Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32000Y0729(01)

Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 (2000/C 217/11) (Besedilo, ki velja za EGP)

OJ C 217, 29.7.2000, p. 32–34 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 08 Volume 001 P. 374 - 376
Special edition in Estonian: Chapter 08 Volume 001 P. 374 - 376
Special edition in Latvian: Chapter 08 Volume 001 P. 374 - 376
Special edition in Lithuanian: Chapter 08 Volume 001 P. 374 - 376
Special edition in Hungarian Chapter 08 Volume 001 P. 374 - 376
Special edition in Maltese: Chapter 08 Volume 001 P. 374 - 376
Special edition in Polish: Chapter 08 Volume 001 P. 374 - 376
Special edition in Slovak: Chapter 08 Volume 001 P. 374 - 376
Special edition in Slovene: Chapter 08 Volume 001 P. 374 - 376
Special edition in Bulgarian: Chapter 08 Volume 003 P. 163 - 165
Special edition in Romanian: Chapter 08 Volume 003 P. 163 - 165
Special edition in Croatian: Chapter 08 Volume 005 P. 40 - 42

32000Y0729(01)



Uradni list C 217 , 29/07/2000 str. 0032 - 0034


Obvestilo Komisije

o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89

(2000/C 217/11)

(Besedilo, ki velja za EGP)

1. To obvestilo določa poenostavljeni postopek, po katerem namerava Komisija obravnavati nekatere koncentracije, ki ne vzbujajo suma glede konkurence. Obvestilo temelji na izkušnjah, ki si jih je Komisija do danes pridobila z uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97 [2] ("Uredba o združitvi"), in kažejo, da so nekatere kategorije priglašenih koncentracij običajno odobrene brez vsakršnega bistvenega dvoma pod pogojem, da ni bilo posebnih okoliščin.

2. Komisija si prizadeva, da bi bil z upoštevanjem postopka, ki je opisan v naslednjih oddelkih, nadzor Skupnosti nad koncentracijami bolj osredotočen in učinkovit.

I. PREGLED POENOSTAVLJENEGA POSTOPKA

3. V tem obvestilu so, skupaj s samim postopkom, navedeni pogoji, pod katerimi se bo poenostavljeni postopek uporabljal. Spodbuja se, da pride v takšnih primerih pred priglasitvijo do stika med priglasitelji in Komisijo. Če bodo izpolnjeni vsi potrebni pogoji in pod pogojem, da ne bo posebnih okoliščin, bo Komisija v enem mesecu od dneva priglasitve po skrajšanem postopku sprejela odločbo o odobritvi, skladno s členom 6(1)(b) Uredbe o združitvi. Če se Komisiji v posameznem primeru zdi primerno, lahko seveda sproži preiskavo in v roku, določenem v členu 10(1) Uredbe o združitvi, sprejme odločbo v rednem postopku.

II. KATEGORIJE KONCENTRACIJ, KI SO PRIMERNE ZA OBRAVNAVO V POENOSTAVLJENEM POSTOPKU

Upravičene koncentracije

4. Poenostavljeni postopek se bo uporabljal za naslednje kategorije koncentracij:

(a) dve ali več podjetij pridobi skupni nadzor nad skupnim podjetjem pod pogojem, da skupno podjetje bodisi dejansko nima in ne predvideva dejavnosti na ozemlju Evropskega gospodarskega prostora (EGP) bodisi so te dejavnosti zanemarljive. Do takšnih primerov pride, če je:

promet [3] skupnega podjetja in/ali promet udeleženih dejavnosti [4] na ozemlju EGP manj kakor 100 milijonov EUR;

(ii) celotna vrednost premoženja [5], ki je preneseno v skupno podjetje, na navedenem ozemlju manj kakor 100 milijonov EUR [6];

(b) dve ali več podjetij se združi ali eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor drugega podjetja pod pogojem, da noben udeleženec koncentracije ne opravlja dejavnosti na istem proizvodnem in geografskem trgu ali na proizvodnem trgu, ki je v vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem sodeluje kateri koli drug udeleženec koncentracije [7];

(c) dve ali več podjetij se združi ali eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor drugega podjetja:

(i) dva ali več udeležencev koncentracije opravlja dejavnost na istem proizvodnem in geografskem trgu (horizontalna razmerja); ali

(ii) eden ali več udeležencev koncentracije opravlja dejavnosti na proizvodnem trgu, ki je v vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem sodeluje kateri koli drug udeleženec koncentracije (vertikalna razmerja) [8],

pod pogojem, da njihov skupni tržni delež ni 15 % ali več pri horizontalnih razmerjih in 25 % ali več pri vertikalnih razmerjih [9].

5. Dosedanje izkušnje Komisije pri uporabi Uredbe o združitvi kažejo, da koncentracije, zajete v zgornjih kategorijah, razen v izjemnih primerih, ne kombinirajo položajev na trgu na način, ki bi povzročal sum glede konkurence.

Zaščitni ukrepi in izključitve

6. Ko bo Komisija ocenjevala, ali koncentracija sodi v katero od zgornjih kategorij, bo poskrbela za zadostno jasnost pri ugotavljanju vseh pomembnih okoliščin. Glede na to, da so opredelitve trga lahko ključni element pri tej oceni, so udeleženci pozvani, naj v fazi pred priglasitvijo zagotovijo informacije o morebitnih alternativnih opredelitvah trga (glej točko 10). Priglasitelji so odgovorni za opis vseh pomembnih alternativnih proizvodnih in geografskih trgov, na katere bi lahko vplivala priglašena koncentracija, in za zagotovitev podatkov ter informacij v zvezi z opredelitvijo takih trgov [10]. Komisija si pridržuje diskrecijsko pravico, da sprejme glede opredelitve trga končno odločitev, pri čemer se opira na analizo dejstev. Če je težko opredeliti pomembne trge ali določiti tržne deleže udeležencev, Komisija ne bo uporabila poenostavljenega postopka.

7. Medtem ko se običajno lahko domneva, da združevanja, ki sodijo v zgornje kategorije, ne bodo povzročala resnih sumov glede njihove skladnosti s skupnim trgom, se vendarle lahko določijo primeri, ki izjemoma zahtevajo podrobnejšo preiskavo in/ali odločitev v rednem postopku. V takih primerih se lahko Komisija vzdrži uporabe poenostavljenega postopka.

8. V nadaljevanju so navedeni okvirni tipi primerov, ki se lahko izključijo iz poenostavljenega postopka. Nekateri tipi koncentracij lahko povečajo tržno moč udeležencev, na primer s kombinacijo tehnoloških, finančnih in drugih virov, čeprav udeleženci koncentracije ne poslujejo na istem trgu. Koncentracije, ki vključujejo vidike konglomerata, so prav tako lahko neprimerne za poenostavljeni postopek, zlasti če ima eden ali več udeležencev koncentracije posamezni tržni delež 25 % ali več na katerem koli proizvodnem trgu, na katerem med udeleženci ni horizontalnih ali vertikalnih razmerij. V drugih primerih ni mogoče določiti natančnega tržnega deleža udeležencev. To pogosto velja, kadar udeleženci poslujejo na novih ali slabo razvitih trgih. Prav tako so lahko neprimerne koncentracije na trgih z visokimi vstopnimi ovirami, z veliko stopnjo koncentracije ali z drugimi težavami v zvezi s konkurenco. Prav tako Komisiji ni treba uporabiti poenostavljenega postopka, če se pojavi vprašanje koordinacije iz člena 2(4) Uredbe o združitvi.

9. Če država članica v treh tednih od prejema kopije priglasitve koncentracije izrazi resno zaskrbljenost glede priglašene koncentracije ali če tretja stranka v roku, določenem za take pripombe, izrazi resno zaskrbljenost, bo Komisija sprejela odločitev v rednem postopku. Uporabljajo se roki, navedeni v členu 10(1) Uredbe o združitvi. Poenostavljeni postopek se ne bo uporabil, če država članica zahteva naznanitev priglašene koncentracije po členu 9 Uredbe o združitvi.

III. POSTOPKOVNE DOLOČBE

Stiki pred priglasitvijo

10. Izkušnje so pokazale, da so po mnenju poslovne skupnosti stiki med priglasitelji in Skupnostjo pred priglasitvijo koristni [11]. Takšni stiki zlasti omogočijo Komisiji in priglasiteljem, da določijo natančen obseg informacij, ki jih je treba posredovati v priglasitvi. Priglasiteljem se torej svetuje, da vzpostavijo stike pred priglasitvijo, zlasti če zahtevajo, da se Komisija odpove redni priglasitvi skladno s členom 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 447/98 [12] z utemeljitvijo, da dejavnost, zavezana za priglasitev, ne bo povzročila suma glede konkurence.

Objava priglasitve

11. Informacija, ki mora biti objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti ob prejemu priglasitve [13], vključuje: imena udeležencev koncentracije, naravo koncentracije in vključene gospodarske sektorje, prav tako navedbo, da je na podlagi informacij, ki so jih posredovali priglasitelji, koncentracija upravičena do obravnave po poenostavljenem postopku. Zainteresirane stranke bodo imele po tem priložnost predložiti pripombe, zlasti o okoliščinah, ki bi lahko zahtevale preiskavo.

V skrajšanem postopku izdana odločba

12. Če se bo Komisija prepričala, da je koncentracija upravičena do obravnave po poenostavljenem postopku, bo običajno v njem izdala odločbo. Koncentracija bo tako v enem mesecu od dneva priglasitve razglašena za skladno s skupnim trgom v skladu s členoma 10(1) in (6) Uredbe o združitvi. Seveda pa v obdobju, ki vodi v enomesečni zastoj, Komisiji ostaja odprta možnost, da se vrne k običajni prvi fazi postopka o združitvi in tako sproži preiskavo, in/ali sprejme odločitev v rednem postopku, če bi se ji v zadevnem primeru tako ravnanje zdelo ustrezno.

Objava v skrajšanem postopku izdane odločbe

13. Komisija bo objavila obvestilo o dejstvih odločbe v Uradnem listu Evropskih skupnosti, kakor to naredi z odločbo o odobritvi v rednem postopku. Različica odločbe za objavo bo za omejen čas dana na voljo na internetu. V skrajšanem postopku izdana odločba bo vsebovala informacije o priglašeni koncentraciji, objavljene v Uradnem listu ob priglasitvi (imena priglasiteljev, narava koncentracije in zadevni gospodarski sektorji), in ugotovitev iz odločbe, da je koncentracija razglašena za skladno s skupnim trgom, ker spada v eno ali več kategorij, opisanih v obvestilu o poenostavljenem postopku, pri čemer morajo biti veljavne kategorije izrecno določene.

IV. OMEJITVE, NEPOSREDNO POVEZANE IN POTREBNE ZA IZVAJANJE KONCENTRACIJE

14. Če Komisija ne sprejme drugačne odločitve, se bo poenostavljeni postopek odobritve koncentracij uporabljal tudi za omejitve, neposredno povezane in potrebne za izvajanje koncentracij. Odobritev koncentracije z odločbo v poenostavljenem postopku bo zajemala, skladno z drugim odstavkom člena 6(1)(b) Uredbe o združitvi, omejitve, ki jih določijo priglasitelji in tiste, ki so neposredno povezane in potrebne za izvajanje koncentracije. V tem pogledu bi bilo treba omeniti, da so neposredno povezani in potrebni kriteriji objektivne narave [14]; omejitve niso postranske samo zato, ker jih priglasitelji obravnavajo kot take.

[1] UL L 395, 30.12.1989, str. 1; popravek:UL L 257, 21.9.1990, str. 13.

[2] UL L 180, 9.7.1997, str. 1; popravek:UL L 40, 13.2.1998, str. 17.

[3] Promet skupnega podjetja bi se moral določiti skladno z najnovejšimi revidiranimi računi matičnih družb ali samega skupnega podjetja, odvisno od razpoložljivosti posameznih računov za kombinirane vire v skupnem podjetju.

[4] Besedna zveza "in/ali" se nanaša na vrsto zajetih primerov; na primer:

- pri skupni pridobitvi ciljne družbe je promet, ki ga je treba upoštevati, promet ciljne družbe (skupnega podjetja),

- pri ustanovitvi skupnega podjetja, h kateremu matične družbe prispevajo svoje dejavnosti, je promet, ki ga je treba upoštevati, promet udeleženih dejavnosti.

- pri vstopu nove obvladujoče stranke v obstoječe skupno podjetje je treba upoštevati promet skupnega podjetja in promet morebitnih dejavnosti, s katerimi je udeležena nova matična družba.

[5] Celotno vrednost premoženja skupnega podjetja bi bilo treba določiti skladno z zadnjo zakonito izdelano in potrjeno bilanco stanja vsake posamezne matične družbe. Izraz "premoženje" vključuje: (1) vsa opredmetena in neopredmetena sredstva, ki bodo prenesena na skupno podjetje (primer opredmetenih sredstev so proizvodni obrati, trgovine na drobno in debelo in zaloge blaga; primeri neopredmetenih sredstev vključujejo pravice intelektualne lastnine, dobro ime itn.) in (2) vsi krediti ali obveznosti skupnega podjetja, za katere je katera koli matična družba skupnega podjetja odobrila podaljšanje ali jamstvo.

[6] Če preneseno premoženje ustvarja promet, niti vrednost premoženja niti vrednost prometa ne sme presegati 100 milijonov EUR.

[7] Glej obvestilo Komisije o določitvi upoštevanega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, 9.12.1997, str. 5).

[8] Glej opombo 7.

[9] To pomeni, da v to kategorijo sodijo samo koncentracije, ki ne povzročajo prizadetih trgov, kakor je opredeljeno v Oddelku 6 III Obrazca CO. Pragi pri horizontalnih in vertikalnih razmerjih se nanašajo na tržne deleže na državni ravni in na ravni EGP ter za vsako drugo alternativno opredelitev trga, ki jo je treba v danem primeru upoštevati. Zelo je pomembno, da so osnovne opredelitve trga, ki so navedene v priglasitvi, dovolj natančne, da lahko upravičijo oceno, da navedeni pragi niso doseženi, in da so navedene vse morebitne alternativne opredelitve trga (vključno z geografskimi trgi, ki obsegajo ožje področje od nacionalnega).

[10] Kakor pri drugih priglasitvah lahko Komisija razveljavi v skrajšanem postopku izdano odločbo, če je osnovana na nepravih informacijah, za katere je odgovorno eno od zadevnih podjetij (člen 6(3)(a) Uredbe o združitvi).

[11] Glej smernice Odbora ECLF glede najboljše prakse, natisnjene na spletni strani Komisije: http://europa.eu.int/comm/competition/mergers/other/best_practice_gl.html.

[12] UL L 61, 2.3.1998, str. 1.

[13] Člen 4, odstavek 3 Uredbe o združitvi.

[14] Glej Obvestilo Komisije o omejitvah, ki so neposredno povezane in potrebne za koncentracije (UL C 203, 14.8.1990, str. 5). V obvestilu so določene tiste kategorije omejitev, ki jih na podlagi izkušenj, ki jih je Komisija do danes pridobila z uporabo Uredbe o združitvi, lahko štejemo za neposredno povezane z izvajanjem koncentracije in potrebne zanj.

--------------------------------------------------

Top