EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32001R1148

Uredba Komisije (ES) št. 1148/2001 z dne 12. junija 2001 o preverjanju skladnosti s standardi trženja, ki se uporabljajo za sveže sadje in zelenjavo

UL L 156, 13.6.2001, p. 9–22 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2007; razveljavil 32007R1580

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1148/oj

32001R1148



Uradni list L 156 , 13/06/2001 str. 0009 - 0022


Uredba Komisije (ES) št. 1148/2001

z dne 12. junija 2001

o preverjanju skladnosti s standardi trženja, ki se uporabljajo za sveže sadje in zelenjavo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 911/2001 [2], in zlasti člena 10 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredbo Komisije (EGS) št. 2251/92 z dne 29. julija 1992 o kontroli kakovosti svežega sadja in zelenjave [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 766/97 [4], je treba na številnih mestih spremeniti, da se upoštevajo razvoj in profesionalizacija trgovine s svežim sadjem in zelenjavo ter spremembe v skupni ureditvi trgov v tem sektorju in da se razjasni vrsta nejasnosti v navedeni uredbi. Zaradi poenostavitve in večje jasnosti naj se pravila popolnoma prenovijo, Uredba (EGS) št. 2251/92 pa razveljavi.

(2) Države članice morajo imenovati inšpekcijske organe, ki so odgovorni za preverjanje skladnosti na vsaki stopnji trženja. Upoštevajoč zelo različne razmere v državah članicah, naj bo kateri koli od teh organov v vsaki državi članici odgovoren za stike in usklajevanje med vsemi imenovanimi organi.

(3) Preverjanje skladnosti naj se izvaja z vzorčenjem in naj se osredotoči na trgovce, pri katerih je najbolj verjetno, da njihovo blago ni skladno s standardi. Glede na značilnosti njihovega nacionalnega trga morajo države članice določiti pravila, ki dajejo prednost preverjanju določenih kategorij trgovcev. Da se zagotovi preglednost, je o teh pravilih treba obvestiti Komisijo. Ker je poznavanje trgovcev in njihovih osnovnih značilnosti nepogrešljivo orodje za analizo držav članic, je treba v vsaki državi članici oblikovati bazo podatkov o trgovcih s svežim sadjem in zelenjavo na podlagi registra, oblikovanega v skladu z Uredbo (EGS) št. 2251/92.

(4) Izvoz sadja in zelenjave v tretje države mora biti v skladu s standardi. Države članice morajo to zagotoviti in potrditi skladnost v skladu z Ženevskim protokolom o standardizaciji svežega sadja in zelenjave ter suhega in posušenega sadja, sklenjenim v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, in shemo OECD za uporabo mednarodnih standardov za sadje in zelenjavo. Uvoz svežega sadja in zelenjave iz tretjih držav mora biti v skladu s standardi trženja ali standardi, ki so jim vsaj enakovredni. Preverjanje skladnosti je torej treba opraviti, preden to blago vstopi na carinsko ozemlje Skupnosti, razen v primerih majhnih serij, pri katerih po mnenju inšpekcijskih organov obstaja le neznatno tveganje. V nekaterih tretjih državah, ki zagotovijo zadovoljiva jamstva za skladnost, lahko preglede opravijo inšpekcijski organi teh tretjih držav. Kadar se uporabi ta možnost, morajo države članice redno preverjati veljavnost pregledov, ki jih izvajajo inšpekcijski organi tretjih držav, ter obveščati Komisijo o rezultatih teh preverjanj.

(5) Proizvodom, ki so namenjeni za predelavo, ni treba izpolnjevati teh standardov, zato je treba zagotoviti, da se ne prodajajo na trgu za sveže proizvode. Taki proizvodi naj se ustrezno označijo, v nekaterih primerih pa naj se jim priloži tudi potrdilo o predelavi, ki navaja končno uporabo in omogoča preglede.

(6) Pri sadju in zelenjavi, pri kateri se preverja skladnost s standardi trženja, je treba izvajati iste vrste pregledov na vseh stopnjah trženja. V ta namen je treba sprejeti smernice za inšpekcijski nadzor, ki jih je priporočila Ekonomska Komisija Združenih narodov za Evropo in so same v skladu z ustreznimi priporočili OECD. Za preglede na stopnji maloprodaje pa je treba določiti posebne režime.

(7) Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za sveže sadje in zelenjavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Države članice na vseh stopnjah trženja preverjajo skladnost s standardi trženja, določenimi v členih 7, 8 in 9 Uredbe (ES) 2200/96, v skladu s to uredbo.

Člen 2

Pristojni organi

1. Vsaka država članica imenuje samo en pristojni organ, odgovoren za usklajevanje in stike na področjih, urejenih s to uredbo, v nadaljnjem besedilu: "usklajevalni organ".

2. Države članice sporočijo Komisiji:

- ime, poštni naslov in naslov elektronske pošte usklajevalnega organa, ki so ga imenovale ob uporabi odstavka 1,

- ime, poštni naslov in naslov elektronske pošte inšpekcijskih organov, ki so jih imenovale ob uporabi tretjega pododstavka člena 7 Uredbe (ES) št. 2200/96, v nadaljnjem besedilu: "inšpekcijski organi", in

- natančen opis zadevnih področij dejavnosti inšpekcijskih organov, ki so jih imenovale.

3. Usklajevalni organ je lahko inšpekcijski organ ali eden od inšpekcijskih organov ali kateri koli drug organ, imenovan v skladu z odstavkom 1.

4. Komisija objavi seznam usklajevalnih organov, ki so jih imenovale države članice, v seriji C Uradnega lista Evropskih Skupnosti.

Člen 3

Baze podatkov o trgovcih

1. Države članice vzpostavijo podatkovno bazo o trgovcih s sadjem in zelenjavo, ki v skladu s pogoji, opredeljenimi v tem členu, navaja trgovce, ki se ukvarjajo s trženjem svežega sadja in zelenjave, za katero so bili določeni standardi ob uporabi člena 2 Uredbe (ES) št. 2200/96.

"Trgovec" pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima sveže sadje in zelenjavo, za katero veljajo standardi trženja, z namenom, da jih razstavi ali ponudi na prodaj, proda ali na kakršen koli drug način trži zase ali v imenu tretje strani na ozemlju Skupnosti in/ali izvozi v tretje države.

Države članice določijo pogoje, pod katerimi se naslednji trgovci vključijo ali ne vključijo v bazo podatkov:

- trgovci, dejavnosti katerih so izvzete iz obveznosti izpolnjevanja standardov trženja na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 2200/96,

- fizične ali pravne osebe, katerih dejavnosti v sektorju sadja in zelenjave so omejene bodisi na prevoz blaga bodisi na maloprodajo majhnih količin.

2. Kadar je baza podatkov sestavljena iz več ločenih elementov, usklajevalni organ zagotovi, da so baza podatkov, njeni elementi in njeno ažuriranje enotni. Bazo ažurirajo zlasti inšpekcijski organi, ki uporabijo informacije, zbrane med pregledi na vseh stopnjah trženja.

3. Ta baza podatkov vsebuje za vsakega trgovca registracijsko številko, ime, naslov, informacije, potrebne za njegovo uvrstitev v eno od kategorij iz člena 4 te uredbe, zlasti njegov položaj v tržni verigi, informacije o pomembnosti podjetja, informacije o ugotovitvah iz prejšnjih pregledov vsakega trgovca, kot tudi vse druge informacije, za katere se zdi, da so potrebne za preglede.

4. Trgovci morajo priskrbeti informacije, ki jih države članice štejejo za potrebne za vzpostavitev in ažuriranje baze podatkov. Države članice določijo pogoje, pod katerimi se trgovci, ki nimajo sedeža na njihovem ozemlju, vendar trgujejo na njem, navedejo v njihovi bazi podatkov.

Člen 4

Preverjanje skladnosti na notranjem trgu

1. Države članice uvedejo sistem pregledov po naključnem izboru za preverjanje skladnosti s standardi trženja z vzorčenjem proizvodov, ki jih imajo trgovci na vseh stopnjah trženja.

V okviru tega sistema določijo države članice na podlagi analize tveganja, da trgovec trži blago, ki ni v skladu s standardi trženja, pogostnost, s katero morajo inšpekcijski organi izvajati preglede in ki mora biti zadostna, da se zagotovi skladnost s pravili Skupnosti, za vsako kategorijo trgovcev, ki so jih predhodno opredelile. Analiza tveganja se bo nanašala zlasti na velikost podjetij, njihov položaj v tržni verigi, ugotovitve iz prejšnjih pregledov ter druge mogoče parametre, ki jih opredelijo države članice. Pri trgovcih, ki se ukvarjajo s pripravo in pakiranjem sadja in zelenjave, zlasti na območju pridelave, se pregledi izvajajo pogosteje kot pri drugih kategorijah trgovcev. Pregled se lahko izvaja tudi med prevozom.

Kadar pregledi razkrijejo znatne nepravilnosti, inšpekcijski organi povečajo pogostnost pregledov zadevnih trgovcev.

2. Trgovci morajo inšpekcijskim organom zagotoviti vse informacije, za katere ti organi menijo, da so potrebne za organizacijo in izvedbo pregledov.

3. Države članice lahko trgovcem, ki na stopnji odpreme zagotavljajo enotno in visoko skladnost sadja in zelenjave z veljavnimi standardi trženja, in ki jo odpremljajo, da pri označevanju vsake enote pakiranja uporabijo vzorec iz Priloge III. Dovoljenje se izda za obdobje treh let in se lahko obnovi.

Poleg tega morajo trgovci, ki imajo odprto to možnost:

- imeti inšpekcijsko osebje, ki je bilo na usposabljanju, ki ga je odobrila država članica,

- imeti primerno opremo za pripravo in pakiranje proizvodov,

- se zavezati, da bodo pristopili k preverjanju skladnosti blaga, ki ga odpošiljajo, in vodili register, v katerem bodo zabeleženi vsi postopki opravljenih pregledov.

Kadar trgovec ne more več zagotoviti enotne in visoke stopnje skladnosti, ali kadar eden od zgoraj navedenih pogojev ni več izpolnjen, država članica prekliče dovoljenje trgovcu, da pri označevanju vsake enote pakiranja uporabi vzorec iz Priloge III.

4. Pred uporabo te uredbe usklajevalni organ sporoči Komisiji določbe o inšpekcijskem sistemu nadzora iz odstavka 1. To sporočilo vključuje različne kategorije trgovcev, ki so bile opredeljene, ter pogostnost preverjanja, ki je bila določena za vsako posamezno kategorijo, kot tudi, kjer je to primerno, podrobne pogoje za izvajanja določb odstavka 3, podrobne pogoje za izvajanje določb člena 5(1), vključno z minimalnim obsegom pregledov za različne zadevne trgovce. Komisijo nemudoma obvesti o kakršnih koli naknadnih spremembah tega sistema.

Člen 5

Preverjanje skladnosti ob izvozu

1. Pristojni inšpekcijski organ na stopnji izvoza s preverjanjem skladnosti zagotovi, da proizvodi, namenjeni za izvoz v tretje države, zapustijo carinsko ozemlje Skupnosti le, če so skladni s standardi trženja.

Izvozniki morajo inšpekcijskim organom priskrbeti vse informacije, za katere ti organi menijo, da so potrebne za organizacijo in izvedbo pregledov.

Za trgovce, ki izpolnjujejo pogoje uporabe določb iz člena 4(3), lahko države članice določijo za vsako kategorijo zadevnega trgovca, in na podlagi analize tveganja, minimalni delež pošiljk in količin, katerih skladnost na stopnji izvoza preverja pristojni inšpekcijski organ. Ta delež mora biti zadosten, da se zagotovi skladnost s pravili Skupnosti. Kadar pregled razkrije znatne nepravilnosti, povečajo inšpekcijski organi delež preverjanih pošiljk pri zadevnih trgovcih.

2. Inšpekcijski organ izda po zaključku pregledov iz odstavka 1 potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi I, za vsako serijo, namenjeno za izvoz in za katero meni, da je skladna s standardi trženja. Kadar sestavlja izvozno pošiljko več serij, je skladnost teh serij mogoče potrditi na enem potrdilu, ki jasno navaja različne serije, ki sestavljajo pošiljko.

3. Pristojni carinski organ lahko izvozno deklaracijo sprejme samo, če:

- je blagu priloženo bodisi potrdilo iz odstavka 2 bodisi potrdilo iz člena 8(2), ali če

- je pristojni inšpekcijski organ na ustrezen način obvestil carinski organ, da je bilo za ustrezne serije izdano eno od teh dveh potrdil.

Člen 6

Preverjanje skladnosti ob uvozu

1. Pred sprostitvijo v prosti promet se za proizvode iz tretjih držav preveri skladnost s standardi trženja.

Uvozniki morajo inšpekcijskim organom priskrbeti vse informacije, za katere ti organi menijo, da so potrebne za organizacijo in izvedbo pregledov iz odstavka 2 tega člena in člena 7(5).

2. Ne glede na člen 7 preveri uradni inšpekcijski organ ob uvozu skladnost za vsako uvoženo serijo in, kadar so ti proizvodi skladni z zahtevanimi standardi, izda potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi I. Kadar sestavlja uvozno pošiljko več serij, je skladnost teh serij mogoče potrditi na enem potrdilu, ki jasno navaja različne serije, ki sestavljajo pošiljko.

3. Carinski organi dovolijo sprostitev v prosti promet samo, če:

- je blagu priloženo bodisi potrdilo iz odstavka 2, potrdilo iz člena 7(3) ali potrdilo iz člena 8(2), ali če

- je pristojni inšpekcijski organ na ustrezen način obvestil carinski organ, da je bilo za ustrezne serije izdano eno od teh potrdil.

4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3, lahko pristojni inšpekcijski organ, kadar ob uvozu meni, da obstaja zelo majhno tveganje, da določene serije, katerih teža je manjša ali enaka 500 kilogramom, niso skladne s standardi trženja, odloči, da teh serij ne bo preverjal. Carinskemu organu pošlje ožigosano deklaracijo o tem ali pa ta organ na drug način obvesti, da lahko opravi carinske postopke.

Člen 7

Odobritev pregledov, ki jih opravijo tretje države pred uvozom v Skupnost

1. Na zahtevo tretje države lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 46 Uredbe (ES) št. 2200/96 odobri preverjanja skladnosti, ki jih opravi ta tretja država pred uvozom v Skupnost.

2. Odobritev iz odstavka 1 se lahko dodeli tretjim državam, ki to zahtevajo, in na ozemlju katerih proizvodi, ki se izvažajo v Skupnost, izpolnjujejo standarde trženja Skupnosti ali standarde, ki so vsaj enakovredni.

Odobritev določa uradni organ v tretji državi, ki je odgovoren za izvajanje postopkov preverjanja iz odstavka 1. Ta organ je odgovoren za stike s Skupnostjo. Odobritev določa tudi inšpekcijske organe, odgovorne za ustrezno preverjanje, v nadaljnjem besedilu: "inšpekcijski organi tretje države".

Odobritev se lahko uporablja samo za proizvode s poreklom iz zadevne tretje države in je lahko omejena na nekatere proizvode.

Komisija objavi seznam odobritev, danih tretjim državam pod pogoji tega člena, v seriji C Uradnega lista Evropskih Skupnosti.

3. Inšpekcijski organi tretje države morajo biti uradni organi, ali jih mora uradno priznati organ iz odstavka 2, ki nudijo zadostna jamstva in razpolagajo s potrebnim osebjem, opremo in objekti za izvajanje pregledov v skladu z metodami iz člena 9(1) ali enakovrednimi metodami.

Inšpekcijski organi tretje države izdajo za vsako serijo, preverjeno pred vstopom na carinsko ozemlje Skupnosti, bodisi potrdilo o skladnosti, določeno v Prilogi I, ali kakršen koli drug obrazec, o katerem se dogovorita Komisija in tretja država. Kadar sestavlja uvozno pošiljko več serij, je skladnost teh serij mogoče potrditi na enem potrdilu, ki jasno navaja različne serije, ki sestavljajo pošiljko.

4. Komisija lahko odloži odobritev, če ugotovi, da blago v znatnem številu serij in/ali količin ne ustreza informacijam v potrdilu o skladnosti, ki so jih izdali inšpekcijski organi tretje države.

5. Države članice ob uvozu preverjajo skladnost s standardi za proizvode, uvožene pod pogoji iz tega člena, tako da za vsako zadevno tretjo državo preverjajo skladnost znatnega deleža pošiljk in količin, uvoženih pod temi pogoji. Ta delež mora biti zadosten, da inšpekcijski organi tretje države zagotovijo skladnost s pravili Skupnosti. Države članice zagotovijo, da se ukrepi iz člena 9(3) uporabljajo za preverjene serije, kadar te serije niso skladne s standardi trženja.

Kadar pregled razkrije znatne nepravilnosti, države članice nemudoma obvestijo Komisijo, inšpekcijski organi pa povečajo delež pošiljk in količin, ki se preverjajo v skladu z določbami tega člena.

6. Vsako četrtletje najkasneje do konca četrtletja, ki sledi temu četrtletju, sporoči usklajevalni organ Komisiji za vsako zadevno tretjo državo in proizvode število serij in skupnih količin, uvoženih v skladu z odstavkom 1, število serij in količin, pri katerih je bila preverjena skladnost, kot je določeno v odstavku 5, in izmed teh serij, tiste serije, za katere so inšpekcijski organi ugotovili, da niso skladne s podatki iz potrdil o skladnosti, ki jih je izdal inšpekcijski organ tretje države, pri čemer za vsako od teh serij navede količino in vrsto ugotovljenih pomanjkljivosti.

7. Carinski organi zagotovijo usklajevalnemu organu in/ali inšpekcijskim organom vse informacije, potrebne za uporabo določb tega člena.

Člen 8

Proizvodi, namenjeni za predelavo

1. Za namen uporabe te uredbe so proizvodi, namenjeni za predelavo, sveže sadje in zelenjava, za katero veljajo standardi trženja, ki se pošlje v predelovalne obrate, kjer se predela v proizvode, ki so razvrščeni v postavko kombinirane nomenklature, ki se razlikuje od postavke začetnega svežega proizvoda.

2. Pristojni inšpekcijski organi izdajo potrdila o predelavi, kot je predvideno v Prilogi II, za proizvode, namenjene za izvoz v tretje države, in proizvode, uvožene v Skupnost, kadar so taki proizvodi namenjeni za predelavo in torej v skladu s členom 3(3)(a) Uredbe (ES) št. 2200/96 ni nujno, da so skladni s standardi trženja. Pristojni inšpekcijski organi zagotovijo, da so izpolnjene posebne določbe o etiketiranju iz odstavka 3.

3. V primeru uvoza, pristojni inšpekcijski organ po tem, ko je izdal potrdilo iz odstavka 2, nemudoma pošlje usklajevalnemu organu države članice, kjer bo potekala predelava, kopijo potrdila in vse nadaljnje informacije, potrebne za morebitne preglede predelovalnih postopkov. Po predelavi predelovalno podjetje vrne potrdilo pristojnemu inšpekcijskemu organu, ki zagotovi, da so bili proizvodi dejansko predelani.

4. Pri pakiranju proizvodov, namenjenih za predelavo, je treba vsako enoto pakiranja jasno označiti z besedilom "namenjeno za predelavo" ali drugim ustreznim besedilom. V primeru blaga, odpremljenega v razsutem stanju, natovorjenega neposredno na prevozno sredstvo, se ta navedba nahaja na dokumentu, ki spremlja blago, ali prikazana na obvestilu, pritrjenem na vidnem mestu v notranjosti prevoznega sredstva.

5. Države članice sprejmejo vse ukrepe, ki se jim zdijo potrebni, zlasti tiste, ki se nanašajo na sodelovanje z drugimi zadevnimi državami članicami, da se izognejo temu, da bi se blago, namenjeno za trg s svežimi pridelki, odpremilo iz območja proizvodnje kot blago, namenjeno za predelavo.

Člen 9

Metode kontrole

1. Preverjanje skladnosti, predvideno v tej uredbi, razen preverjanja pri maloprodaji končnemu potrošniku, se opravi v skladu z metodami iz Priloge IV, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Države članice določijo posebne predpise za spremljanje skladnosti pri maloprodaji končnemu potrošniku.

2. Če se pri kontroli ugotovi, da je blago skladno s standardi trženja, lahko inšpekcijski organ izda potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi I. To potrdilo se v vsakem primeru izda pri uvozu ali izvozu.

3. Kadar blago ni skladno s standardi, izda inšpekcijski organ za trgovca ali njegove zastopnike ugotovitev o neskladnosti. Blago, za katerega je bila izdana ugotovitev o neskladnosti, se ne sme premeščati brez dovoljenja inšpekcijskega organa, ki je izdal to ugotovitev. Za to dovoljenje smejo veljati pogoji, ki jih določi inšpekcijski organ.

Trgovci se lahko odločijo, da vse blago ali del tega uskladijo s standardi trženja. Blago, ki je bilo usklajeno, se ne sme tržiti, dokler inšpekcijski organ z vsemi ustreznimi sredstvi ne zagotovi, da je bilo blago dejansko usklajeno. Organ izda, kadar je to potrebno, potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi I za serijo ali del te samo enkrat, šele ko je bilo blago usklajeno.

Člen 10

Končne določbe

1. Inšpekcijski organi države članice, na ozemlju katere je ugotovljeno, da serija blaga iz druge države članice zaradi pomanjkljivosti ali poškodb, ki bi se lahko ugotovile že med pakiranjem, ni skladna s standardi, o takih primerih neskladnosti, ugotovljenih do stopnje trženja na debelo, vključno v centrih za distribucijo, nemudoma obvestijo organe drugih držav članic, ki bi jih to lahko zadevalo.

2. Kadar je ob uvozu iz tretje države članice ugotovljeno, da serija blaga ni skladna s standardi, usklajevalni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Komisijo in usklajevalne organe drugih držav članic, ki bi jih to lahko zadevalo, ki nato posredujejo te informacije, kot je potrebno, na svojem ozemlju. Komisijo se obvesti prek elektronskega sistema, ki ga določi sama.

3. Za namene te uredbe morajo za proizvode, za katere so bili sprejeti standardi trženja, računi in spremni dokumenti navajati razred kakovosti, državo porekla proizvodov in, kadar je to primerno, dejstvo, da so namenjeni za predelavo. Ta zahteva se ne uporablja za maloprodajo končnemu potrošniku.

Člen 11

1. Uredba (EGS) št. 2251/92 se razveljavi.

2. Trgovci, ki so izvzeti iz kontrol blaga v času pošiljke po členu 6 Uredbe (EGS) št. 2251/92, lahko uporabijo pakiranje, opremljeno z etiketo, predvideno v Prilogi III k navedeni uredbi, do 31. decembra 2002.

3. Potrdila o kontroli, izdana v skladu s členom 3(9) Uredbe (EGS) št. 2251/92, so veljavna, dokler ne poteče datum veljavnosti v okencu 12 zadevnega potrdila. Potrdila o predelavi, izdana v skladu s členom 10 Uredbe (EGS) št. 2251/92, veljajo do 31. januarja 2002.

Člen 12

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 2002.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. junija 2001

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 297, 21.11.1996, str. 1.

[2] UL L 129, 11.5.2001, str. 3.

[3] UL L 219, 4.8.1992, str. 9.

[4] UL L 112, 29.4.1997, str. 10.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

METODE KONTROLE IZ ČLENA 9(1)

Opomba:

Naslednje metode kontrole temeljijo na določbah vodiča za izvajanje kontrole kakovosti svežega sadja in zelenjave, ki ga je sprejela delovna skupina za standardizacijo pokvarljivega blaga in izboljšanje kakovosti Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo.

1. Opredelitve

(a) Preverjanje skladnosti

Kontrola, opravljena za preverjanje skladnosti sadja in zelenjave s standardi trženja, predvidenimi v Uredbi (ES) št. 2200/96.

(b) Inšpektor

Oseba, ki jo pooblasti pristojni inšpekcijski organ in se ustrezno ter stalno usposablja za izvajanje kontrol skladnosti.

(c) Pošiljka

Količina proizvodov, ki jo prodaja določen trgovec, v času kontrole in opredeljena z dokumentom. Pošiljko lahko sestavlja en ali več vrst proizvodov; vsebuje lahko eno ali več serij svežega sadja in zelenjave.

(d) Serija

Količina proizvodov, ki ima v času kontrole na enem mestu podobne lastnosti glede:

- osebe ali obrata, ki je opravil pakiranje in/ali odpremnika,

- države porekla,

- narave proizvoda,

- razreda proizvoda,

- velikosti (če se proizvod razvršča glede na velikost),

- sorte ali komercialnega tipa (glede na ustrezne določbe standarda),

- vrste pakiranja in predstavitve.

Če med kontrolo pošiljk ni mogoče razlikovati med različnimi serijami in/ali posameznih serij ni mogoče predstaviti, se vse serije neke pošiljke lahko obravnavajo kot ena serija, če so si podobne glede na vrsto proizvoda, odpremnika, državo porekla, razred in sorto ali komercialni tip, če je to predvideno v standardu.

(e) Vzorčenje

Skupni vzorec, začasno odvzet iz serije med kontrolo preverjanja skladnosti.

(f) Osnovni vzorec

Enota pakiranja, vzeta iz serije, ali, v primeru proizvoda v razsutem stanju, količina, odvzeta iz mesta v seriji.

(g) Velik vzorec

Več značilnih osnovnih vzorcev, odvzetih iz serije, katerih količina zadostuje za oceno serije glede na vsa merila.

(h) Zmanjšani vzorci

Značilna količina proizvodov, odvzeta iz velikega vzorca, katere velikost zadostuje za oceno nekaterih posameznih meril. Nekaj zmanjšanih vzorcev je mogoče odvzeti iz velikega vzorca.

2. Izvajanje preverjanja skladnosti

(a) Splošna opomba

Skladnost se preverja z ocenjevanjem velikih vzorcev, naključno odvzetih iz različnih mest v seriji, ki se kontrolira. Temelji na načelu domneve, da je serija skladna z velikim vzorcem.

(b) Predstavitev proizvodov

Inšpektor odloči, katere enote pakiranja se kontrolirajo. Predstavitev opravi oseba, pooblaščena za to, ali njen zastopnik. Postopek naj vključuje predstavitev velikega vzorca ter zagotavljanje informacij, potrebnih za opredelitev pošiljk ali serij.

Če so potrebni zmanjšani vzorci, jih inšpektor sam določi iz velikega vzorca.

(c) Identifikacija serij in/ali splošni vtis o pošiljki

Identifikacija serij se opravi na podlagi njihove oznake ali drugih meril, kot so navedbe, določene po Direktivi Sveta 89/396/EGS [1]. Za pošiljke, ki so sestavljene iz več serij, mora inšpektor dobiti splošen vtis o pošiljki s pomočjo spremnih dokumentov ali deklaracij o pošiljkah. Nato določi, v kolikšni meri so predložene serije skladne z informacijami v teh dokumentih.

Če se proizvodi natovorijo ali so natovorjeni na prevozno sredstvo, se za identifikacijo pošiljke uporabi registrska številka tega prevoznega sredstva.

(d) Preverjanje serije

- ocena pakiranja in predstavitve na podlagi osnovnih vzorcev:

ustreznost in čistost pakiranja, vključno z materialom, uporabljenim v enoti pakiranja, se preverja v skladu z določbami standardov trženja. Če so dovoljene samo nekatere vrste pakiranja, inšpektor preveri, če so se uporabile te vrste. Če posamezni standard vključuje določbe o predstavitvi, se preveri tudi skladnost z njimi,

- preverjanje oznake na podlagi osnovnih vzorcev:

najprej se ugotovi, ali je proizvod označen v skladu s standardi trženja. Med kontrolo se preveri pravilnost oznake in/ali obseg potrebne spremembe,

- preverjanje skladnosti proizvodov:

inšpektor določi velikost velikega vzorca, tako da bo lahko ocenil serijo. Naključno izbere enote pakiranja za kontrolo, ali v primeru proizvodov v razsutem stanju, mesta v seriji, od koder se vzamejo posamezni vzorci.

Poškodovane enote pakiranja se ne uporabljajo kot del velikega vzorca. Te enote pakiranja naj se dajo na stran in, če je potrebno, so lahko predmet ločenega pregleda in poročila.

Kadar se pošiljka razglasi za nezadovoljivo, naj veliki vzorec vsebuje naslednje količine:

Pakirani proizvodi

Število enot pakiranja v seriji | Število enot pakiranja, ki se odvzame (osnovni vzorci) |

do 100 | 5 |

od 101 do 300 | 7 |

od 301 do 500 | 9 |

od 501 do 1000 | 10 |

več kot 1000 | 15 (najmanj) |

Proizvodi v razsutem stanju

Količina serije v kg ali število svežnjev v seriji | Količina osnovnih vzorcev v kg ali število svežnjev |

do 200 | 10 |

od 201 do 500 | 20 |

od 501 do 1000 | 30 |

od 1001 do 5000 | 60 |

več kot 5000 | 100 (najmanj) |

V primeru velikih pošiljk sadja in zelenjave v razsutem stanju (več kot 2 kg na enoto) naj bodo osnovni vzorci sestavljeni iz vsaj petih enot.

Če inšpektor po kontroli ugotovi, da ni mogoče sprejeti odločitve, lahko opravi še eno kontrolo in izrazi skupni rezultat kot povprečje obeh pregledov.

Nekatera merila, kot so prisotnost ali odsotnost notranjih pomanjkljivosti, se lahko preverijo na podlagi zmanjšanih vzorcev; to zlasti velja za kontrolo, ki uniči tržno vrednost proizvoda. Velikost zmanjšanega vzorca se omeji na minimalno količino, ki je nujno potrebna za oceno serije; če pa so pomanjkljivosti ugotovljene ali pričakovane, velikost zmanjšanega vzorca ne presega 10 % velikosti velikega vzorca, prvotno odvzetega za kontrolo.

(e) Kontrola proizvodov

Za kontrolo je treba proizvod v celoti vzeti iz pakiranja; inšpektor to lahko opusti samo, če vrsta pakiranja in oblika predstavitve omogočata kontrolo, ne da se proizvod odpre. Kontrolo glede izenačenosti, minimalnih zahtev, razredov kakovosti in velikosti se opravi na podlagi velikega vzorca. Kadar se ugotovijo pomanjkljivosti, inšpektor določi ustrezni odstotek proizvodov, ki glede na število ali težo proizvodov ni skladen s standardom.

(f) Poročilo o rezultatih kontrole

Kadar je to primerno, se izdajo dokumenti iz člena 9(2) in (3).

Če so ugotovljene napake, je treba trgovca ali njegovega zastopnika obvestiti o razlogih za pritožbo. Če je skladnost proizvoda s standardom mogoče zagotoviti s spremembo oznake, je potrebno trgovca ali njegovega zastopnika o tem obvestiti.

Če se pri proizvodu ugotovijo napake, se navede odstotek, za katerega je ugotovljeno, da ni v skladu s standardom. To ni potrebno, če je skladnost proizvoda s standardom mogoče doseči s spremembo oznake proizvoda.

(g) Zmanjšanje vrednosti proizvoda zaradi preverjanja skladnosti

Po kontroli se skupni vzorec da na voljo trgovcu ali njegovemu predstavniku.

Inšpekcijski organ ni dolžan vrniti elemente velikega vzorca, ki so bili med kontrolo uničeni.

Kadar je bilo preverjanje skladnosti omejeno na potrebni minimum, od zadevnega inšpekcijskega organa ni mogoče zahtevati nadomestila, če je blago izgubilo tržno vrednost.

[1] UL L 186, 30.6.1989, str. 21.

--------------------------------------------------

Top