EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32001R0883

Uredba Komisije (ES) št. 883/2001 z dne 24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede trgovine s tretjimi državami s proizvodi vinskega sektorja

OJ L 128, 10.5.2001, p. 1–31 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 03 Volume 032 P. 172 - 201
Special edition in Estonian: Chapter 03 Volume 032 P. 172 - 201
Special edition in Latvian: Chapter 03 Volume 032 P. 172 - 201
Special edition in Lithuanian: Chapter 03 Volume 032 P. 172 - 201
Special edition in Hungarian Chapter 03 Volume 032 P. 172 - 201
Special edition in Maltese: Chapter 03 Volume 032 P. 172 - 201
Special edition in Polish: Chapter 03 Volume 032 P. 172 - 201
Special edition in Slovak: Chapter 03 Volume 032 P. 172 - 201
Special edition in Slovene: Chapter 03 Volume 032 P. 172 - 201
Special edition in Bulgarian: Chapter 03 Volume 037 P. 115 - 144
Special edition in Romanian: Chapter 03 Volume 037 P. 115 - 144

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/07/2008; razveljavil 32008R0555

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/883/oj

32001R0883



Uradni list L 128 , 10/05/2001 str. 0001 - 0031


Uredba Komisije (ES) št. 883/2001

z dne 24. aprila 2001

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede trgovine s tretjimi državami s proizvodi vinskega sektorja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2826/2000 [2], in zlasti členov 1(3), 46, 59(3), 60(4), 61(4), 63(8), 64(5) in 68(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Naslov VII Uredbe (ES) št. 1493/1999 določa splošna pravila o trgovini s tretjimi državami in določa, da Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje.

(2) Do sedaj so bila ta pravila zajeta v številnih uredbah Skupnosti. V interesu nosilcev gospodarskih dejavnosti v Skupnosti, pa tudi organov, ki so odgovorni za uporabo pravil Skupnosti, je, da se predpisi združijo v eno samo besedilo, uredbe Komisije, ki urejajo področja, sedaj zajeta v tej uredbi, pa je treba razveljaviti: Uredbo (EGS) št. 3388/81 z dne 27. novembra 1981 o določitvi posebnih podrobnih pravil glede uvoznih in izvoznih dovoljenj v vinskem sektorju [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2739/1999 [4]; Uredbo (EGS) št. 3389/81 z dne 27. novembra 1981 o določitvi posebnih podrobnih pravil glede izvoznih nadomestil v vinskem sektorju [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2730/95 [6]; Uredbo (EGS) št. 3590/85 z dne 18. decembra 1985 o potrdilu in poročilu o analizi za uvoz vina, grozdnega soka in grozdnega mošta [7], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 960/98 [8]; Uredbo (ES) št. 1685/95 z dne 11. julija 1995 o izvoznih dovoljenjih za proizvode vinskega sektorja in o spremembi Uredbe (EGS) št. 3388/81 odoločitvi posebnih podrobnih pravil v zvezi z uvoznimi in izvoznimi dovoljenji v vinskem sektorju [9], kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2512/2000 [10]; in Uredbo (ES) št. 1281/1999 z dne 18. junija 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uvozne cenovne ureditve za grozdni sok in mošt [11].

(3) Ta uredba bi morala zajeti sedanja pravila in jih prilagoditi novim zahtevam Uredbe (ES) št. 1493/1999. Ta pravila je treba tudi poenostaviti in medsebojno uskladiti ter zapolniti nekatere vrzeli.

(4) Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 določa skupna podrobna pravila za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil z vnaprejšnjo določitvijo za kmetijske proizvode [12]. Ta pravila je treba dopolniti s posebnimi pravili za vinski sektor, zlasti glede podrobnosti za vlaganje zahtevkov in podatkov, ki morajo biti navedeni v zahtevkih za dovoljenja in v dovoljenjih.

(5) V skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 je treba za vsak uvoz v Skupnost predložiti uvozno dovoljenje. Dodelitev vseh izvoznih nadomestil bi morala biti odvisna od predložitve izvoznega dovoljenja.

(6) Da bi lahko upoštevali spremembe deleža alkohola med dolgimi prevozi, zlasti med natovarjanjem in raztovarjanjem zadevnih proizvodov, je treba uporabiti dodatno dovoljeno odstopanje nad dovoljenim številom napak, predvidenim v metodi analize v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2676/90 z dne 17. septembra 1990 o določitvi metod Skupnosti za analizo vina [13], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1622/2000 [14].

(7) Za pravilno uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj je treba v dovoljenjih navesti neko minimalno količino informacij. Zato je neobhodno potrebno, da zadevna stranka obvesti pristojni organ za izdajo dovoljenj o državi porekla tega proizvoda in namembni državi. Uvoznikom in izvoznikom bi moralo biti omogočeno, da pod nekaterimi pogoji zaprosijo za spremembo države porekla ali namembne države.

(8) Na podlagi izkušenj je smiselno, da so v enem in istem dovoljenju zajete podštevilke skupne carinske tarife, ki zadevajo zgoščeni grozdni sok in grozdni mošt, nezgoščeni grozdni sok in grozdni mošt in vino iz svežega grozdja.

(9) Čas veljavnosti dovoljenj mora upoštevati poslovne prakse in dobavne roke, ki so običajni v mednarodni trgovini. Pri izvoznih dovoljenjih mora biti ta rok krajši, da se lahko preprečijo špekulacije pri zahtevkih za izvozna dovoljenja.

(10) V skladu s tretjim pododstavkom člena 59(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999 je dodelitev dovoljenj vezana na določitev varščine, ki v celoti ali delno zapade, če se v tem času celotni ali delni uvoz ali izvoz ne opravi ali se opravi le delno. Znesek varščine mora biti določen.

(11) Da bi Komisiji omogočili celoten pregled nad razvojem trgovine, jo morajo države članice redno obveščati o količinah in proizvodih, za katere so izdale uvozna dovoljenja. Takšna sporočila je treba pošiljati tedensko v enotni obliki. Da pa bi zagotovili pravilno upravljanje trga z vinom, morajo države članice takoj obvestiti Komisijo, če obstaja verjetnost, da bi količine, za katere so bili vloženi zahtevki za uvozna dovoljenja, povzročile motnje na trgu.

(12) Člen 63(7) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predvideva izvozna dovoljenja kot podlago za zagotovitev usklajenosti z izvoznimi dovoljenji iz sporazumov, sklenjenih med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj. Zato je treba določiti natančna pravila za vlaganje zahtevkov in izdajo dovoljenj.

(13) Pretekla izkušnja pri uporabi predpisov za izdajo izvoznih dovoljenj v vinskem sektorju je pokazala, da je treba razpoložljive količine za izvoz bolje razporeditičez vse vinsko leto za preprečitev, da bi se količine za izvoz predčasno izčrpale. Celotno razpoložljivo količino vsakega vinskega leta je treba porazdeliti na dvomesečna obdobja, predvideti je treba upravljalne ukrepe za vsako dvomesečno obdobje, zlasti da se količine, ki niso bile porabljene v enem obdobju, prenesejo na naslednje obdobje.

(14) Čas za presojo je treba predvideti na začetku vsakega vinskega leta, tako da se lahko oceni položaj na trgu zaradi določitve nadomestil na ustreznih ravneh. Zato se zahtevki za izvozna dovoljenja ne vlagajo do 16. septembra vsakega leta.

(15) V skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvozna nadomestila za kmetijske proizvode [15], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 90/2001 [16], lahko izvozno dovoljenje velja tudi za druge proizvode kakor tiste, ki so navedeni v dovoljenju, kadar sodijo ti proizvodi v isto kategorijo ali isto skupino proizvodov, ki jo je treba določiti. Zaradi sorazmernosti je treba tudi predvideti, da se skupine proizvodov iz člena 4 Uredbe (ES) št. 800/1999 vnesejo tudi v vinski sektor, tako da se preprečijo čezmerne kazni.

(16) Predvideti je treba, da se posebni ukrepi, ki jih mora Komisija sprejeti po potrebi, da bi zagotovila razpoložljivo količino za vsako obdobje, lahko prilagodijo kategorijam proizvodov ali namembnemu območju. Da bi poleg tega nekaterim izvoznikom preprečili špekulativno vlaganje zahtevkov za količine, ki močno presegajo njihove potrebe, in da bi preprečili škodo drugim izvoznikom, ki vložijo zahtevke v skladu s svojimi potrebami, se količina, za katero lahko izvoznik zaprosi, zmanjša na količino, ki je na voljo za vsako obdobje.

(17) Sklepe o zahtevkih za izvozna dovoljenja je treba uradno sporočiti šele po roku za presojo. Ta rok naj Komisiji omogoči, da oceni zaprošene količine in s tem povezane izdatke in da predvidi posebne ukrepe, ki bi se lahko uporabili za zadevne zahtevke.

(18) Da bi lahko ustrezno uporabljali te režime in da bi preprečili špekulacijske posle, dovoljenj v prihodnosti ne bo več mogoče prenašati.

(19) Za upravljanje teh režimov mora imeti Komisija na voljo točne podatke o vloženih zahtevkih za dovoljenja in o uporabi izdanih dovoljenj. Zaradi upravnih razlogov je treba uporabljati enotni obrazec za sporočila med državami članicami in Komisijo.

(20) Člen 60(2) Uredbe (ES) št. 1493/1999 določa, da se pri grozdnem soku in moštu, pri katerih je uporaba carin odvisna od uvozne cene proizvoda, dejanska cena preverja bodisi s pregledovanjem vsake pošiljke bodisi z uporabo pavšalne uvozne vrednosti. Posebnosti, ki trenutno obstajajo pri uvozu grozdnega soka in grozdnega mošta v Skupnost, zlasti nepravilnosti pri takšnem uvozu glede obsega in pogostosti takšnega uvoza, pa tudi mesta uvoza in porekla teh proizvodov, ne dovoljujejo obračuna reprezentativne pavšalne uvozne vrednosti za preverjanje pravilnosti uvozne cene. Glede na te okoliščine je treba to ceno preveriti tako, da se pregleda vsaka posamezna pošiljka.

(21) Uvozna cena, na podlagi katere se uvoženi proizvodi razvrstijo v skupno carinsko tarifo, mora biti enaka ceni fob za te proizvode plus stroški zavarovanja in prevoza do mesta vstopa na carinsko ozemlje Skupnosti.

(22) Nadomestila je treba določiti v rednih časovnih intervalih. Dosedanje izkušnje v zvezi s cenovnimi trendi v mednarodni trgovini kažejo, da je primerno nadomestila določiti najmanj enkrat na vinsko leto.

(23) Zagotoviti je treba, da ima namizno vino, ki izpolnjuje pogoje za nadomestilo, kakovostne značilnosti namiznega vina proizvodnega področja, s katerega prihaja, in države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev pregledov.

(24) Da bi izvozniki prejeli nadomestilo, morajo preskrbeti dokaze, da zadevni proizvodi izpolnjujejo kakovostne standarde Skupnosti, in pristojnemu organu države članice sporočiti poreklo in količino zadevnega vina. V ta namen morajo med drugim navesti številke in datume spremnih dokumentov iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2238/93 z dne 26. julija 1993 o spremnih dokumentih za prevoz proizvodov iz grozdja in vina in o ustreznih evidencah, ki jih je treba voditi [17], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1592/1999 [18]. V skladu s členom 4 Uredbe (EGS) št. 2238/93 pa lahko države članice določijo, da v nekaterih primerih navedenega dokumenta za nekatere proizvode ni treba pripraviti. Za zagotovitev učinkovitega nadzora je treba izključiti možnost, da bi države članice uporabljale ta predpis v okviru sistema nadomestil.

(25) Pri dobavah za oskrbo ladij in letal, ki izpolnjujejo pogoje za nadomestila, zaradi težav pri določitvi dobavnih rokov vnaprej, ni vedno lahko pravočasnopridobiti potrebnih dokumentov, zlasti v državah članicah neproizvajalkah. Upoštevati je treba, da pridobivanje zahtevanega dokazila zaradi tega lahko pomeni nesorazmerno breme glede na majhne količine namiznega vina, ki sestavljajo posamezne dobave za trgovce, ki ne uporabljajo postopka iz člena 26 Uredbe (ES) št. 800/1999 ali iz Uredbe Sveta (EGS) št. 565/80 z dne 4. marca 1980 o predplačilu izvoznih nadomestil glede na kmetijske proizvode [19], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2026/83 [20].

(26) Člen 68(1) Uredbe (ES) št. 1493/199 predvideva, da je treba k uvoženim proizvodom, ki so zajeti v tem členu, priložiti potrdilo in analizni izvid, ki ju izda organ ali služba tretje države, od koder izvirajo proizvodi. Določiti je treba zahteve, ki jih mora izpolnjevati analizni izvid.

(27) Treba je zagotoviti, da se za proizvode, ki so uvoženi iz tretjih držav v omejenih količinah in pakirani v majhnih posodah, odpravijo potrdila in analizni izvidi v skladu s členom 68/(2)(b) Uredbe (ES) št. 1493/1999. Da bi poenostavili nadzor v zvezi z zahtevami glede količin, se te lahko razumejo kot izpolnjene, če gre za uvoz iz tretjih držav, katerih celotni obseg letnega izvoza v Skupnost je zelo majhen. Da bi se izognili preusmeritvi trgovanja, mora vino v tem primeru ne samo imeti izvor iz zadevnih držav, temveč mora biti tudi uvoženo iz teh držav.

(28) Zaradi usklajevanja je treba izjemo od zahteve po predložitvi potrdila in analiznega izvida za proizvode iz grozdja in vina, ki se uvažajo v Skupnost, uskladiti s carinskimi predpisi o oprostitvi in s predpisi, veljavnimi za dokumente, ki spremljajo pošiljke proizvodov iz grozdja in vina v okviru Skupnosti.

(29) Nekatere tretje države so, potem ko so vzpostavile učinkovit sistem za nadzor nad svojimi proizvajalci vina, ki ga izvajajo njihovi organi ali službe iz člena 68(1)(a) Uredbe (ES) št. 1493/1999, izrazile željo po možnosti pooblastitve proizvajalcev, da sami izdajo potrdila in analizne izvide. Da bi olajšali trgovino s temi tretjimi državami, kolikor so te države sklenile dogovore s Skupnostjo, ki predvidevajo določbe v zvezi s tesnejšim sodelovanjem na področju preprečevanja goljufij in vzdržujejo dobre trgovinske odnose s Skupnostjo, je primerno dopustiti, da se v skladu z določbami za vino s poreklom v Skupnosti, dokumenti, ki so jih izdali proizvajalci sami, lahko razumejo kot dokumenti, ki so jih izdali navedeni organi ali službe tretjih držav, kolikor ti dajejo ustrezno jamstvo in izvajajo ustrezno kontrolo nad izdajo zadevnih dokumentov. Da bi lahko preverjali učinkovitost novega sistema, je treba že na samem začetku določiti, da se bodo ti predpisi uporabljali samo v poskusnem obdobju.

(30) Sezname, ki vsebujejo imena in naslove agencij in laboratorijev, pooblaščenih v tretjih državah, da sestavijo potrdila in analizne izvide, je treba objaviti, tako da lahko, kadar je to potrebno, organi v Skupnosti, ki nadzorujejo uvoz proizvodov iz grozdja in vina, opravijo zahtevane preglede.

(31) Da bi olajšali nadzor pristojnih organov držav članic, je treba predvideti obliko in po potrebi vsebino predvidenega potrdila in analiznega izvida, pa tudi pogoje za njuno uporabo.

(32) Zaradi preprečevanja goljufij je treba pregledati potrdilo in po potrebi analizni izvid za vsako pošiljko uvoženega proizvoda. V ta namen mora(-jo) dokument(-i) spremljati vsako pošiljko, dokler ne pride pod nadzor Skupnosti.

(33) Zaradi upoštevanja poslovne prakse je treba pri razdelitvi pošiljke vina pooblastiti pristojne organe, da se pod njihovim nadzorom sestavijo povzetki potrdila in analiznega izvida, ki morajo spremljati vsako novo pošiljko, nastalo z razdelitvijo.

(34) Zaradi potrebe po zagotovitvi hitre in učinkovite zaščite potrošnikov je bistvenega pomena, da se predvidi možnost opustitve novih ukrepov pred koncem poskusnega obdobja, če je ogroženo zdravje potrošnikov ali pri goljufiji.

(35) Določiti je treba tudi preprosta pravila za dokumente, ki jih je treba predložiti za uvoz iz neke druge tretje države, razen države porekla proizvodov iz grozdja in vina, kadar ti proizvodi niso bili bistveno predelani.

(36) V skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1493/1999 se lahko za neposredno prehrano ljudi v Skupnosti ponudijo samo proizvodi iz grozdja in vina, ki so predmet enoloških postopkov, dovoljenih v Skupnosti. Nadalje je treba sprejeti določbe, če je bil uvoženi proizvod obogaten, dokisan ali razkisan, da se ta proizvod odobri za neposredno prehrano ljudi v Skupnosti samo takrat, kadar so bile izpolnjene mejne vrednosti, ki veljajo za tisto vinorodno območje v Skupnosti, v katerem so naravni pogoji pridelave enaki pogojem v vinorodnem območju, v katerem ima uvoženi proizvod izvor.

(37) Nalogo izvoznikov in organov je treba poenostaviti z zahtevo po izjavi, da alkohol, dodan likerskemu vinu in vinu, obogatenemu za destilacijo, izvira iz vinogradniških proizvodov, in to izjavo vključiti v dokument V I 1, namesto da bi zahtevali ločen dokument za to izjavo. Iz istega razloga bi morali dovoliti, da dokument V I 1 velja kot potrdilo o geografskem izvoru, ki se zahteva za uvoz vina po znižani carinski stopnji. Potrdilo ali analizni izvid pa se ne zahteva za nekatere vrste vina, kadar se predloži potrdilo o geografskem izvoru. Dovoljena bi morala biti uporaba dokumenta V I 1 kot potrdila o geografskem izvoru za navedeno likersko vino in rubrike, ki zadeva analizni izvid, ne bi bilo treba izpolniti.

(38) V skladu s členom 68(1)(b) Uredbe ES št. 1493/1999 se za neposredno prehrano ljudi ne sme uvoziti v Skupnost vino, razen penečega in likerskega vina, ki ima poreklo v tretji državi, če skupni volumenski delež alkohola ali skupna vsebnost kisline na liter presega nekatere mejne vrednosti ali jih ne dosega. V skladu s členom 68(2)(a) te uredbe pa so predvidene izjeme, kadar ima vino, označeno z geografsko označbo, posebne kakovostne značilnosti.

(39) Pri nekaterih vrstah vina iz Madžarske in Švice, ki imajo svojo lastno posebno kakovost in se proizvajajo v omejenih količinah, se največji volumenski delež alkohola ali najmanjša skupna vsebnost kisline preseže ali ne doseže zaradi posebnih tradicionalnih proizvodnih postopkov. Trženje tega vina bi moralo biti dovoljeno na trgu Skupnosti. Da pa bi zagotovili usklajenost z zahtevami, ki morajo biti izpolnjene, preden se lahko uživa ta pravica, je potrebna potrditev uradnega telesa države porekla na uvoznem dokumentu, ki ga uvaja ta uredba.

(40) Pri sklenitvi dogovora med Evropsko skupnostjo in Madžarsko oziroma Romunijo [21] o nadzoru in medsebojni zaščiti imen vina se Skupnost obvezuje, da bo odobrila odstopanje, ki bo veljalo za madžarsko vino za nedoločeno obdobje, in da bo odobrila isto odstopanje za nekatera kakovostna vina s poreklom iz Romunije.

(41) Opredelitve nekaterih proizvodov, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1493/1999, se lahko uporabljajo samo za proizvode, ki se pridobivajo v Skupnosti. Zato je treba opredeliti ustrezne proizvode z izvorom iz tretjih držav. Opredelitve proizvodov z izvorom iz tretjih držav, za katere velja ta uredba, morajo, kolikor je to mogoče, ustrezati opredelitvam proizvodov Skupnosti.

(42) Uredba Komisije (ES) št. 1608/2000 [22], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 731/2001 [23], ki je določila prehodne ukrepe, dokler se ne uvedejo dokončni ukrepi za uporabo Uredbe (ES) št. 1493/1999, je do 31. januarja 2001 obdržala v veljavi nekatere določbe v zvezi z vprašanji, zajetimi v predloženi uredbi. Da bi se izognili motnjam v trgovini s proizvodi, zajetimi v teh določbah in iz te uredbe, se ta uredba začne uporabljati s 1. februarjem 2001.

(43) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVOZNA IN IZVOZNA DOVOLJENJA

Člen 1

Skupna izvedbena pravila

Skupna podrobna pravila za uvozna in izvozna dovoljenja in potrdila z vnaprejšnjo določitvijo za kmetijske proizvode, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1291/2000, se uporabljajo za dovoljenja, navedena v tem poglavju.

Člen 2

Podatki, ki so navedeni na dovoljenju

1. Kadar oznaka kombinirane nomenklature določa volumenski delež alkohola v proizvodu, se za uporabo dovoljenja dovoli odstopanje 0,4 vol % glede na to določeno vrednost.

V okence 20 uvoznih in izvoznih dovoljenj je treba vnesti enega od naslednjih podatkov:

- "Tolerancia de 0,4 % vol"

- "Tolerance 0,4 % vol"

- "Toleranz 0,4 % vol"

- "Aνοχή 0,4 % vol"

- "Tolerance of 0,4 % vol"

- "Tolérance de 0,4 % vol"

- "Tolleranza di 0,4 % vol"

- "Tolerantie van 0,4 % vol"

- "Tolerância de 0,4 % vol"

- "Sallittu poikkeama 0,4 til- %"

- "Tolerans 0,4 vol %."

2. Na zahtevkih za uvozno dovoljenje in na uvoznih dovoljenjih je v okencu 8 treba navesti državo porekla.

Na zahtevkih za izvozno dovoljenje in na dovoljenjih je treba v okencu 7 navesti namembno državo ali namembno območje, kakor je navedeno v členu 9(6) te uredbe. Kadar se navaja namembno območje, se okence "obvezno:" odkljuka z "da". Kadar je navedena namembna država, se okence "obvezno:" odkljuka z "ne". Poleg tega se v okence 20 v zahtevkih za izvozno dovoljenje in v dovoljenjih vnese naslednji podatek: "območje X obvezno" Na prošnjo zadevne stranke se namembna država lahko nadomesti z drugo državo, ki pripada istemu namembnemu območju.

3. V okence 14 v zahtevkih za uvozno dovoljenje in v uvoznih dovoljenjih je treba vnesti naslednje dodatne podatke glede barve vina ali mošta: "belo" ali "rdeče/rozé".

4. Vlagatelji lahko v enem in istem zahtevku za uvozna dovoljenja navedejo proizvode z več tarifnimi oznakami, tako da se izpolnita okenci 15 in 16 zahtevka takole:

- okence 15: opis proizvoda, kakor je navedeno v kombinirani nomenklaturi,

- okence 16: tarifne oznake KN.

Opisi proizvodov in tarifne oznake KN, navedene v zahtevku, se navedejo tudi na uvoznem dovoljenju.

Člen 3

Trajanje veljavnosti

1. Uvozna dovoljenja veljajo od datuma izdaje, kakor je opredeljeno v členu 23(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000, do konca četrtega meseca, ki sledi temu datumu.

2. Izvozna dovoljenja veljajo od datuma izdaje, kakor je opredeljeno v členu 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000, do konca drugega meseca, ki sledi temu datumu, vendar pa nikakor ne dlje kakor do 31. avgusta tekočega leta GATT.

Člen 4

Varščine

1. Varščina za uvozna dovoljenja znaša:

- zgoščeni grozdni sok in mošt: 2,5 EUR/hl,

- drug grozdni sok in mošt: 1,25 EUR/hl,

- mirno vino in alkoholizirano vino: 1,25 EUR/hl,

- peneče vino in likersko vino: 2,5 EUR/hl.

2. Varščina za izvozna dovoljenja znaša 8 EUR na hektoliter za proizvode, ki sodijo pod tarifne oznake KN 20096011, 20096019, 20096051, 20096071, 22043092 in 22043096, in 2,5 EUR na hektoliter za vse druge proizvode.

Člen 5

Sporočila o uvoznih dovoljenjih

Vsak četrtek ali na prvi delovni dan po tem dnevu, če je četrtek državni praznik, pošljejo države članice Komisiji ob uporabi modela, prikazanega v Prilogi I, podatke o količinah in državah porekla proizvodov, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja v prejšnjem tednu, razčlenjene po tarifnih oznakah KN in oznakah nomenklature, za zunanjetrgovinsko statistiko Skupnosti.

Če pa pri uvozu količin vina, za katere so bili vloženi zahtevki za uvozno dovoljenje v državi članici, nastopi nevarnost motenj na trgu, ta država članica o tem takoj obvesti Komisijo in sporoči zadevne količine glede na vrsto proizvoda.

POGLAVJE II

POSEBNI REŽIM IZVOZNIH DOVOLJENJ V OKVIRU UPORABE SPORAZUMOV GATT

Člen 6

Predmet

V skladu s Sporazumom o kmetijstvu, sklenjenim v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, v nadaljnjem besedilu "sporazum", to poglavje določa dodatne izvedbene določbe za izdajo izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila.

Člen 7

Razdelitev celotne količine prek leta in vlaganje zahtevkov

1. Celotna razpoložljiva količina za vsako leto GATT se razdeli na šest delov. Zahtevki za izvozno dovoljenje se lahko vložijo za:

- 25 % celotne količine do 15. novembra,

- 25 % celotne količine do 15. januarja,

- 15 % celotne količine do 15. marca,

- 15 % celotne količine do 30. aprila,

- 10 % celotne količine do 30. junija,

- 10 % celotne količine do 31. avgusta.

2. Neizkoriščene količine iz enega obdobja se avtomatično prenesejo v naslednje obdobje znotraj tistega leta.

3. Zahtevki za izvozno dovoljenje za prvo obdobje se lahko vložijo vsako leto od 16. septembra dalje.

Člen 8

Kategorije in skupine proizvodov

1. Kategorije proizvodov iz drugega odstavka člena 14 Uredbe (ES) št. 1291/2000 so naštete v Prilogi II k tej uredbi.

2. Skupine proizvodov iz druge alinee prvega pododstavka člena 4(2) Uredbe (ES) št. 800/1999, ki se lahko vpišejo v zahtevek za dovoljenje in v dovoljenje v skladu s četrtim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1291/2000, so naštete v Prilogi III k tej uredbi.

Člen 9

Zahtevki za izvozno dovoljenje

1. Zahtevki za izvozno dovoljenje se lahko vložijo pri pristojnih organih od srede do naslednjega torka do 13.00.

2. Zahtevki za izvozno dovoljenje, ki jih za obdobje, kakor je navedeno v odstavku 1, vloži posamezni izvoznik, ne smejo presegati največje količine 30000 hektolitrov na namembno območje, kakor je navedeno v odstavku 6. Zahtevke, ki zadevajo isto območje, je treba vložiti pri pristojnem organu v enem samem sporočilu.

Če izvoznik vloži zahtevke za celotno količino, ki presega 30000 hektolitrov za eno samo območje, zavrne organ, kateremu so bili vloženi zahtevki, vse zadevne zahtevke.

Če znaša celotna količina, ki je za neko območje še razpoložljiva, manj kakor 30000 hektolitrov, potem organ, pri katerem se vložijo zahtevki, zmanjša zahtevke izvoznikov, ki presegajo količino, na razpoložljivo količino.

3. Izvozna dovoljenja se izdajo v ponedeljek po torku iz odstavka 1 ali naslednji delovni dan, če je na ponedeljek državni praznik, pod pogojem, da Komisija medtem ni sprejela drugih posebnih ukrepov.

4. Če količine, za katere so vloženi zahtevki za dovoljenja in se sporočijo Komisiji na dan, določen po členu 12(1), prekoračijo količine, ki so še na voljo za določeno obdobje iz člena 7(1), potem Komisija določi enotni odstotek za odobritev zadevnih zahtevkov in odloži vlaganje zahtevkov za dovoljenja do začetka naslednjega obdobja.

5. Če obstaja nevarnost, da vodi izdaja dovoljenj k izčrpanosti proračunskih sredstev za vinski sektor, ki so določena v sporazumu, lahko Komisija sprejme tekoče zahtevke ali zavrne zahtevke, za katere še niso bila izdana izvozna dovoljenja, in odloži vlaganje zahtevkov za največ 10 delovnih dni, čeprav se lahko po postopku, določenem v členu 75 Uredbe (ES) št. 1493/1999, sprejme odločitev, da se lahko odložitev podaljša.

Če obstaja nevarnost, da vodi izdaja zaprošenih dovoljenj k izčrpanosti proračunskih sredstev za vinski sektor, ki so določena v sporazumu, lahko Komisija določi enotni odstotek za odobritev vseh tekočih zahtevkov in odloži vlaganje zahtevkov do konca vinskega leta.

6. Ukrepi, predvideni v odstavkih 4 in 5, se lahko prilagodijo glede na kategorijo proizvoda in namembno območje. Naslednja območja veljajo za namembna območja:

- cona 1: Afrika,

- cona 2: Azija in Avstralazija,

- cona 3: vzhodna Evropa, vključno z državami Skupnosti neodvisnih držav, in

- cona 4: zahodna Evropa.

Države, ki sodijo v posamezna namembna območja, so naštete v Prilogi IV.

7. Če se zaprošene količine zavrnejo ali zmanjšajo, se varščina iz člena 4(2) takoj sprosti za količino, za katero zahtevek ni bil sprejet.

8. Z odstopanjem od odstavka 3 se takrat, kadar se določi enotni odstotek odobritve pod 85 %, izdajo dovoljenja na tretji delovni dan po objavi tega odstotka v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Pred izdajo lahko izvozniki bodisi umaknejo svoje zahtevke, pri čemer se takoj sprosti varščina iz člena 4(2) te uredbe, bodisi izrecno sprejmejo dovoljenje, pri čemer se dovoljenje lahko izda takoj.

Člen 10

Prenos dovoljenj

Izdana izvozna dovoljenja niso prenosljiva.

Člen 11

Dovoljeno odstopanje

Dodatne količine, izvožene v okviru dovoljenega odstopanja v skladu s členom 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000, ne izpolnjujejo pogojev za nadomestila.

Dovoljenje zajema v okencu 22 najmanj enega od naslednjih podatkov:

- Restitución válida para … (cantidad por la que se haya expedido el certificado) como máximo

- Restitutionen omfatter højst … (den mængde, licensen er udstedt for)

- Erstattung gültig für höchstens … (Menge, für die die Lizenz erteilt wurde)

- Επιστροφή που ισχύει για … (ποσότητα για την οποία εκδίδεται το πιστοποιητικό) κατ‘ ανώτατο όριο

- Refund valid for not more than … (quantity for which licence is issued)

- Restitution valable pour … (quantité pour laquelle le certificat est délivré) au maximum

- Restituzione valida al massimo per … (quantitativo per il quale è rilasciato il titolo)

- Restitutie voor ten hoogste … (hoeveelheid waarvoor het certificaat is afgegeven)

- Restituição válida para … (quantidade em relação à qual é emitido o certificado), no máximo

- Vientituki voimassa enintään … (määrä, jolle todistus on annettu) osalta

- Bidrag som gäller för högst … (kvantitet för vilken licensen skall utfärdas)

Člen 12

Sporočila držav članic

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo vsako sredo ali naslednji delovni dan, če je sreda državni praznik, o naslednjem:

(a) o zahtevkih za izvozna dovoljenja z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila, vloženih med sredo prejšnjega tedna in torkom, ali o tem, da zahtevki za dovoljenja niso bili vloženi;

(b) o količinah, za katere so bila izdana izvozna dovoljenja na prejšnji ponedeljek ali po potrebi v okviru časovnega presledka iz člena 9(8);

(c) o količinah, za katere so bili umaknjeni zahtevki za dovoljenja v skladu s členom 9(8) v prejšnjem tednu.

Ta uradna obvestila tudi določajo namembno območje iz člena 9(6).

2. Države članice uradno obvestijo Komisijo pred 15. v vsakem mesecu za prejšnji mesec o naslednjem:

(a) o količinah, za katere so bila izdana dovoljenja, ki niso bila uporabljena, skupaj z namembnim območjem, kakor je navedeno v členu 9(6);

(b) o količinah, za katere so bila odobrena nadomestila brez dovoljenja po drugem pododstavku člena 4(1) Uredbe (ES) št. 800/1999.

V teh uradnih obvestilih so navedene količine iz odstavka 1 in stopnje nadomestila.

3. V uradnih obvestilih po odstavku 1 je navedeno naslednje:

(a) količina v hektolitrih za vsako 12-številčno oznako proizvoda nomenklature za kmetijske proizvode za izvozna nadomestila. Kadar se izda dovoljenje za več kakor 11-številčno oznako v isti kategoriji, kakor je navedeno v Prilogi II, je treba navesti številko kategorije;

(b) količina za vsako oznako, razdeljeno po namembnih območjih, če se stopnja nadomestila razlikuje glede na namembno območje;

(c) stopnja veljavnega nadomestila glede na količine, ki so zajete v odstavku 1(c).

Če se stopnja nadomestila spremeni v obdobju vlaganja zahtevkov za dovoljenja, je treba zahtevke razdeliti za vsako obdobje, ki ima različno stopnjo nadomestila.

4. Vsa uradna obvestila po odstavkih 1, 2 in 3, vključno z "ničelnimi" obvestili, so sestavljena v skladu z vzorcem v Prilogi V.

Člen 13

Odločbe Komisije

1. Če je ponovno na voljo ustrezna količina v smislu uradnih obvestil po členu 12(2)(a), lahko Komisija odloči, da se ponovno odpre možnost vlaganja zahtevkov za izvozno dovoljenje.

2. Komisija obvesti države članice enkrat mesečno v tekočem letu GATT o stanju izkoriščenih količin in izdatkov v okviru letne ravni obvez v skladu s sporazumom, in kadar so količine in sredstva izčrpana, o njihovi izčrpanosti.

POGLAVJE III

REŽIM VHODNIH CEN ZA GROZDNI SOK IN MOŠT

Člen 14

Preverjanje po pošiljki

1. Za proizvode pod tarifnima oznakama KN 200960 in 220430, naštete v Prilogi I, del tri, oddelek I, Priloga 2, k skupni carinski tarifi, ki so predmet režima vhodnih cen, se dejanska uvozna cena preveri s pregledovanjem vsake pošiljke.

2. "Pošiljka" pomeni blago, predstavljeno v okviru izjave o sprostitvi v prosti promet. Vsaka izjava lahko zajema samo blago enega in istega porekla, ki sodi pod eno oznako kombinirane nomenklature.

Člen 15

Pregledovanje

1. Uvozna cena, na podlagi katere se proizvodi v skladu s členom 14 razvrščajo v kombinirano nomenklaturo, mora biti enaka ceni fob zadevnih proizvodov v državi porekla plus stroški zavarovanja in prevoza do mesta vstopa na carinsko območje Skupnosti.

2. Kadar se uvozna cena ne more določiti na podlagi odstavka 1 tega člena, se proizvodi iz člena 14 razporedijo v kombinirano nomenklaturo na podlagi carinske vrednosti, določene v skladu s členoma 30 in 31 Uredbe Sveta (EGS) 2913/92 [24].

POGLAVJE IV

IZVOZNA NADOMESTILA V VINSKEM SEKTORJU

Člen 16

Časovni intervali

Izvozna nadomestila v vinskem sektorju se pregledujejo redno, najmanj enkrat v vsakem vinskem letu.

Člen 17

Zahteva za dovoljenje

Razen pri dobavah za posebne namene iz člena 36 Uredbe (ES) št. 800/1999 in pri dobavah količin iz Priloge III(K) k Uredbi (ES) št. 1291/2000 se nadomestila dodelijo na podlagi dokazila, da so bili proizvodi izvoženi z izvoznim dovoljenjem.

Člen 18

Dokazila

1. Nadomestila se dodelijo na podlagi dokazila, da je izvožene proizvode spremljal analizni izvid, ki ga je izdalo uradno telo države članice proizvajalke ali države članice izvoznice, ki potrjuje, da so upoštevani standardi kakovosti Skupnosti za zadevne proizvode, ali če teh standardov ni, nacionalni standardi, ki jih uporabljajo države članice izvoznice.

Pri namiznem vinu ali likerskem vinu, ki ni likersko vino zgp, se predloži dokazilo, da je vino odobrila komisija za degustacijo vina, ki jo imenuje izvozna država članica. Kadar ta država članica ni proizvajalka, je prav tako potrebno dokazilo, da je zadevno vino namizno ali likersko vino iz Skupnosti.

Potrdilo iz prvega pododstavka zajema vsaj naslednje:

(a) za namizno vino in likersko vino, razen likerskega vina zgp:

- barva,

- skupni volumenski delež alkohola,

- dejanski volumenski delež alkohola,

- skupne kisline,

- kjer je to primerno, podatek, da je zadevno vino vino, kakor je opredeljeno v členu 28(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999, proizvedeno kot presežek običajnih količin vina ali količin takšnega vina, kadar je to izvoz rezanega ali mešanega vina;

(b) pri zgoščenem grozdnem moštu odčitani podatki pri temperaturi 20 °C z refraktometrom po metodi iz Prilogi I(6) k Uredbi (ES) št. 1493/1999.

2. Izvozniki morajo pristojnim organom države članice sporočiti:

(a) poreklo in količine uporabljenega vina za rezano vino;

(b) številke in datume spremnih dokumentov.

3. Če namizno vino, za katero se zaprosi nadomestilo, izvira iz rezanja v skladu z naslovom II poglavja V Uredbe (ES) št. 1622/2000 ali iz mešanja namiznega vina, ki izpolnjuje pogoje za različne stopnje nadomestila, se višina nadomestila izračuna v skladu s količinami namiznega vina, ki se uporabi za rezanje ali mešanje.

Člen 19

Nadzor, ki ga opravljajo države članice

1. Države članice lahko določijo, da odobritev iz druge alinee člena 18(1) podelijo pristojne regionalne komisije, ki potrdijo, da vino ustreza kakovostnim značilnostim namiznega vina proizvodnih območij, iz katerih prihajajo.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za opravljanje pregledov iz členov 17 in 18. Vendar pa se člen 18, razen odstavka 2(b), ne uporablja za dobave namiznega vina iz člena 36(1)(a) Uredbe (ES) št. 800/1999, za katero se postopek iz člena 26 navedene uredbe ali Uredbe (EGS) št. 565/80 ne uporablja.

3. Za uporabo člena 18(2)(b) države članice izvoznice ne smejo uporabljati člena 4(2) Uredbe (ES) št. 2238/93.

POGLAVJE V

POTRDILA IN ANALIZNI IZVIDI ZA VINO, GROZDNI SOK IN MOŠT PRI UVOZU

Oddelek 1

S p l o š n o

Člen 20

Zahtevani dokumenti

Potrdilo in analizni izvid iz člena 68(1)(a)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1493/1999 sestavljata en sam dokument:

(a) "potrdilo" je del, ki ga pripravi organ tretje države, v kateri je izvor proizvodov;

(b) "analizni izvid" je del, ki ga pripravi uradni laboratorij, priznan od tretje države, v kateri je poreklo proizvodov.

Člen 21

Vsebina analiznega izvida

Analizni izvid vsebuje naslednje podatke:

(a) za vino in delno prevreti grozdni mošt:

- skupni volumenski delež alkohola,

- dejanski volumenski delež alkohola;

(b) gostota, za grozdni mošt in grozdni sok;

(c) za vino, grozdni mošt in grozdni sok:

- skupna suha snov,

- skupne kisline,

- vsebnost hlapnih kislin,

- vsebnost citronske kisline,

- skupna vsebnost žveplovega dioksida,

- navzočnost sort, pridobljenih z medvrstnimi križanji (direktno rodni hibridi ali druge sorte, ki ne sodijo v vrsto Vitis vinifera).

Člen 22

Izjeme

1. Predložitev potrdila ali analiznega izvida ni potrebna pri proizvodih, ki imajo poreklo in prihajajo iz tretjih držav v označenih posodah do največ pet litrov, opremljenih z zamaškom za enkratno uporabo, pri čemer skupna prepeljana količina, ne glede na to, ali je sestavljena iz posameznih pošiljk ali ne, ne presega 100 litrov.

2. Nadalje ni treba predložiti potrdila in analiznega izvida za:

(a) količine proizvodov pod 30 litri na potnika v osebni prtljagi potnikov v smislu člena 45 Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 [25];

(b) količine vina do največ 30 litrov v pošiljkah od enega zasebnika do drugega v smislu člena 29 Uredbe (EGS) št. 918/83;

(c) vino in grozdni sok v označenih posodah do največ pet litrov z zamaškom za enkratno uporabo, ki imata poreklo in prihajata iz tretjih držav, katerih uvoz v Skupnost ne presega 1000 hektolitrov na leto. Zadevne države so naštete v Prilogi VI k tej uredbi;

(d) vino in grozdni sok, ki sta del prtljage posameznikov, ki se selijo;

(e) vino in grozdni sok za trgovinske sejme, kakor je določeno v zadevnih določbah Uredbe (EGS) št. 918/83, kolikor se zadevni proizvodi polnijo v označene posode do največ dveh litrov, opremljene z zamaškom za enkratno uporabo;

(f) količine vina, grozdnega mošta in grozdnega soka, ki se uvažajo za znanstvene in tehnične poskuse, pri čemer znaša največja dovoljena količina 1 hektoliter;

(g) vino in grozdni sok za diplomatska, konzularna in podobna predstavništva, uvožena kot del njihove brezcarinske olajšave;

(h) vino in grozdni sok, ki sta na krovu mednarodnih prevoznih sredstev kot oskrba s hrano.

3. Primer oprostitve iz odstavka 1 se ne sme kombinirati s primeri oprostitve iz odstavka 2.

Člen 23

Izključitev

To poglavje se ne uporablja za likerska vina Boberg, ki jih spremlja potrdilo o zaščitenem geografskem izvoru.

Oddelek 2

Pogoji, ki jih je treba izpolniti, in podrobna pravila za sestavo in uporabo potrdila in analiznega izvida za uvoz vina, grozdnega soka in grozdnega mošta

Člen 24

Dokument V I 1

1. Potrdilo in analizni izvid za vsako pošiljko, namenjeno za uvoz v Skupnost, se izstavita na enem samem dokumentu V I 1. „ Pošiljka“ je količina proizvoda, ki ga pošlje en in isti pošiljatelj enemu in istemu prejemniku.

Ta dokument se sestavi na obrazcu V I 1, ki ustreza vzorcu, prikazanemu v Prilogi VII, in ki izpolnjuje vse tehnične zahteve iz Priloge VIII. Podpišeta ga uradnik uradnega telesa in uradnik priznanega laboratorija, kakor je navedeno v členu 29.

2. Kadar zadevni proizvod ni namenjen za neposredno prehrano ljudi, ni treba izpolniti rubrike v analiznem izvidu obrazca V I 1.

Kadar je vino polnjeno v etiketirane posode s prostornino do največ 60 litrov in opremljene z zamaški za enkratno uporabo in če ima poreklo v državi, ki je ponudila posebna jamstva, sprejeta v Skupnosti, in je navedena v Prilogi IX, je treba v rubriki analiznega izvida obrazca V I 1 izpolniti samo naslednje podatke:

- dejanski volumenski delež alkohola,

- skupne kisline,

- celotna vsebnost žveplovega dioksida.

Člen 25

Opis dokumentov

1. Obrazci V I 1 vsebujejo tipkani ali lastnoročno napisani izvirnik in istočasno narejeno kopijo, v tem vrstnem redu. Obrazci V I 2 vsebujejo izvirnik in dve kopiji, v tem vrstnem redu. Obrazec V I 2 je povzetek, pripravljen v skladu z vzorcem, prikazanim v Prilogi X, ki vsebuje podatke dokumenta V I 1 ali drugega povzetka V I 2 in ima žig carinskega urada Skupnosti.

Oba, izvirnik in kopija, spremljata proizvod. Obrazca V I 1 in V I 2 je treba izpolniti bodisi s pisalnim strojem bodisi lastnoročno ali z ustreznimi tehničnimi pripomočki, ki jih priznava uradno telo. Lastnoročno izpolnjene obrazce je treba izpolniti s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami. Brisanje ali popravljanje ni dovoljeno. Spremembe se vnesejo s črtanjem nepravilnih podatkov in s pripisom novih, kadar je to primerno. Vsako takšno spremembo mora odobriti njen avtor in žigosati jo mora uradna agencija, laboratorij ali carinski organi, glede na okoliščine.

2. Dokumenti V I 1 in izvlečki V I 2 morajo biti opremljeni s serijsko številko, ki jo pri dokumentih V I 1 dodeli uradna agencija, katere uradnik podpiše potrdilo, in pri izvlečkih V I 2 dodeli carinski urad, ki jo žigosa v skladu s členom 28(2) in (3).

Člen 26

Poenostavljeni postopek

1. Dokumenti V I 1, ki jih sestavijo proizvajalci vina v tretjih državah iz Priloge IX, ki so ponudile posebna jamstva, sprejeta v Skupnosti, veljajo za potrdila ali analizne izvide, ki jih sestavijo agencije in laboratoriji, vključeni v seznam iz člena 29, kolikor so proizvajalci prejeli posamično odobritev ustreznih uradnih organov v tistih tretjih državah in so predmet inšpekcijskega pregleda teh uradnih organov.

2. Odobreni proizvajalci iz odstavka 1 uporabljajo obrazce V I 1, pri čemer v okencu 10 navedejo ime in naslov uradne agencije, ki jih je odobrila. Proizvajalci izpolnijo obrazec, pri čemer vnesejo tudi naslednje podatke:

- v okence 1 svoja imena in naslove ter matične številke v tretjih državah v skladu s Prilogo IX,

- v okence 11 najmanj podatke iz člena 24(2).

Na mestih, predvidenih v okencih 10 in 11, se podpišejo, potem ko prečrtajo besede "ime in naziv uradnika".

Potrebna nista niti žig niti ime in naslov laboratorija.

Člen 27

Odstopanja

1. Uporaba člena 24(2) in 26 se lahko odloži, če se ugotovi, da so bili proizvodi, za katere se ti ukrepi uporabljajo, ponarejeni, tako da lahko ogrozijo zdravje potrošnikov, ali pa so bili uporabljeni enološki postopki in sredstva, ki jih Skupnost ne odobrava.

2. Člena 24(2) in 26 se uporabljata do začetka veljavnosti sporazuma, ki izhaja iz pogajanj med Združenimi državami Amerike glede sporazuma o trgovini z vinom, vendar najpozneje do 31. decembra 2003.

Člen 28

Uporaba

1. Izvirnik in kopija dokumentov V I 1 ali izvlečkov V I 2 se predložita pristojnim organom države članice, v kateri se opravljajo carinske formalnosti, potrebne za sprostitev pošiljke, za katero veljajo, v prosti promet, potem ko so bile te formalnosti opravljene.

Organi potrdijo hrbtno stran dokumenta V I 1 ali izvlečka V I 2, kadar je to potrebno. Zadevni osebi vrnejo izvirnik in hranijo kopijo najmanj pet let.

2. Kadar se pošiljka pošlje naprej v celoti pred vstopom v prosti promet, izroči novi pošiljatelj carinskim oblastem, ki nadzorujejo pošiljko, dokument V I 1 ali izvleček V I 2 za to pošiljko in, kadar je to primerno, obrazec V I 2, ki se izpolni pozneje.

Pristojni organi preverijo ali so podatki v dokumentu V I 1 usklajeni s tistimi v obrazcu V I 2 ali podatki v izvlečku V I 2 usklajeni s tistimi v obrazcu V I 2, ki so izpolnjeni pozneje, in nato žigosajo tega zadnjega, ki je potem enakovreden izvlečku V I 2, in ustrezno potrdijo dokument ali prejšnji izvleček. Izvleček in izvirnik dokumenta V I 1 ali prejšnji izvleček V I 2 vrnejo novemu pošiljatelju in kopijo dokumenta ali prejšnjega izvlečka hranijo najmanj pet let.

Obrazca V I 2 ni treba izpolniti, kadar se proizvod ponovno izvozi v tretjo državo.

3. Če se pošiljka deli, preden se sprosti v prosti promet, zadevna oseba izroči izvirnik in kopijo dokumenta V I 1 ali izvlečka V I 2 za pošiljko, ki se deli, carinskim organom, ki nadzorujejo pošiljko, skupaj z obrazcem V I 2 in dvema kopijama, pozneje izpolnjenima za vsako novo pošiljko.

Pristojni organi preverijo, ali podatki iz dokumenta V I 1 ali izvlečka V I 2 ustrezajo tistim na obrazcu V I 2, ki so pozneje izpolnjeni za vsako novo pošiljko, in nato žigosajo tega zadnjega, ki je potem enakovreden izvlečku V I 2, in torej potrdijo hrbtno stran dokumenta V I 1 ali izvlečka V I 2, na podlagi katerega je bil izdan. Izvleček V I 2 vrnejo skupaj z dokumentom V I 1 ali izvlečkom V I 2, ki je bil poprej izpolnjen, zadevni osebi in kopijo vsakega od teh dokumentov hranijo najmanj pet let.

Člen 29

Seznam pristojnih organov

1. Komisija sestavi in posodobi sezname, ki vsebujejo imena in naslove agencij in laboratorijev ter proizvajalcev vina, ki so pooblaščeni, da sestavijo dokumente V I 1 na podlagi uradnih obvestil pristojnih organov tretjih držav. Komisija objavi te sezname v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija "C".

2. Uradna obvestila pristojnih organov tretjih držav iz odstavka 1 zajemajo:

(a) imena in naslove uradnih agencij in laboratorijev, odobrenih ali imenovanih za pripravo dokumentov V I 1;

(b) imena, naslove in uradne registrske številke proizvajalcev vina, ki so pooblaščeni za pripravo dokumentov V I 1.

Seznami zajemajo samo agencije in laboratorije iz točke (a) prvega pododstavka, ki so jih pooblastili pristojni organi zadevne tretje države, da na prošnjo Komisije in držav članic preskrbijo katerikoli potreben podatek za presojo podatkov, ki nastopajo v dokumentu.

3. Seznami se posodobijo, zlasti glede sprememb naslova in/ali imena agencij ali laboratorijev.

Člen 30

Posredni uvoz

Kadar se vino izvaža iz tretje države, na katere ozemlju je bilo proizvedeno (v nadaljnjem besedilu: "država porekla") v drugo tretjo državo (v nadaljnjem besedilu: "izvozna država"), iz katere se potem izvaža v Skupnost, lahko pristojni organi izvozne države sestavijo dokument V I 1 za zadevno vino na podlagi dokumenta V I 1 ali enakovrednega dokumenta, ki ga sestavijo pristojni organi države porekla, ne da bi bilo treba opraviti nadaljnje analize vina, če:

(a) je to vino že bilo ustekleničeno in označeno v državi porekla in je ostalo nespremenjeno; ali

(b) se vino izvozi neustekleničeno iz dežele porekla in se stekleniči ter označi v izvozni državi brez kakršnega koli nadaljnjega postopka.

Pristojni organ izvozne države potrdi na dokumentu V I 1, da je zadevno vino vino iz prvega pododstavka in da izpolnjuje navedene pogoje.

Člen 31

Usklajenost enoloških postopkov

1. Ob upoštevanju člena 45 in člena 46(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1493/1999 in določb, sprejetih za njihovo izvajanje, se proizvodi s poreklom v tretjih državah lahko samo takrat ponudijo ali dostavijo za neposredno prehrano ljudi, če so bili proizvedeni, v primeru enoloških postopkov iz Priloge V(C), (D) in (E) k Uredbi (ES) št. 1493/1999, v skladu z mejnimi vrednostmi, ki veljajo za proizvodno območje znotraj Skupnosti, v katerem so naravni pogoji pridelave enakovredni tistim v proizvodnem območju, od koder je njihovo poreklo.

Ocenjevanje enakovrednosti pogojev pridelave se opravi na podlagi predlogov pristojnih organov zadevne tretje države v skladu s postopkom, določenim v členu 75 Uredbe (ES) št. 1493/1999.

2. Kadar pristojni organi države članice dvomijo, da proizvod s poreklom v tretji državi izpolnjuje določbe odstavka 1, o tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 32

Posebna pravila za določena vina

1. Pri likerskem vinu in vinu, alkoholiziranem za destilacijo, se dokumenti V I 1 štejejo za veljavne samo, kadar je uradna agencija, kakor je opredeljena v členu 29, v okencu 15 zabeležila naslednje:

"alkohol, dodan temu vinu, izvira iz vinogradniških proizvodov."

Vpis je treba dopolniti z naslednjimi podatki:

(a) polni naziv in naslov agencije, ki izdaja potrdila;

(b) podpis uradnika te agencije;

(c) žig te agencije.

2. Pri vinu, ki se lahko uvozi v Skupnost po znižani carinski stopnji, se smejo dokumenti V I 1 uporabiti kot potrdila o poreklu, zahtevana v tem režimu, kadar uradna agencija vnese v okence 15 naslednje:

"Potrjuje se, da je bilo vino, zajeto s tem dokumentom, proizvedeno na vinorodnem območju … in mu je bilo dodeljeno geografsko poreklo, prikazano v okencu 6, v skladu z določbami države porekla."

Vpis je treba dopolniti s podatki, predvidenimi v drugem pododstavku odstavka 1.

POGLAVJE VI

ANALITIČNA ODSTOPANJA ZA NEKATERA UVOŽENA VINA

Člen 33

1. Naslednja vina se lahko uvozijo v Skupnost za neposredno prehrano ljudi:

(a) vino s poreklom iz Madžarske s skupnim volumenskim deležem alkohola, ki presega 15 vol %, brez obogatitve, označeno:

(i) z besedami "Tokaji Aszu", ali "Tokaji Aszu-eszencia", ali "Tokaji Eszencia", ali "Tokaji Szamorodni"; ali

(ii) z navedbo "Kueloenleges Minoeségue bor" (visokokakovostno vino), dopolnjeno z geografsko označbo in z eno od naslednjih označb:

- "késöl szüretelésü bor",

- "válogatott szüretelésü bor",

- "töppedt szölöböl készült bor",

- "aszubor";

(b) vino s poreklom iz Švice, primerljivo s kakovostnim vinom zgp, ki se obvezno označi z geografsko označbo in ima skupne kisline, izražene z vinsko kislino manj kakor 4,5, vendar več kakor 3 grame na liter, in je najmanj 85 % vina pridobljenega iz grozdja ene ali več naslednjih vinskih sort:

- Chasselas,

- Müller-Thurgau,

- Sylvaner,

- Pinot noir,

- Merlot;

(c) vino s poreklom iz Romunije, s skupnim volumenskim deležem alkohola, ki presega 15 vol %, brez obogatitve, označeno z "VSOC" ali "Vinuri de calitate superioara cu denumire de origine si trepte de calitate" in ima eno od naslednjih geografskih označb:

- Cernavoda,

- Cotnari,

- Medgidia,

- Murfatlar,

- Nazarcea,

- Pietroasa.

2. Za uporabo odstavka 1(a), (b), (c) vnese uradna agencija države porekla, ki je pooblaščena, da pripravi dokument V I 1, kakor je navedeno v tej uredbi, v okence 15 tega dokumenta naslednje:

"To vino izpolnjuje pogoje v skladu s členom 68(1)(b)((i))((ii)) Uredbe (ES) št. 1493/1999 in Uredbe (ES) št. 883/2001."

Uradna agencija ta vnos overi z žigom.

POGLAVJE VII

OPREDELITVE NEKATERIH PROIZVODOV V VINSKEM SEKTORJU S POREKLOM V TRETJIH DRŽAVAH

Člen 34

Opredelitve

Opredelitve naslednjih proizvodov v vinskem sektorju s poreklom v tretjih državah in spadajočih pod tarifni oznaki KN 2009 in 2004 so navedene v Prilogi XI:

(a) sveži grozdni mošt z zaustavljenim vrenjem z dodatkom alkohola;

(b) zgoščeni grozdni mošt;

(c) prečiščeni zgoščeni grozdni mošt;

(d) likersko vino;

(e) peneče vino;

(f) gazirano peneče vino;

(g) biser vino;

(h) gazirano biser vino;

(i) vino iz prezrelega grozdja.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 35

Razveljavitve

Uredbe (EGS) št. 3388/81, (EGS) št. 3389/81, (EGS) št. 3590/85 in (ES) št. 1685/95 ter (ES) št. 1281/1999 se razveljavijo.

Člen 36

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. februarja 2001.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. aprila 2001

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

[2] UL L 328, 23.12.2000, str. 2.

[3] UL L 341, 28.11.1981, str. 19.

[4] UL L 328, 22.12.1999, str. 60.

[5] UL L 341, 28.11.1981, str. 24.

[6] UL L 284, 28.11.1995, str. 6.

[7] UL L 343, 20.12.1985, str. 20.

[8] UL L 135, 8.5.1998, str. 4.

[9] UL L 161, 12.7.1995, str. 2.

[10] UL L 289, 16.11.2000, str. 21.

[11] UL L 153, 19.6.1999, str. 38.

[12] UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

[13] UL L 272, 3.10.1990, str. 1.

[14] UL L 194, 31.7.2000, str. 1.

[15] UL L 102, 17.4.1999, str. 11.

[16] UL L 14, 18.1.2001, str. 22.

[17] UL L 200, 10.8.1993, str. 10.

[18] UL L 328, 23.12.2000, str. 2.

[19] UL L 341, 28.11.1981, str. 19.

[20] UL L 328, 22.12.1999, str. 60.

[21] UL L 341, 28.11.1981, str. 24.

[22] UL L 284, 28.11.1995, str. 6.

[23] UL L 343, 20.12.1985, str. 20.

[24] UL L 135, 8.5.1998, str. 4.

[25] UL L 161, 12.7.1995, str. 2.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Kategorije proizvodov po členu 8(1)

Oznaka | Kategorija |

200960119100200960199100200960519100200960719100200930929100200930969100 | 1 |

220430949100220430989100 | 2 |

220421799910220429629910220429649910220429659910 | 3 |

220421799100220429629100220429649100220429659100 | 4.1 |

220421809100220429719100220429729100220429759100 | 4.2 |

220421799200220429629200220429649200220429659200 | 5.1 |

220421809200220429719200220429729200220429759200 | 5.2 |

220421839100220429839100 | 6.1 |

220421849100220429849100 | 6.2 |

220421949910220421989910220429949910220429989910 | 7 |

220421949100220421989100220429949100220429989100 | 8 |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Skupine proizvodov po členu 8(2)

Oznaka proizvoda nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila | Skupina |

200960119100200960199100200960519100200960719100 | A |

220430929100220430969100 | B |

220430949100220430989100 | C |

220421799100220421799200220421799900220421839100 | D |

220421809100220421809200220421849100 | E |

220429629100220429629200220429629910220429649100220429649200220429649910220429659100220429659200220429659910220429839100 | F |

220429719100220429719200220429729100220429729200220429759100220429759200220429849100 | G |

220429949100220421989910 | H |

220429949910220429989910 | I |

220421949100220421989100 | J |

220429949100220429989100 | K |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Seznam držav po conah destinacije po členu 9(6)

Cona 1: Afrika

Angola, Benin, Bocvana, britansko ozemlje Indijskega oceana, Burkina Faso, Burundi, Kamerun, Cape Verde, Centralna afriška republika, Čad, Komori, Kongo (Brazzaville), Slonokoščena obala, Džibuti, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Kenija, Lesoto, Liberija, Libija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mauritius, Mayotte, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Ruanda, Saint Helena, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Somalija, Sudan, Svazi, Tanzanija, Togo, Uganda, Zambija, Zimbabve.

Cona 2: Azija in Avstralazija

Afganistan, Ameriška Oceanija, Avstralska Oceanija, Bahrajn, Bangladeš, Butan, Brunej, Kambodža, Kitajska, Mikronezija (Federativne države), Fidži, Francoska Polinezija, Hongkong, Indija, Indonezija, Iran, Irak, Japonska, Jordanija, Kiribati, Kuvajt, Laos, Libanon, Macau, Malezija, Maldivi, Marshallovi otoki, Mongolija, Mijanmar, Nauru, Nepal, Nova Kaledonija, Nova Zelandija, Novozelandska Oceanija, Severna Koreja, Severno Mariansko otočje, Oman, Pakistan, Papua Nova Gvineja, Filipini, Pitcairn, Katar, Samoa, Saudova Arabija, Singapur, Južna Koreja, Šrilanka, Sirija, Tajvan, Tonga, Tuvalu, Združeni arabski emirati, Vanuatu, Vietnam, Wallis in Futuna, Zahodni breg in Gaza, Jemen.

Cona 3: Vzhodna Evropa in države Skupnosti neodvisnih držav

Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Češka, Estonija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Latvija, Litva, Moldavija, Poljska, Rusija, Slovaška, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan.

Cona 4: Zahodna Evropa:

Andora, Ceuta in Melilla, Gibraltar, Ferski otoki, Islandija, Lihtenštajn, Malta, Norveška, San Marino, Vatikanska mestna država.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Uradna obvestila po členu 12(4)

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

Seznam držav po členu 22

- Kanada

- Iran

- Libanon

- Ljudska republika Kitajska

- Tajvan

- Indija

- Bolivija

- Republika San Marino

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

Dokument V I 1 po členu 24(1)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

Tehnična pravila k obrazcem V I 1 in V I 2 po členih 24 in 25

A. Tiskanje obrazcev

1. Velikost obrazcev naj bo približno 210 x 297 mm.

2. Uporabiti je treba beli papir, velikosti, primerne za pisanje, in teže najmanj 40 g/m2.

3. Vsak obrazec mora imeti ime in naslov ali oznako tiskalca.

4. Obrazce je treba natisniti v enem od uradnih jezikov Skupnosti; pri obrazcih V I 2 določijo jezik obrazca pristojni organi države članice, ki mora obrazec žigosati.

B. Izpolnjevanje obrazcev

1. Obrazce je treba izpolniti v jeziku, v katerem so natisnjeni.

2. Vsak obrazec mora imeti dodeljeno serijsko številko:

- pri obrazcih V I 1 jo dodeli uradni organ, ki podpiše "potrdilni" del,

- pri obrazcih V I 2 jo dodeli carinski urad, ki jih žigosa.

3. Opis proizvoda v okencu 6 obrazca V I 1 in v okencu 5 izvlečka V I 2 mora biti izpolnjen v skladu s členom 32 Uredbe (EGS) št. 2392/89.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

Seznam držav po členu 24(2) in členu 26

- Avstralija

- Združene države Amerike

--------------------------------------------------

PRILOGA X

Dokument V I 2 po členu 25(1)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA XI

Opredelitve iz člena 34

V določbah te uredbe glede uvoza:

(a) "sveži grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola" pomeni proizvod, ki:

- ima dejanski volumenski delež alkohola 12 vol % ali več, vendar manj kakor 15 %, in

- se pridobiva z dodajanjem proizvoda iz destilacije vina neprevretemu grozdnemu moštu z naravnim volumenskim deležem alkohola, ki ni manjši od 8,5 vol %, in se pridobiva izključno iz sort vinske trte, ki so dovoljene v tretji državi porekla;

(b) "zgoščeni grozdni mošt" pomeni nekaramelizirani grozdni mošt, ki:

- se pridobiva z delno dehidracijo grozdnega mošta po katerikoli metodi, ki jo dovoljujejo določbe tretje države porekla in je ne prepovedujejo predpisi Skupnosti, razen z neposrednim delovanjem vročine, tako da številčna vrednost, ki jo pokaže refraktometer, uporabljen v skladu s postopkom Priloge XVIII k Uredbi (ES) št. 1622/2000 pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %,

- se pridobiva izključno iz sort vinske trte, ki so dovoljene v državi porekla, in

- se pridobiva iz grozdnega mošta z najmanjšim naravnim volumenskim deležem alkohola, ki ga določijo tretje države porekla za pripravo vina, namenjenega za neposredno prehrano ljudi; ta volumenski delež alkohola ne sme biti nižji od 8,5 vol %.

Dovoljuje se dejanski volumenski delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta do 1 vol %;

(c) "prečiščeni zgoščeni grozdni mošt" pomeni tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:

(i) se pridobiva z delno dehidracijo grozdnega mošta po katerikoli metodi, ki jo dovoljujejo določbe tretje države porekla in je ne prepovedujejo predpisi Skupnosti, razen z neposrednim delovanjem vročine, tako da številčna vrednost, ki jo pokaže refraktometer, uporabljen v skladu s postopkom Priloge XVIII k Uredbi (ES) št. 1622/2000 pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 61,7 %;

(ii) je bil obdelan po postopku v skladu z določbami tretje države porekla in ne prepovedanem s katerimi koli predpisi Skupnosti za razkis in za odstranitev drugih sestavin kakor sladkorja;

(iii) ima naslednje značilnosti:

- vrednost pH je največ 5 pri 25° Brix,

- optična gostota je največ 0,100 pri 425 nm za debelino 1 cm pri zgoščenem grozdnem moštu na 25° Brix,

- vsebnosti saharoze ni mogoče odkriti z metodo analize, ki jo je treba še opredeliti,

- indeks Folin-Ciocalteau je največ 6 pri 25° Brix,

- titratacijske kisline je največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

- vsebnost žveplovega dioksida je največ 25 miligramov na kilogram skupnega sladkorja,

- skupna vsebnost kationov ni večja od 8 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

- prevodnost pri 25° Brix in 20 °C ne presega 120 mikro-Siemensov/cm,

- vsebnost hidroksimetilfurfurala je največ 25 miligramov na kilogram skupnega sladkorja,

- navzočnost mezoinositola;

(iv) se pridobiva izključno iz sort vinske trte, ki so dovoljene v tretji državi porekla, in

(v) se pridobiva iz grozdnega mošta z najmanjšim naravnim volumenskim deležem alkohola, ki ga določi tretja država porekla za proizvodnjo vina, namenjenega za neposredno prehrano ljudi; ta volumenski delež alkohola ne sme biti nižji od 8,5 vol %.

Dovoljuje se dejanski volumenski delež alkohola zgoščenega prečiščenega grozdnega mošta do 1 vol %.

(d) "Likersko vino" pomeni proizvod, ki:

- ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 15 vol % in največ 22 vol % in skupni volumenski delež alkohola najmanj 17,5 vol % in

- se pridobiva iz grozdnega mošta med vrenjem ali vina ali kombinacije teh proizvodov, ki morajo izvirati iz sort vinske trte, dovoljenih v tretji državi porekla za proizvodnjo likerskega vina, in imajo začetni naravni volumenski delež alkohola najmanj 12 vol %, in z dodatkom:

(i) posamično ali v kombinaciji nevtralnega alkohola iz proizvodov vinske trte, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo posušenega grozdja z dejanskim volumenskim deležem alkohola najmanj 96 vol %, in iz vina ali destilata posušenega grozdja z dejanskim volumenskim deležem alkohola najmanj 52 vol % in največ 86 vol %,

(ii) skupaj z enim ali več od naslednjih proizvodov, kjer je to primerno:

- zgoščeni grozdni mošt,

- kombinacija enega od proizvodov pod (i) z grozdnim moštom ali grozdnim moštom med vrenjem.

Nekatera kakovostna likerska vina, pri katerih se priznava enakovrednost pogojev pridelave s tistimi za kakovostno likersko vino zgp in so našteta na seznamu, ki ga je treba še sprejeti, pa lahko:

- imajo skupni volumenski delež alkohola nižji od 17,5 vol %, vendar ne nižji od 15 vol %, kadar to izrecno predvideva zakonodaja tretje države porekla pred 1. januarjem 1985,

- se pridobivajo iz grozdnega mošta z naravnim volumenskim deležem alkohola, ki je nižji od 12 vol %, vendar ni nižji od 10,5 vol %;

(e) "peneče vino" pomeni proizvod, ki:

- pri njem dejanski volumenski delež alkohola ni nižji od 8,5 vol %,

- je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem svežega grozdja, grozdnega mošta ali vina in

- nastane, kjer se pri odpiranju posode sprošča ogljikov dioksid, izključno pri vrenju in ima zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare pri temperaturi 20 °C v zaprtih posodah;

(f) "gazirano peneče vino" pomeni proizvod, ki:

- ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 8,5 vol %,

- se pridobiva iz vina,

- se pri njem pri odpiranju posode sprošča ogljikov dioksid v celoti ali delno z dodatkom plina in

- ima nadpritisk najmanj 3 bare zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida pri temperaturi 20 °C;

(g) "biser vino" pomeni proizvod, ki:

- ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 8,5 vol %,

- ima nadpritisk najmanj 2,5 bara zaradi vsebovanega ogljikovega dioksida pri temperaturi 20 °C v zaprtih posodah;

(h) "gazirano biser vino" pomeni proizvod, ki:

- ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 8,5 vol %,

- ima nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki se doda delno ali v celoti, pri temperaturi 20 °C v zaprtih posodah.

(i) "Vino iz prezrelega grozdja" pomeni proizvod, ki:

- ima naravni volumenski delež alkohola več kakor 15 vol %,

- ima skupni volumenski delež alkohola najmanj 16 vol % in dejanski volumenski delež alkohola najmanj 12 vol %,

- se pripravi v tretji državi porekla iz grozdja sort vinske trte, ki so dovoljene v tretji državi porekla, in se trga v tisti državi,

- se lahko stara, če je to primerno.

--------------------------------------------------

Top