EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32000R2814

Uredba Komisije (ES) št. 2814/2000 z dne 21. decembra 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi dodelitvijo pomoči za prenos za nekatere ribiške proizvode

OJ L 326, 22.12.2000, p. 34–38 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 04 Volume 004 P. 356 - 360
Special edition in Estonian: Chapter 04 Volume 004 P. 356 - 360
Special edition in Latvian: Chapter 04 Volume 004 P. 356 - 360
Special edition in Lithuanian: Chapter 04 Volume 004 P. 356 - 360
Special edition in Hungarian Chapter 04 Volume 004 P. 356 - 360
Special edition in Maltese: Chapter 04 Volume 004 P. 356 - 360
Special edition in Polish: Chapter 04 Volume 004 P. 356 - 360
Special edition in Slovak: Chapter 04 Volume 004 P. 356 - 360
Special edition in Slovene: Chapter 04 Volume 004 P. 356 - 360
Special edition in Bulgarian: Chapter 04 Volume 006 P. 7 - 11
Special edition in Romanian: Chapter 04 Volume 006 P. 7 - 11
Special edition in Croatian: Chapter 04 Volume 011 P. 33 - 37

No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2013; razveljavil 32013R1420

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2000/2814/oj

32000R2814



Uradni list L 326 , 22/12/2000 str. 0034 - 0038


Uredba Komisije (ES) št. 2814/2000

z dne 21. decembra 2000

o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi dodelitvijo pomoči za prenos za nekatere ribiške proizvode

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o vzpostavitvi skupnih ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva [1], in zlasti člena 23(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 104/2000, ki je razveljavila Uredbo Sveta (EGS) št. 3759/92 [2] z učinkom od 1. januarja 2001, določa dodelitev pomoči za prenos pod določenimi pogoji za postopek za podaljševanje roka trajanja ali predelavo in skladiščenje proizvodov iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 104/2000, ki so bili umaknjeni s trga. Vloga mehanizma pomoči za prenos v skupni ureditvi trga, kot to določata Uredba (EGS) št. 3759/92 in Uredba Komisije (EGS) št. 3901/92 z dne 23. decembra 1992, ki uvaja podrobna pravila za dodelitev prenesene pomoči za določene ribiške proizvode [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EC) št. 1337/95 [4], je bila ponovno ocenjena. Posledica tega je bilo povečanje količin, ki so do te pomoči upravičene. Zato je primerno, da se poenostavijo postopki, ki jih mehanizem pomoči za prenos zahteva, in Uredba (EGS) št. 3901/92 nadomesti s to uredbo.

(2) Člen 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2406/96 z dne 26. novembra 1996 o skupnih tržnih standardih za določene ribiške proizvode [5], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2578/2000 [6], določa, da določeni proizvodi, ki so klasificirani kot kategorija B, niso upravičeni do finančne pomoči, ki je dodeljena v zvezi z intervencijskimi mehanizmi skupne ureditve trga. Glede na to, da so samo proizvodi kakovostnega razreda Extra "E" in "A" upravičeni do pomoči za prenos, ki jo določa člen 23 Uredbe (ES) št. 104/2000, mora izračun količin, upravičenih do te pomoči, temeljiti samo na teh kategorijah proizvodov.

(3) Da bi kar najbolj pospešili ukrep stabiliziranja trga, se organizacijam proizvajalcev, ki med ribolovnim letom ne upoštevajo cene Skupnosti za umik s trga, ne sme priznati finančnega nadomestila za pomoč za prenos.

(4) Sistematično ravnanje v skladu s skupnimi tržnimi standardi iz člena 2 Uredbe (ES) št. 104/2000 je odločujoči dejavnik pri oblikovanju cen in prispeva k stabiliziranju trga. Nadomestilo za pomoč za prenos za upravičene količine je torej pogojeno s tem, ali se je ravnalo v skladu s standardi pri vseh količinah zadevnega proizvoda, ki ga med ribolovnim letom da v prodajo organizacija proizvajalcev ali njeni člani.

(5) Mehanizmi za pomoč za prenos in finančno nadomestilo za umik s trga delujejo vzporedno in komplementarno ter imajo isti cilj, ki je stabiliziranje trga z zadevnimi proizvodi. Pogoji za količine, ki so lahko upravičene do pomoči za prenos, kot tudi za uporabo meje dopustnosti in za dokument, ki potrjuje, da so bili proizvodi umaknjeni s trga v drugi državi članici, morajo biti enaki tistim, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 2509/2000 z dne 15. novembra 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi s finančnim nadomestilom za umik določenih ribiških proizvodov s trga [7].

(6) Da se zagotovi kakovost proizvodov in pospeši njihovo namensko porabo na trgu, je treba določiti minimalne zahteve glede načinov predelave, upravičenih do pomoči, kot tudi zahteve glede skladiščenja zadevnega proizvoda in njegovega ponovnega prodajanja.

(7) Organizacije proizvajalcev morajo prispevati k stroškom, ki so povezani z izvedbo mehanizmov pomoči za prenos, torej je višino pomoči treba določiti na podlagi realnih tehničnih stroškov ter finančnih stroškov konzerviranja in skladiščenja. Tehnični stroški se določijo na podlagi neposrednih stroškov, nastalih v okviru mehanizma. Da bi se v gospodarstvu izognili nadležnim informacijskim zahtevam in zapletenim letnim izračunom, morajo biti finančni stroški v obliki pavšalnega zneska, ki je prilagojen glede na obrestno mero, določeno v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada [8], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1259/96 [9].

(8) Upravičenci do pomoči morajo hraniti evidence o skladiščenju, tako da so preverjanja lahko učinkovitejša, in te podatke poslati državi članici. Za dobro upravljanje mehanizma je dovolj, da se zahteva evidence o skladiščenju med minimalnim časom shranjevanja.

(9) Treba je določiti postopek za predložitev vlog za plačilo pomoči za prenos kot tudi postopek za dodelitev predplačil in znesek ustreznega jamstva.

(10) Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribiške proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine proizvodov, upravičene do pomoči za prenos v skladu s členom 23(3) Uredbe (ES) št. 104/2000, se izračunajo samo na podlagi količin, ki so v okviru tržnih standardov iz člena 2 navedene uredbe uvrščeni v razrede kakovosti Extra, "E" in "A".

Člen 2

1. Pomoč za prenos se organizacijam proizvajalcev izplača tako, kot določa člen 5(1) Uredbe (ES) št. 104/2000.

2. Pomoč za prenos upravičene količine proizvodov se izplača samo, če so bile vse količine zadevnih proizvodov ali skupin zadevnih proizvodov, ki so jih organizacije proizvajalcev dale v prodajo med ribolovnim letom, predhodno klasificirane v skladu s tržnimi standardi iz člena 2 Uredbe (ES) št. 104/2000.

3. Zahteve iz člena 23(2)(b) Uredbe (ES) št. 104/2000 so izpolnjene, če so proizvodi klasificirani v skladu s tržnimi standardi iz člena 2 omenjene uredbe.

Člen 3

1. Proizvodi so upravičeni do pomoči za prenos, če so bili predelani v skladu z eno ali več metod iz člena 23(4) Uredbe (ES) št. 104/2000 v roku 48 ur od njihovega umika s trga. Predelavo lahko opravijo zadevne organizacije proizvajalcev ali podjetje, ki mu je organizacija proizvajalcev poslala proizvode.

Pred predelavo morajo biti proizvodi hranjeni tako, da je zagotovljeno ohranjanje njihove začetne kategorije svežosti.

2. Ne glede na bolj omejevalne nacionalne zahteve ali komercialne standarde, ki se uporabljajo v državah članicah, morajo različne predelovalne metode izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

(a) zamrzovanje z ustrezno opremo, ki med drugim zagotovijo, da se v jedru proizvoda lahko hitro doseže temperatura minus 18 °C;

(b) soljenje mora zagotoviti, da vsebnost soli v končnem proizvodu ni manjša od 16 %;

(c) sušenje mora biti takšne vrste, da vsebnost vode v predelanem proizvodu ne presega 50 %;

(d) mariniranje se opravi na tak način, da se proizvodu doda kis ali kislina, sol in aromatske začimbe brez segrevanja proizvoda, tako da je pH proizvoda manjši od 4,8;

(e) pasterizacija mora potekati tako, da se osrednja temperatura proizvoda lahko vzdržuje na 75 °C vsaj 15 minut.

3. Shranjevanje živih užitnih rakovic v sidranih tankih ali kletkah, ki se oskrbujejo z morsko ali slano vodo in ki so ga za ta namen države članice potrdile, je upravičeno do plačila pomoči za prenos.

Člen 4

1. Proizvodi so upravičeni do pomoči za prenos samo, če po dokončni predelavi izpolnjujejo minimalne pogoje skladiščenja in ponovne prodaje iz odstavka 2 in 3.

2. V primeru zamrznjenih proizvodov čas shranjevanja ne sme biti krajši od petih dni od dne, ko je bila predelava zaključena, temperatura skladiščenja pa ne sme presegati minus 18 °C.

V primeru soljenih, mariniranih, prekuhanih ali pasteriziranih proizvodov čas skladiščenja ne sme biti krajši od petih dni od dne, ko je bila predelava zaključena.

V primeru sušenih proizvodov čas skladiščenja ne sme biti krajši od petih dni od dne, ko je bila predelava zaključena, temperatura shranjevanja pa ne sme presegati 4 °C pod primernimi pogoji vlažnosti.

V primeru vseh proizvodov, ki so hranjeni v posodah ali kletkah, čas skladiščenja ne sme biti krajši od petih dni.

3. Vsi proizvodi se ponovno dajejo v promet v homogenih lotih po vrstah in v skladu z določbami, ki veljajo v vsaki državi članici za prodajo proizvodov za prehrano ljudi.

Proizvodi, ki se živi hranijo v tankih ali kletkah, se ponovno dajejo v promet tako, da ne motijo običajne prodaje zadevnih proizvodov.

4. Po ponovni prodaji proizvodov se le-ti ne smejo še enkrat skladiščiti, da bi bili upravičeni do pomoči.

Člen 5

1. Višina pomoči za prenos se določi pred začetkom vsakega ribolovnega leta v skladu s postopkom iz člena 38(2) Uredbe (ES) št. 104/2000.

Pomoč za prenos se določi na enoto mase in se izračuna za neto maso proizvodov iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 104/2000.

2. Znesek pomoči se izračuna na podlagi realnih tehničnih stroškov in finančnih stroškov ukrepov, ki so neizogibni za konzerviranje in hranjenje zadevnih proizvodov, kot jih je Skupnost zabeležila v prejšnjih ribolovnih letih.

3. Kot tehnični stroški se obravnavajo:

(a) stroški energije;

(b) stroški dela, ki se nanašajo na skladiščenje in sprostitev iz skladišča;

(c) stroški materiala za neposredno pakiranje;

(d) stroški predelave (sestavine);

(e) stroški prevoza od kraja iztovarjanja do kraja predelave.

4. Za finančne stroške za leto 2001 je določen pavšalni znesek 10 EUR na tono. Po tem se pavšal prilagodi vsako leto ob uporabi obrestne mere, ki se določi letno v skladu s členom 5 Uredbe (EGS) št. 1883/78.

5. Stopnja pomoči za prenos, ki se določi za zadevno ribolovno leto, velja za proizvode, ki se začnejo skladiščiti v tem letu, ne glede na konec dobe skladiščenja.

6. Člen 2(1), (2) in (3), člen 3, člen 4(1)(c) in člen 7 Uredbe Komisije (ES) št. 2509/2000 ustrezno veljajo za ureditev pomoči za prenos iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 104/2000.

Člen 6

1. Države članice določijo sistem spremljanja, da se zagotovi upravičenost proizvodov, za katere je bila zaprošena pomoč za prenos.

2. Za minimalni čas, ki ga navaja člen 4(2), organizacije proizvajalcev zagotovijo, da upravičenci pomoči hranijo evidence o skladiščenju za vsako kategorijo uskladiščenih proizvodov.

3. Organizacija proizvajalcev zadevni državi članici mesečno sporoči datum, vrsto, kategorijo in količino uskladiščenih proizvodov.

Člen 7

1. Pomoč za prenos se zadevni organizaciji proizvajalcev izplača potem, ko so se pristojni organi v državi članici prepričali, da količine, za katere je bilo zaprošeno za pomoč, ne presegajo omejitve iz člena 23(3) Uredbe (ES) št. 104/2000 in so bile bodisi predelane in skladiščene ali konzervirane, nato pa ponovno dane v promet v skladu s to uredbo.

2. Vloge za pomoč za prenos zadevne organizacije proizvajalcev predložijo pristojnim organom v državi članici v roku štirih mesecev po koncu zadevnega ribolovnega leta. Podrobne podatke, ki morajo biti v vlogah navedeni, določijo države članice.

3. Nacionalni organi izplačajo pomoč za prenos v roku treh mesecev od takrat, ko od zadevne organizacije proizvajalcev prejmejo popolni zahtevek za plačilo.

Člen 8

Na zahtevo zadevne organizacije proizvajalcev država članica dodeli mesečno predplačilo za pomoč za prenos, ki se plača za količine, za katere je bilo zaprošeno za pomoč v tem mesecu, če je organizacija proizvajalcev položila jamstvo, ki znaša 105 % zneska predplačila.

Predplačila se izračunajo v skladu z metodo iz Priloge.

Člen 9

1. Vsaka država članica sporoči drugim državam članicam in Komisiji ime in naslov organa, ki je pristojen za izplačilo pomoči za prenos.

2. Vsaka država članica Komisijo najpozneje do 31. januarja 2001 obvesti o ukrepih, ki so bili sprejeti za izvajanje členov 6(1) in 7(2), in o vsaki spremembi teh ukrepov.

Člen 10

Uredba (EGS) št. 3901/92 se razveljavi.

Člen 11

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 2001.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2000

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

[2] UL L 388, 31.12.1992, str. 1.

[3] UL L 392, 31.12.1992, str. 29.

[4] UL L 129, 14.6.1995, str. 5.

[5] UL L 334, 23.12.1996, str. 1.

[6] UL L 298, 25.11.2000, str. 1.

[7] UL L 289, 16.11.2000, str. 11.

[8] UL L 216, 5.8.1978, str. 1.

[9] UL L 163, 2.7.1996, str. 10.

--------------------------------------------------

PRILOGA

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

Top