPREMLJA BLAGO V SKLADU Z ZAVEZO"

2. Ime podjetja, navedenega v členu 2.1, ki izdaja trgovski račun.

3. Številka trgovskega računa.

4. Številka ustreznega potrdila o zavezi.

5. Datum izdaje trgovskega računa.

6. Dodatna oznaka TARIC, pod katero bo blago iz trgovskega računa carinjeno na meji Skupnosti.

7. Točen opis blaga, ki vključuje:

- številčno kodo izdelka (PCN),

- tehnično specifikacijo blaga (ki vključuje velikost v cm, obliko zaslona, obstoj opcije teleteksta in/ali sterea),

- podjetniško številčno kodo izdelka (CPC) (če je primerno),

- oznako KN,

- količino (navedeno v enotah).

8. Opis pogojev prodaje, ki vključuje:

- ceno na enoto,

- veljavne plačilne pogoje,

- veljavne dobavne pogoje,

- državo namembnega kraja in pristanišče vstopa v EU,

- celotne popuste in rabate,

- državo porekla.

9. Ime izvoznega podjetja, kateremu podjetje neposredno izdaja račun.

10. Ime uslužbenca podjetja, ki je izdal račun in naslednjo podpisano izjavo:

"Spodaj podpisani potrjujem, da je prodaja, namenjena neposrednemu izvozu blaga v Evropsko skupnost, ki ga obravnava ta račun, opravljena v obsegu in pod pogoji zaveze, ki ga je zagotovilo [podjetje], Evropska komisija pa sprejela s Sklepom št. 2002/683/ES [1]. Izjavljam, da so podatki, ki jih vsebuje ta račun, popolni in pravilni."

[1] Glej UL L 231, 29.8.2002, str. 42.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Potrebne podatke za spričevalo CCCME, ki spremlja prodajo in je sestavljeno v skladu z zavezo

1. Ime, naslov, številka telefaksa in številka telefona Kitajske gospodarske zbornice za izvoz in uvoz strojev in elektronskih izdelkov (CCCME).

2. Ime podjetja, navedenega v členu 3.1, ki izdaja trgovski račun.

3. Številka trgovskega računa.

4. Datum izdaje trgovskega računa.

5. Dodatna oznaka TARIC, pod katero bo blago iz trgovskega računa carinjeno na meji Skupnosti.

6. Točen opis blaga, ki vključuje:

- prijavno kodo izdelka (PRC),

- tehnično specifikacijo blaga (ki vključuje velikost v cm, obliko zaslona, obstoj opcije teleteksta in/ali sterea),

- podjetniško številčno kodo izdelka (CPC) (če je primerno),

- oznako KN.

7. Točna količina izvoženih enot.

8. Številka spričevala.

9. Ime uslužbenca CCCME, ki je izdal spričevalo in naslednjo podpisano izjavo:

"Spodaj podpisani potrjujem, da se to dovoljenje izdaja za neposreden izvoz blaga v Evropsko skupnost, obravnavanega v tem trgovskem računu, ki spremlja prodajo in je sestavljen v skladu z zavezo, in da se dovoljenje izdaja v skladu z obsegom in pod pogoji zaveze, ki ga je zagotovilo [podjetje], Evropska komisija pa sprejela s Sklepom št. 2002/683/ES. Izjavljam, da so podatki, zagotovljeni v tem spričevalu, točni in da količina, ki jo zajema to spričevalo, ne presega praga zaveze."

10. Datum.

11. Žig CCCME.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------