32002L0053

Direktiva Sveta 2002/53/ES

z dne 13. junija 2002

o skupnem katalogu sort poljščin

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 70/457/EGS z dne 29. septembra 1970 o skupnem katalogu sort poljščin [2] je bila pogosto in bistveno spremenjena [3]. Zaradi jasnosti in racionalnosti je treba navedeno direktivo kodificirati.

(2) Proizvodnja semena in sadik poljščin zavzema pomembno mesto v kmetijstvu Skupnosti.

(3) Zaradi tega je Svet sprejel direktive, ki se nanašajo na trženje semena pese (2002/54/ES) [4], semena krmnih rastlin (66/401/EGS) [5], semena žit [6], semenskega krompirja (2002/56/ES) [7] ter semena oljnic in predivnic (2002/57/ES) [8].

(4) Treba je sestaviti skupen katalog sort. Ta katalog je lahko sestavljen le na podlagi nacionalnih katalogov.

(5) Vse države članice bi zato morale sestaviti enega ali več nacionalnih katalogov sort, s sortami sprejetimi za potrjevanje in trženje na njihovem ozemlju.

(6) Ti katalogi morajo biti sestavljeni v skladu z enotnimi pravili, tako da bodo sprejete sorte razločljive, nespremenljive in dovolj izenačene in da bodo imele primerno vrednost za gojenje in uporabo.

(7) Primerno je upoštevanje mednarodno sprejetih pravil za nekatere določbe, ki se nanašajo na sprejetje sort na nacionalni ravni.

(8) Za izvajanje preizkušanja za sprejetje sorte je treba predpisati veliko enotnih meril in minimalnih zahtev.

(9) Določbe v zvezi s trajanjem obdobja, v katerem mora veljati sprejetje sorte, razlogi, zaradi katerih je mogoče preklicati sprejetje, in način vzdrževanja sorte, je treba standardizirati in države članice bi se morale vzajemno obveščati o sprejetju in preklicu sort.

(10) Zaželeno je, da se sprejmejo pravila v zvezi s primernostjo poimenovanja sort in izmenjavo informacij med državami članicami.

(11) Seme, ki ga obravnava ta direktiva, bi moralo biti dostopno na prostem trgu znotraj Skupnosti, po tem ko je bilo objavljeno v skupnem katalogu.

(12) Države članice bi morale imeti kljub temu pravico, da s posebnim postopkom izrazijo kakršne koli ugovore, ki bi jih utegnile imeti v zvezi s sorto.

(13) Komisija bi morala v Uradnem listu evropskih skupnosti, v C seriji, objaviti sorte, ki se dodajajo skupnemu katalogu sort poljščin.

(14) Predpisati je treba ukrepe za priznavanje enakovrednosti preizkušanja in nadzora sort, ki se izvajajo v tretjih državah.

(15) Pravil Skupnosti se ne bi smelo uporabljati za sorte, katerih semenski ali drugi razmnoževalni material je namenjen izvozu v tretje države.

(16) V okviru znanstvenega in tehničnega razvoja je zdaj mogoče vzgojiti sorte z gensko modifikacijo. Zato bi morale države članice pri odločanju o sprejetju gensko spremenjenih sort, v smislu Direktive Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje [9], upoštevati vsa tveganja v zvezi z njihovim namernim sproščanjem v okolje. Določiti je treba tudi pogoje, pod katerimi so take gensko spremenjene sorte sprejete.

(17) Trženje novih živil in novih sestavin živil na ravni Skupnosti ureja Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta [10]. Zato je primerno, da države članice pri odločanju, ali se sorte sprejmejo, upoštevajo tudi zdravstvena tveganja v zvezi s prehrano. Nadalje je treba uvesti pogoje, pod katerimi se te sorte sprejmejo.

(18) Glede na znanstveni in tehnični razvoj je treba sprejeti pravila, ki določajo, kdaj je mogoče tržiti kemično tretirano seme in razmnoževalni material.

(19) Nujno je treba zagotoviti ohranitev rastlinskih genskih virov. V ta namen je treba sprejeti pogoje, ki omogočajo, v okviru zakonodaje o trgovanju s semenom, ohranitev, z uporabo in situ sort, ki so ogrožene zaradi genske erozije.

(20) Sprejeti je treba potrebne ukrepe za izvajanje te direktive v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [11].

(21) Ta direktiva ne bi smela vplivati na obveznosti držav članic v zvezi s končnimi roki za prenos direktiv, določenimi v Prilogi I, delu B –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Ta direktiva se nanaša na sprejetje za vpis v skupni katalog sort poljščin tistih sort pese, krmnih rastlin, žit, krompirja, oljnic in predivnic, katerih semenski material se lahko trži v skladu z direktivami, ki ustrezno zadevajo trženje semena pese (2002/54/ES), semena krmnih rastlin, (66/401/EGS), semena žit (66/402/EGS), semenskega krompirja (2002/56/ES) ter semena oljnic in predivnic (2002/57/ES).

2. Skupni katalog sort se sestavi na podlagi nacionalnih katalogov držav članic.

3. Ta direktiva se ne uporablja za sorte, katerih semenski ali razmnoževalni material je namenjen izvozu v tretje države.

Člen 2

V tej direktivi pomenijo "uradni ukrepi" ukrepe, ki jih sprejme(jo):

(a) državni organi; ali

(b) katera koli pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki deluje pod odgovornostjo države; ali

(c) v primeru pomožnih dejavnosti pod nadzorom države, zaprisežene fizične osebe;

pod pogojem, da osebe navedene pod (b) in (c) od takih ukrepov nimajo zasebnih koristi.

Člen 3

1. 1.Vsaka država članica sestavi enega ali več katalogov sort ki so uradno sprejete za potrjevanje in trženje na njenem ozemlju. Vsakdo ima pravico vpogleda v te kataloge.

2. V primeru sort (samooplodnih linij, hibridov), ki se uporabljajo samo kot komponente za končne sorte, se določbe iz odstavka 1 uporabljajo le kot zahteva, da se njim pripadajoča semena tržijo pod njihovimi imeni.

V skladu s postopkom iz člena 23(2) se lahko določi pogoje, pod katerimi se določbe iz odstavka 1 uporabljajo tudi za druge sestavljene sorte. Do takrat lahko države članice v primeru žit, z izjemo koruze, uporabljajo tiste določbe za druge sestavljene sorte v zvezi s semenom, namenjenim potrjevanju na njihovem ozemlju.

Sestavljene sorte se kot take označi.

3. Države članice lahko predpišejo, da je sprejetje sorte za vpis v skupni katalog ali v katalog druge države članice, enakovreden sprejetju za vpis v njihove lastne kataloge. V tem primeru je država članica oproščena obveznosti iz člena 7, člena 9(4) in člena 10(2) do (5).

Člen 4

1. Države članice zagotovijo, da je sorta sprejeta le, če je razločljiva, nespremenljiva in dovolj izenačena. Sorta mora imeti zadovoljivo vrednost za gojenje in uporabo.

2. Preizkušanje vrednosti za gojenje in uporabo se ne zahteva:

(a) za sprejetje sort trave, če žlahtnitelj izjavi, da seme njegove sorte ni namenjeno proizvodnji krmnih rastlin;

(b) za sprejetje sort, katerih seme je namenjeno trženju v drugi državi članici, ki je že sprejela sorte glede na njihovo vrednost za gojenje in uporabo;

(c) za sprejetje sort (samooplodnih linij, hibridov), ki so uporabljajo le kot sestavine za hibridne sorte in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.

3. V primeru sort, za katere se uporablja točka (a) odstavka 2 se lahko določi, v skladu s postopkom iz člena 23(2) in dokler je to upravičeno z interesom prostega pretoka semena znotraj Skupnosti, da morajo biti sorte z ustreznim preizkušanjem prikazane kot primerne za namen, za katerega so izrecno določene. V takih primerih se določi pogoje za preizkušanje.

4. V primeru gensko spremenjene sorte v smislu člena 2(1) in (2) Direktive 90/220/EGS se namerno sproščanje te sorte v okolje potrdi le, če so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi za preprečitev škodljivih posledic za zdravje ljudi in za okolje.

5. Če je material, pridobljen iz sorte rastlin, namenjen za uporabo kot živilo ali živilska sestavina, kar ureja Uredba (ES) št. 258/97, to živilo ali živilska sestavina ne sme:

- predstavljati nevarnosti za potrošnika,

- zavajati potrošnika

- se razlikovati od živil ali živilskih sestavin, ki jih nameravajo nadomestiti, do take mere, da bi bila njihova običajna poraba v prehrambnem smislu škodljiva za potrošnika.

6. V interesu ohranitve rastlinskih genskih virov, iz člena 20(2), lahko države članice odstopajo od kriterijev za sprejetje, določenih v prvem stavku odstavka 1, če so določeni posebni pogoji v skladu s postopkom iz člena 23(2), ob upoštevanju zahtev iz člena 20(3)(a) in (b).

Člen 5

1. Sorta velja za razločljivo, če je, ne glede na izvor začetne variabilnosti iz katere je nastala, ki je lahko umeten ali naraven, jasno razločljiva po eni ali več lastnostih od vseh drugih sort poznanih v Skupnosti.

Lastnosti sorte morajo biti natančno prepoznavne in natančno določljive.

V Skupnosti poznana sorta je katera koli sorta, ki je v času pravilno vložene prijave za sprejetje ocenjevane sorte:

- navedena v skupnem katalogu sort poljščin ali v katalogu sort zelenjadnic; ali je

- ne da bi bila navedena v enem izmed navedenih katalogov, bila sprejeta ali vložena za sprejetje v zadevni državi članici ali v drugi državi članici, bodisi za potrjevanje in trženje bodisi za potrjevanje za druge države,

razen če prej navedeni pogoji niso več izpolnjeni v vseh zadevnih državah članicah, preden je sprejeta odločitev o sprejetju ocenjevane sorte.

2. Sorta velja za nespremenljivo, če ustreza, po zaporednem razmnoževanju ali razmnožitvah ali ob koncu vsakega ciklusa (kjer je žlahtnitelj določil poseben ciklus razmnoževanja ali razmnožitev), opisu njenih bistvenih lastnosti.

3. Sorta velja za dovolj izenačeno, če so rastline, ki jo sestavljajo, kljub manjšim odstopanjem in ob upoštevanju značilnih lastnosti reprodukcijskega sistema rastlin, gledano v celoti, podobne ali gensko identične kar zadeva značilnosti, ki so obravnavane v ta namen.

4. Vrednost sorte za gojenje ali uporabo velja za zadovoljivo, če v primerjavi z drugimi sortami, sprejetimi v katalog zadevne države članice, njene lastnosti nudijo, gledano v celoti, vsaj kar zadeva proizvodnjo v katerikoli dani regiji, jasno izboljšavo bodisi gojenja bodisi možnih uporab pridelka ali iz njih pridobljenih proizvodov. Kjer so prisotne druge, boljše, lastnosti, se lahko individualne slabše lastnosti zanemari.

Člen 6

Države članice zagotovijo, da za sorte, ki prihajajo iz drugih držav članic, veljajo iste zahteve, zlasti v zvezi s postopkom sprejetja, kot za domače sorte.

Člen 7

1. Države članice poskrbijo, da temelji sprejetje sort na rezultatih uradnega preizkušanja, zlasti poljskih poskusov, ki zajemajo zadostno število lastnosti sorte, ki se jo opisuje. Metode, uporabljene za določanje lastnosti, morajo biti natančne in zanesljive. Za določanje razločljivosti, poljski poskusi vključujejo vsaj razpoložljive primerljive sorte, ki so poznane v Skupnosti v smislu člena 5(1). Za namene uporabe člena 9 se vključi druge razpoložljive primerljive sorte.

2. V skladu s postopkom iz člena 23(2) in ob upoštevanju najnovejšega znanstvenega in tehničnega znanja je treba določiti naslednje:

(a) lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preizkušanju različnih vrst;

(b) minimalne zahteve za izvajanje preizkušanja;

(c) potrebne ukrepe za poljske poskuse, ki se izvajajo zaradi ocene vrednosti za gojenje ali uporabo; ti ukrepi lahko določajo:

- postopke in pogoje, pod katerimi lahko vse ali številne države članice soglašajo o vključitvi v poljske poskuse, z upravno pomočjo, sort, za katere je bila vložena prijava za sprejetje v drugi državi članici,

- pogoje sodelovanja med pristojnimi organi sodelujočih držav članic,

- vpliv rezultatov poljskih poskusov,

- enotna merila v zvezi s podatki o poljskih poskusih zaradi ocene vrednosti za gojenje ali uporabo.

3. Kadar je potrebno preizkusiti starševske komponente, da se prouči hibridne in sintetične sorte, države članice zagotovijo, da so rezultati preizkušanja in opis starševskih komponent na zahtevo žlahtnitelja obravnavani kot zaupni.

4. (a) V primeru gensko spremenjene sorte iz člena 4(4) je treba opraviti oceno tveganja za okolje, enakovredno tisti, ki jo določa Direktiva 90/220/EGS.

(b) Postopke, ki zagotavljajo enakovrednost ocene tveganja za okolje in drugih ustreznih elementov s tistimi, ki jih določa Direktiva 90/220/EGS, se sprejme na predlog Komisije, v uredbi Sveta, ki temelji na ustrezni pravni podlagi iz Pogodbe. Do začetka veljavnosti te uredbe, se gensko spremenjene sorte sprejme za vpis v nacionalni katalog le, če so bile sprejete za trženje v skladu z Direktivo 90/220/EGS.

(c) Členi 11 do 18 Direktive 90/220/EGS se po uveljavitvi uredbe iz točke (b) zgoraj ne uporabljajo več za gensko spremenjene sorte.

(d) Tehnične in znanstvene podrobnosti izvajanja ocene tveganja za okolje se določi v skladu s postopkom iz člena 23(2).

5. (a) Države članice zagotovijo, da je sorta, uporabljena za namen, ki ga določa ta odstavek, sprejeta le, če:

- je bilo živilo ali živilska sestavina že vpisano v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97, ali

- so odločitve glede vpisa iz Uredbe (ES) št. 258/97 sprejete v skladu s postopkom iz člena 23(2).

(b) V primeru, določenem v drugi alinei odstavka (a) se upošteva merila, določena v členu 4(5) in določila o ocenjevanju iz Uredbe (ES) št. 258/97.

(c) Tehnične in znanstvene podrobnosti izvajanja ukrepov, določenih v točki (b), se sprejme v skladu s postopkom iz člena 23(2).

Člen 8

Države članice predpišejo, da ob vložitvi prijave za sprejetje sorte, prijavitelj prikaže, če je bila prijava za sprejetje že vložena v drugi državi članici, katera je ta država članica in, če je bila ta prijava odobrena.

Člen 9

1. Države članice poskrbijo za uradno objavo kataloga sort sprejetih na njihovem ozemlju, in imen osebe ali oseb, odgovornih za vzdrževanje sorte v tej državi. Kadar je za vzdrževanje sorte odgovornih več oseb, njihovih imen ni treba objaviti. Če imena niso objavljena, se v katalogu navede pristojni organ, ki ima katalog imen oseb, odgovornih za vzdrževanje sorte.

2. Države članice v skladu z možnostmi zagotovijo, da je sorta v času sprejetja poznana pod istim imenom v vseh državah članicah.

Če je znano, da je seme ali razmnoževalni material dane sorte v drugi državi tržen pod drugim imenom, se to ime navede v katalogu.

3. Ob upoštevanju razpoložljivih podatkov države članice zagotovijo tudi, da sorta, ki ni jasno razločljiva:

- od predhodno sprejete sorte v zadevni državi članici ali v drugi državi članici, ali

- od druge sorte, ki je bila ocenjena glede na razločljivost, nespremenljivost in izenačenost v skladu s pravili, ki ustrezajo tistim iz te direktive, vendar ni sorta, poznana v Skupnosti v smislu člena 5(1),

nosi ime zadevne sorte. Ta določba se ne uporablja, če bi ime lahko zavedlo ali povzročilo zmedo glede zadevne sorte ali če, v skladu z vsemi določbami zadevne države članice, ki se nanašajo na imena sort, druga dejstva preprečujejo njegovo uporabo oziroma če pravice tretje stranke onemogočajo uporabo tega imena v povezavi z zadevno sorto.

4. Države članice sestavijo evidenco za vsako sprejeto sorto, ki vključuje opis sorte in jasen povzetek vseh dejstev, ki so bila podlaga za njeno sprejetje. Opis sort se nanaša na rastline, proizvedene neposredno iz semena in mladih rastlin iz kategorije "certificirano seme in razmnoževalni material".

5. Države članice zagotovijo, da so gensko spremenjene rastline, ki so bile sprejete, kot take jasno označene v katalogu sort. Nadalje zagotovijo, da vsaka oseba, ki trži tako sorto, v svojem prodajnem katalogu jasno navede, da je sorta gensko spremenjena.

6. Kar zadeva ustreznost poimenovanja sorte se uporablja člen 63 Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti [12].

Podrobna izvedbena pravila glede določanja ustreznosti poimenovanj sort se lahko sprejme v skladu s postopkom iz člena 23(2).

Člen 10

1. Vsaka prijava ali umik prijave za sprejetje sorte, vsak vpis v katalog sort kot tudi kakršna koli sprememba v tej zvezi se takoj sporoči drugim državam članicam in Komisiji.

2. Države članice za vsako novo sprejeto sorto pošljejo drugim državam članicam in Komisiji kratek opis njenih najpomembnejših lastnosti uporabe. Ta določba se ne uporablja v primeru sort (samooplodnih linij, hibridov), ki se uporabljajo le kot komponente za končne sorte. Na zahtevo tudi sporočijo, katere posebne lastnosti omogočajo razločljivost sorte od drugih podobnih sort.

3. Vsaka država članica da na razpolago drugim državam članicam in Komisiji evidence iz člena 9(4) o sortah, ki so sprejete ali ki so bile izbrisane. Informacije, izmenjane glede teh evidenc, se obravnava kot zaupne.

4. Države članice zagotovijo, da so spisi o sprejetju na razpolago za osebno in izključno uporabo katere koli osebe, ki izkaže zakonit interes. Teh določb se ne uporablja, kjer je treba informacije v skladu s členom 7(3) obravnavati kot zaupne.

5. Kadar se sprejetje sorte zavrne ali prekliče, je treba rezultate preizkušanja dati na razpolago osebam, ki jih taka odločitev zadeva.

Člen 11

1. Države članice predpišejo, da morajo biti sprejete sorte vzdrževane v skladu s sprejeto prakso za vzdrževanje dane sorte.

2. Ob vsakem času mora biti omogočena kontrola vzdrževanja iz evidenc, ki jih vodi oseba ali osebe, odgovorne za sorto. Te evidence pokrivajo tudi proizvodnjo vseh generacij, ki so predhodnice osnovnega semena ali materiala za razmnoževanje.

3. Od osebe, odgovorne za sorto, se lahko zahtevajo vzorci. Taki vzorci se lahko po potrebi vzamejo uradno.

4. Kadar poteka vzdrževanje v drugi državi članici, kot tisti, v kateri je bila sorta sprejeta, zadevne države članice v zvezi s preverjanjem druga drugi upravno pomagajo.

Člen 12

1. 1.Sprejetje je veljavno do konca desetega koledarskega leta po sprejetju.

Sprejetje sort s strani pristojnih organov bivše Nemške demokratične republike pred združitvijo Nemčije je veljavno najkasneje do konca desetega koledarskega leta od sprejetja v katalog sort, ki ga je sestavila Zvezna republika Nemčija v skladu s členom 3(1).

2. Sprejetje sorte je v danih časovnih presledkih lahko obnovljeno, če poteka gojenje še vedno na način, ki to opravičuje ali bi moral biti ohranjen v interesu ohranitve rastlinskih genskih virov in pod pogojem, da so še vedno izpolnjene zahteve glede razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti oziroma, da so še vedno izpolnjena merila, določena v členu 20(2) in (3). Razen v primeru rastlinskih genskih virov v smislu člena 20 se prijava za obnovo sprejetja vloži najkasneje dve leti pred potekom njegove veljavnosti.

3. Obdobje veljavnosti sprejetja se začasno podaljša, dokler ni sprejeta odločba glede prijave za obnovo.

Člen 13

1. Države članice zagotovijo, da se vsi dvomi, ki nastanejo po sprejetju sorte v zvezi s presojo njene razločljivosti ali imena v času sprejetja, razčistijo.

2. Kadar se po sprejetju sorte ugotovi, da pogoj glede razločljivosti v smislu člena 5 v času sprejetja ni bil izpolnjen, se sprejetje nadomesti z drugo odločbo ali, kakor je ustrezno, s preklicem, ki je v skladu s to direktivo.

S to drugo odločbo se sorte, od dneva njenega prvotnega sprejetja, ne obravnava več kot sorte, poznane v Skupnosti v smislu člena 5(1).

3. Kadar se po sprejetju sorte ugotovi, da njeno ime v smislu člena 9 ni bilo sprejemljivo, ko je bila sorta sprejeta, se ime spremeni na tak način, da ustreza tej direktivi. Države članice lahko dovolijo začasno uporabo prejšnjega imena kot dodatnega imena. Podrobna določila, v skladu s katerimi se prejšnje ime lahko uporablja kot dodatno ime, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 23(2).

4. V skladu s postopkom iz člena 23(2) se lahko določijo pravila za uporabo odstavkov 1 in 2.

Člen 14

1. Države članice zagotovijo, da se sprejetje sorte prekliče:

(a) če je ob preizkušanju dokazano, da sorta ni več razločljiva, nespremenljiva ali dovolj izenačena;

(b) če to zahteva oseba ali osebe, odgovorne za sorto, razen če je zagotovljeno vzdrževanje sorte.

2. Države članice lahko prekličejo sprejetje sorte:

(a) če zakoni in drugi predpisi, sprejeti v skladu s to direktivo, niso usklajeni;

(b) če so bili v času prijave za sprejetje ali med preizkušanjem podani napačni ali lažni podatki glede dejavnikov, na podlagi katerih je bilo odobreno sprejetje.

Člen 15

1. Države članice zagotovijo, da je sorta izbrisana iz njihovih katalogov, če je bilo sprejetje sorte preklicano ali je preteklo obdobje veljavnosti sprejetja.

2. Države članice lahko, na svojem ozemlju, dopustijo obdobje za potrjevanje in trženje semena ali sadilnega materiala do najkasneje 30. junija tretjega leta po poteku veljavnosti sprejetja.

V primeru sort, navedenih v skladu s členom 16(1) v skupnem katalogu sort iz člena 17, se obdobje, ki se izteče zadnje med tistimi, ki jih odobrijo posamezne države članice sprejetja v skladu s prvim pododstavkom, uporabi za trženje v vseh državah članicah, pod pogojem, da seme ali razmnoževalni material zadevne sorte nista podvržena nobenim tržnim omejitvam glede te sorte.

Člen 16

1. Države članice zagotovijo, da od objave iz člena 17, seme sort, sprejetih v skladu s to direktivo ali v skladu z načeli, ki ustrezajo tistim iz te direktive, ni podvrženo nobenim tržnim omejitvam, ki se nanašajo na sorto.

2. Država članica lahko, ob vložitvi prijave, ki je obravnavana po postopku iz člena 23(2) ali člena 23(3) v primeru gensko spremenjenih sort, prepove uporabo sorte na celem svojem ozemlju ali njegovem delu ali določi ustrezne pogoje za gojenje sorte v skladu, v primerih, določenih v pododstavku (c), s pogoji za uporabo proizvodov, ki izhajajo iz takšnega gojenja:

(a) kadar je ugotovljeno, da je lahko gojenje sorte škodljivo z vidika zdravstvenega varstva rastlin za gojenje drugih sort ali vrst; ali

(b) kadar uradni poljski poskusi, izvedeni v državah članicah vlagateljicah, ob ustrezni uporabi člena 5(4), pokažejo, da sorta na nobenem delu njenega ozemlja ne daje rezultatov, ki ustrezajo tistim, ki jih daje primerljiva sorta, sprejeta na ozemlju zadevne države članice ali kadar je dobro znano, da sorta ni primerna za gojenje v nobenem delu njenega ozemlja zaradi njenega zrelostnega razreda. Prijava se vloži pred koncem tretjega koledarskega leta, ki sledi letu sprejetja;

(c) kadar ima upravičene razloge, ki so drugačni od že navedenih, ali ki so lahko bili že navedeni med postopkom iz člena 10(2) za ugotavljanje tveganja, ki ga lahko ima sorta za zdravje ljudi ali za okolje.

Člen 17

Komisija objavi, na podlagi informacij, ki jih dobi od držav članic in ko jih prejme, v seriji C Uradnega lista evropskih skupnosti pod naslovom "Skupni katalog sort poljščin" seznam vseh sort, katerih semenski in razmnoževalni material po členu 16, nista podvržena nobenim tržnim omejitvam glede sorte, in tudi podatke, zahtevane po členu 9(1), ki zadevajo osebo ali osebe, odgovorne za vzdrževanje sorte. Objavljeno obvestilo navede države članice, ki so prejele dovoljenje po členu 16(2) ali členu 18.

Objavljeno obvestilo navede tiste sorte, za katere se uporabi obdobje, določeno v skladu z drugim pododstavkom člena 15(2). Navede dolžino obdobja in, kjer je to primerno, navedbo držav članic, za katere to obdobje ne velja.

Objavljeno obvestilo jasno navede sorte, ki so bile gensko spremenjene.

Člen 18

Če se ugotovi, da je lahko gojenje sorte, vpisane v skupni katalog sort, v kateri koli državi članici škodljivo z vidika zdravstvenega varstva rastlin za gojenje drugih sort ali vrst ali da predstavlja tveganje za okolje ali zdravje ljudi, lahko ta država članica na podlagi vloge pridobi dovoljenje da v skladu s postopkom iz člena 23(2) ali člena 23(3) v primeru gensko spremenjene sorte prepove trženje semena in razmnoževalnega materiala navedene sorte na celem ali na delu svojega ozemlja. Kadar obstaja preteča nevarnost širitve škodljivih organizmov ali preteča nevarnost za zdravje ljudi ali za okolje, lahko zadevna država članica uporabi navedeno prepoved takoj, ko je njena vloga vložena in do sprejema končne odločitve. Navedeno odločitev se sprejme v treh mesecih v skladu s postopkom iz člena 23(2) ali člena 23(3) v primeru gensko spremenjene sorte.

Člen 19

Kadar država članica, ki je sorto prva sprejela, prekliče sprejetje, lahko ena ali več držav članic še naprej dovoljuje sprejetje navedene sorte, pod pogojem, da še vedno izpolnjuje zahteve za sprejetje na njenem ozemlju in da vzdrževanje ostane še naprej zagotovljeno.

Člen 20

1. Lahko se določijo posebni pogoji, v skladu s postopkom iz člena 23(2), zaradi upoštevanja napredka v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko trži kemično tretirano seme.

2. Brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 1467/94 z dne 20. junija 1994 o zaščiti, določitvi, zbiranju in uporabi genskih virov v kmetijstvu [13] se posebne pogoje določi v skladu s postopkom iz člena 23(2), da se zaradi upoštevanja napredka v zvezi z zaščito in situ in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov s pridelavo in trženjem semena populacij in sort, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije.

3. Posebni pogoji iz odstavka 2 zgoraj, vključujejo zlasti naslednje točke:

(a) populacije in sorte se sprejme v skladu z določbami te direktive. Postopek za uradno sprejetje upošteva posebne lastnosti in zahteve glede kakovosti. Upoštevani morajo biti zlasti rezultati neuradnih testov in znanje, pridobljeno iz praktičnih izkušenj med gojenjem, razmnoževanjem in uporabo ter podrobni opisi sort in njihovih ustreznih poimenovanj, kakor so bili sporočeni zadevni državi članici, in če so zadovoljivi, so lahko izvzeti od zahteve po uradnem preizkušanju. Ob sprejetju take populacije ali sorte se v skupnem katalogu to označi kot "ohranjevalna sorta";

(b) ustrezne količinske omejitve.

Člen 21

Zaradi upoštevanja napredka na področju zaščite genskih virov, se lahko v skladu s postopkom iz člena 23(2) določi posebne pogoje.

Člen 22

1. Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, če:

(a) uradno preizkušanje sort, ki se izvaja v tretji državi, daje enaka zagotovila kot tisto, predpisano v členu 7 in izvajano v državah članicah;

(b) kontrole običajnih postopkov vzdrževanja sort, ki se izvajajo v tretji državi, dajejo enaka zagotovila kot tiste, ki jih izvajajo države članice.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi v zvezi z vsako novo državo članico od dneva njenega pristopa do dneva, ko je dolžna sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

Člen 23

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo, ustanovljen s členom 1 Sklepa Sveta 66/399/EGS [14].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 199/468/ES, je en mesec.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 199/468/ES, je en mesec.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 24

Če v členih 16 in 18 ni drugače določeno, ta direktiva ne posega v določbe nacionalnih zakonodaj, ki so upravičene zaradi zaščite zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali zaščite industrijske ali poslovne lastnine.

Člen 25

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Komisija o tem obvesti ostale države članice.

Člen 26

1. Direktiva 70/457/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v Prilogi I delu A, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s končnimi roki za prenos navedenih direktiv, določenimi v Prilogi I delu B.

2. Sklicevanja na direktivo se šteje kot sklicevanja na to direktivo in se jih bere v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge II.

Člen 27

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 28

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 13. junija 2002

Za Svet

Predsednik

M. Rajoy Brey

[1] Mnenje podano 9. aprila 2002 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[2] UL 225, 12.10.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/96/ES (UL L 25, 1.2.1999, str. 27).

[3] Glej Prilogo I, del A.

[4] Glej UL L 193, 20.7.2002, str.12.

[5] UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/64/ES (UL L 234, 1.9.2001, str. 60).

[6] UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/64/ES.

[7] Glej UL L 193, 20.7.2002, str. 60.

[8] Glej UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

[9] UL L 117, 8.5.1970, str. 15. Direktiva, razveljavljena z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

[10] UL L 43, 14.2.1997, str. 1.

[11] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[12] UL L 227, 1.9.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2506/95 (UL L 258, 28.10.1995, str. 3.)

[13] UL L 159, 28.6.1994, str. 1.

[14] UL 125, 11.7.1966, str. 2289/66.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DEL A

RAZVELJAVLJENA DIREKTIVA IN NJENE ZAPOREDNE SPREMEMBE

(iz člena 26)

Direktiva 70/457/EGS (UL L 225, 12.10.1970, str. 1) | |

Direktiva Sveta 72/274/EGS (UL L 171, 29.7.1972, str. 37) | samo v zvezi z navedbami določb Direktive 70/457/EGS v členih 1 in 2 |

Direktiva Sveta 72/418/EGS (UL L 287, 26.12.1972, str. 22) | samo člen 7 |

Direktiva Sveta 73/438/EGS (UL L 356, 27.12.1973, str. 79) | samo člen 7 |

Direktiva Sveta 78/55/EGS (UL L 16, 20.1.1978, str. 23) | samo člen 6 |

Direktiva Sveta 79/692/EGS (UL L 205, 13.8.1979, str. 1) | samo člen 3 |

Direktiva Sveta 79/967/EGS (UL L 293, 20.11.1979, str. 16) | samo člen 2 |

Direktiva Sveta 80/1141/EGS (UL L 341, 16.12.1980,str. 27) | samo člen 1 |

Direktiva Sveta 86/155/EGS (UL L 118, 7.5.1986, str. 23) | samo člen 5 |

Direktiva Sveta 88/380/EGS (UL L 187, 16.7.1988, str. 31) | samo člen 6 |

Direktiva Sveta 90/654/EGS (UL L 353, 17.2.1990, str. 48) | samo v zvezi z navedbami določb Direktive 70/457/EGS v členu 2 in Prilogi II(I)(6) |

Direktiva Sveta 98/95/ES (UL L 25, 1.2.1999, str. 1) | samo člen 6 |

Direktiva Sveta 98/96/ES (UL L 25, 1.2.1999, str. 27) | samo člen 6 |

DEL B

ROKI ZA PRENOS V NACIONALNO ZAKONODAJO

(iz člena 26)

Direktiva | Časovni rok za prenos |

70/457/EGS | 1. julij 1972 |

70/274/EGS | 1. julij 1972 (člen 1) |

1. januar 1973 (člen 2) |

72/418/EGS | 1. julij 1972 (člen 7) |

73/438/EGS | 1. julij 1974 (člen 7) |

78/55/EGS | 1. julij 1977 (člen 6) |

79/692/EGS | 1. julij 1977 (člen 3(9)) |

1. julij 1982 (druge določbe) |

79/967/EGS | 1. julij 1982 (člen 2) |

80/1141/EGS | 1. julij 1980 (člen 1) |

86/155/EGS | 1. marec 1986 (člen 5) |

88/380/EGS | 1. januar 1986 (člen 6(5) in (6)) |

1. julij 1990 (druge določbe) |

90/654/EGS | |

98/95/ES | 1. februar 2000 (popravek UL L 126, 20.5.1999, str. 23) |

98/96/ES | 1. februar 2000 |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

TABELA UJEMANJA

Direktiva 70/457/EGS | Ta direktiva |

Člen 1(1) | Člen 1(1) |

Člen 1(2) | Člen 1(2) |

Člen 22 | Člen 1(3) |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3(1) | Člen 3(1) |

Člen 3(1a) | Člen 3(2) |

Člen 3(2) | Člen 3(3) |

Člen 3(3) | Člen 3(4) |

Člen 3(4) | Člen 3(5) |

Člen 4 | Člen 4 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člen 6 |

Člen 7 | Člen 7 |

Člen 8 | Člen 8 |

Člen 9 | Člen 9 |

Člen 10 | Člen 10 |

Člen 11 | Člen 11 |

Člen 12 | Člen 12 |

Člen 12a | Člen 13 |

Člen 13 | Člen 14 |

Člen 14 | Člen 15 |

Člen 15 | Člen 16 |

Člen 16 | – |

Člen 17 | – |

Člen 18 | Člen 17 |

Člen 19 | Člen 18 |

Člen 20 | Člen 19 |

Člen 20a | Člen 20 |

Člen 21(1) | Člen 22(1) |

Člen 21(3) | Člen 22(2) |

Člen 23 | Člen 23(1), (2) in (4) |

Člen 23a | Člen 23(1), (3) in (4) |

Člen 24 | Člen 24 |

Člen 24a | Člen 21 |

– | Člen 25 |

– | Člen 26 |

– | Člen 27 |

– | Člen 28 |

– | PRILOGA I |

– | PRILOGA II |

– | |

--------------------------------------------------