Help Print this page 

Document 32000R0360

Title and reference
Uredba Sveta (ES) št. 360/2000 z dne 14. februarja 2000 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sintranega magnezijevega oksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
  • No longer in force, Date of end of validity: 19/02/2005
OJ L 46, 18.2.2000, p. 1–10 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 11 Volume 033 P. 165 - 174
Special edition in Estonian: Chapter 11 Volume 033 P. 165 - 174
Special edition in Latvian: Chapter 11 Volume 033 P. 165 - 174
Special edition in Lithuanian: Chapter 11 Volume 033 P. 165 - 174
Special edition in Hungarian Chapter 11 Volume 033 P. 165 - 174
Special edition in Maltese: Chapter 11 Volume 033 P. 165 - 174
Special edition in Polish: Chapter 11 Volume 033 P. 165 - 174
Special edition in Slovak: Chapter 11 Volume 033 P. 165 - 174
Special edition in Slovene: Chapter 11 Volume 033 P. 165 - 174
Special edition in Bulgarian: Chapter 11 Volume 020 P. 174 - 183
Special edition in Romanian: Chapter 11 Volume 020 P. 174 - 183
Special edition in Croatian: Chapter 11 Volume 030 P. 3 - 12

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2000/360/oj
Multilingual display
Dates
  • Date of document: 14/02/2000
  • Date of effect: 19/02/2000; začetek veljavnosti datum objave + 1 glej člen 2
  • Date of end of validity: 19/02/2005; glej 396R0384 člen 11.2
Miscellaneous information
  • Author: Svet Evropske unije
  • Form: Uredba
Procedure
Relationship between documents
Text

32000R0360



Uradni list L 046 , 18/02/2000 str. 0001 - 0010


Uredba Sveta (ES) št. 360/2000

z dne 14. februarja 2000

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sintranega magnezijevega oksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti členov 9 in 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetu s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

(1) Decembra 1993 so bili z Uredbo Sveta (ES) št. 3386/93 [2] uvedeni dokončni protidampinški ukrepi v obliki spremenljive dajatve, povezane z najnižjo uvozno ceno v višini 120 ECU/tono, za uvoz sintranega magnezijevega oksida (v nadaljnjem besedilu: "SMO") s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Osnovno obdobje preiskave je zajemalo obdobje od 1. julija 1990 do 30. junija 1991.

2. Prošnja za revizijo

(2) Po objavi obvestila o neizbežnem izteku protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske [3], je Komisija junija leta 1998 prejela prošnjo za revizijo teh ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (v nadaljnjem besedilu: "osnovna uredba").

(3) Prošnjo je vložil Eurometaux v imenu proizvajalcev Skupnosti (v nadaljnjem besedilu:"proizvajalci prosilci"), katerih skupni obseg proizvodnje zadevnega izdelka predstavlja 62 % proizvodnje SMO v Skupnosti.

(4) Prošnja je bila utemeljena s trditvijo, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil ponoven pojav dampinga in škode za industrijo Skupnosti. Ko je Komisija po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda, je začela s preiskavo [4] v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

3. Preiskava

(5) Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila proizvajalce Skupnosti prosilce, izvoznike in proizvajalce izvoznike v Ljudski republiki Kitajski (v nadaljnjem besedilu: "kitajski izvozniki"), uvoznike in njihova reprezentativna združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike vlade države izvoznice. Komisija je poslala vprašalnike vsem navedenim strankam ter tistim, ki so se oglasile v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda. Poleg tega so bili o začetku pregleda obveščeni trije znani proizvajalci v Turčiji, ki je bila izbrana kot analogna država, ki so prejeli vprašalnike. Neposredno vpletene stranke so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje.

(6) Na vprašalnik so odgovorili vsi proizvajalci Skupnosti prosilci. Niti kitajski izvozniki in proizvajalci izvozniki niti uvozniki pa na vprašalnik niso odgovorili. Vendar je en uvoznik pisno predstavil svoje poglede, en uvoznik pa je predložil nekatere informacije. Dva uporabnika sta odgovorila na vprašalnik, en uporabnik pa je predložil nekatere informacije.

(7) Komisija je pridobila in overila vse podatke, za katere je menila, da so potrebni za ugotovitev verjetnosti nadaljnjega ali ponovnega dampinga in škode ter interesa Skupnosti. Preiskave so se opravile v prostorih naslednjih družb:

a) proizvajalci Skupnosti prosilci:

- Grecian Magnesite SA, Atene, Grčija,

- Magnesitas Navarras, Pamplona, Španija;

(b) proizvajalec v analogni državi:

- Kumas AS, Kütahya, Turčija;

(c) uporabniki v Skupnosti

- Sambre et Dyle, Belgija,

- Bet-Ker Oy, Finska.

(8) Preiskava nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 1998 do 31. decembra 1998 (v nadaljnjem besedilu: "OP"). Preiskava nadaljevanja ali ponovnega pojava škode je zajemala obdobje od 1. januarja 1994 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: "IOP")

B. OBRAVNAVANI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Obravnavani izdelek

(9) Obravnavani izdelek je naravni sintrani magnezijev oksid (SMO), ki je predelan iz magnezita oziroma naravno prisotnega magnezijevega karbonata. Da bi proizvedli SMO je treba magnezijev karbonat izkopati, drobiti, razvrstiti in žgati v peči pri temperaturi od 1500 do 2000 °C. Tako se pridobi SMO z vsebnostjo MgO (magnezijevega oksida) v razponu od 80 do 98 %. Glavne nečistoče v SMO so SiO2, Fe2O3, Al2O3, CaO in B2O3 (silicijev oksid, železov oksid, aluminijev oksid, kalcijev oksid in borov oksid v tem zaporedju). SMO se uporablja predvsem v industriji ognjevzdržnih materialov za pridobivanje oblikovanih in neoblikovanih ognjevzdržnih izdelkov. Kar zadeva osnovne kemične in fizikalne lastnosti, izmenljivost in uporabo obravnavanega izdelka ni večjih razlik. Kot v prejšnji preiskavi je zato treba za namene te preiskave vse stopnje kakovosti SMO obravnavati kot en izdelek.

2. Podoben izdelek

(10) Uporabnik obravnavanega izdelka je trdil, da SMO iz Ljudske republike Kitajske ni enak izdelek kot SMO, ki se proizvaja in prodaja v Skupnosti. Isti uporabnik je navedel razlike v nekaterih značilnostih, kot je kakovost. V zvezi s tem je preiskava pokazala, da se magnezit pridobiva in predeluje v SMO na podobne načine; poleg tega se SMO uporablja za izdelavo enake vrste ognjevzdržnih izdelkov. Čeprav se metode pridobivanja, vsebnost MgO v nahajališču in proizvodni proces lahko razlikujejo, te razlike nimajo bistvenega vpliva na končni izdelek in ne opravičujejo trditve, da se SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in SMO, proizveden v Skupnosti, razlikujeta glede kemičnih in fizikalnih lastnosti. To potrjuje dejstvo, da imajo proizvajalci Skupnosti in kitajski izvozniki številne skupne kupce.

(11) Zato se SMO, ki se izvaža v Skupnost iz Ljudske republike Kitajske, SMO, ki ga v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, ki se je pritožila, ter SMO, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Turčiji, obravnavajo kot enaki izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

1. Uvodne opombe

(12) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je namen take vrste pregleda v zvezi z vidiki dampinga ugotoviti, ali bi prenehanje veljavnosti ukrepov povzročilo nadaljevanje ali ponovni pojav dampinga.

2. Analogna država

(13) Za ugotovitev običajne vrednosti se je upoštevalo dejstvo, da je za to preiskavo običajna vrednost za uvoz iz Ljudske republike Kitajske morala temeljiti na podatkih tržnega gospodarstva tretje države. Glede tega je bila v obvestilu o začetku tega pregleda Turčija predvidena kot ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom. Nepovezan uvoznik je predložil svoje stališče, da Turčija ni ustrezna, ker je dostop do surovin v Turčiji težji kot v Ljudski republiki Kitajski: rudniki magnezita v Turčiji nimajo enakih naravnih prednosti kot rudniki magnezita v Ljudski republiki Kitajski, zato so v takih pogojih stroški pridobivanja in predelave višji kot v kitajskih rudnikih. Isti uvoznik je tudi trdil, da je turški domači trg premajhen, da bi bil reprezentativen za kitajski trg. Vendar pa ta uvoznik ni predlagal druge tretje države s tržnim gospodarstvom.

(14) Komisija je preučila, ali je Turčija, ki je bila uporabljena kot tretja država s tržnim gospodarstvom v prejšnji preiskavi, primerna izbira. Zlasti je bilo ugotovljeno, da so vsaj tri turška podjetja proizvajala in prodajala SMO v Turčiji v znatnih količinah, pri čemer so tekmovala med seboj in z izvozniki iz drugih držav. V prvotni preiskavi se je obravnavalo vprašanje dostopa do surovin, ki naj bi bil lažji v Ljudski republiki Kitajski kot v Turčiji, in predloženih ni bilo novih dokazov, ki bi spremenili sklep, da je Turčija ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom. Če bi se izkazalo, da take razlike obstajajo, bi jih lahko upoštevali tako, da bi se opravile potrebne prilagoditve v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe (glej uvodno navedbo 19). Glede na zgoraj navedeno se je prošnja za sodelovanje naslovila na tri znane turške proizvajalce, od katerih je en izrazil pripravljenost za sodelovanje.

3. Normalna vrednost

(15) Da bi določili običajno vrednost, je bilo za edinega sodelujočega turškega proizvajalca treba najprej ugotoviti, ali je bil celotni obseg domače prodaje obravnavnega izdelka reprezentativen v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, in sicer, ali je ta prodaja predstavljala več kot 5 % obsega realizirane prodaje zadevnega izdelka, ki ga je Ljudska republika Kitajska izvozila v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je zadevna domača prodaja bila reprezentativna.

Nato se je ugotovilo, ali je bila opravljena zadostna domača prodaja obravnavanega izdelka med običajnim trgovanjem v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Ker je bil obseg donosnih transakcij manjši od 80 % vendar ne nižji od 10 % prodaje, je bila običajna vrednost določena na podlagi tehtanih povprečnih cen, ki so bile dejansko plačane za donosno prodajo obravnavanega izdelka.

4. Izvozna cena

(16) Ker kitajski izvozniki niso sodelovali je morala izvozna cena temeljiti na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Številke Eurostata so bile izbrane kot ustrezna podlaga za določitev izvozne cene. Povprečne ravni cen po Eurostatu je potrdilo sklicevanje na podatke, pridobljene od enega sodelujočega uvoznika.

5. Primerjava

(17) Tehtana povprečna običajna vrednost se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno za SMO na ravni franko ladja v pristanišču države proizvajalke v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe.

(18) Da bi zagotovili pošteno primerjavo med običajno vrednostjo in izvozno ceno so se upoštevale razlike v dejavnikih, ki so vplivali na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Zato so bile opravljene prilagoditve za notranji in oceanski prevoz, zavarovanje, manipulacijo, nakladanje ter dodatne stroške in kreditne stroške.

(19) V prejšnji preiskavi se je sprejelo dejstvo, da je dostop do surovin lažji v Ljudski republiki Kitajski kot v Turčiji. Ker ni bilo predloženih podatkov, ki bi pokazali spremembo v zvezi s tem, se je dovolil popravek, da bi se lahko upoštevala razlika v stopnji pridobivanja med državama. Sklenjeno je bilo, da se uporabi enaka prilagoditev za običajno vrednost, kot se je uporabila v prejšnji preiskavi, in sicer zmanjšanje običajne vrednosti, ki ustreza 20 % stroškov pridobivanja, ugotovljenih za sodelujočega turškega proizvajalca.

(20) Poleg tega je tako kot v prejšnji preiskavi veljalo, da je čistota surovin iz Ljudske republike Kitajske višja kot pri turških surovinah, zato je bila opravljena prilagoditev, s katero se je ta razlika upoštevala.

6. Stopnja dampinga

(21) Primerjava običajne vrednosti in izvozne cene je pokazala prisotnost dampinga, pri čemer je stopnja dampinga enaka znesku, za katerega tako ugotovljena običajna vrednost presega ceno za izvoz v Skupnost. Ugotovljena stopnja dampinga v obliki odstotka cif uvozne cene meja Skupnosti je bila precej visoka, in sicer v višini 50 %.

(22) Ker se je v celotnem IP izvajal znatno visok damping je zelo verjetno, da se bo, v kolikor se bodo ukrepi nadaljevali, damping nadaljeval vsaj na isti ravni.

D. VERJETNOST PONOVNEGA POJAVA DAMPINGA

(23) Ker je uvoz prisoten v velikem obsegu in je raven dampinga zelo visoka, se šteje, da ni treba preučiti, ali bi se damping v primeru odprave ukrepov ponovno pojavil.

E. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(24) Med OP so bili v Skupnosti štirje proizvajalci SMO. Preiskava je pokazala, da sta dva proizvajalca Skupnosti prosilca predstavljala 62 % proizvodnje SMO v Skupnosti in zato tvorita industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(25) Poudariti je treba, da sta dva od štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so tvorili industrijo Skupnosti v prejšnji preiskavi, v letu 1991, t.j. med prejšnjo preiskavo, prenehala z opravljanjem dejavnosti. Navedena dva proizvajalca sta bila Magnomin SA, Thessaloniki, Grčija in Financial Mining, Industrial & Shipping Corporation (Fimisco), Atene, Grčija. Podjetje Fimisco je bilo likvidirano v letu 1992, njegovo premoženje pa je bilo leta 1996 prodano proizvajalcu ognjevzdržnih izdelkov Viomagn v Grčiji. Čeprav podjetje Viomagn ni bilo med prosilci v trenutni preiskavi, pa jo podpira. Podjetje Magnomin pa je dokončno prenehalo s poslovanjem, saj je njegovo dovoljenje za rudarstvo poteklo v letu 1997.

(26) Kar zadeva proizvajalca Veitsch-Radex iz Avstrije, ki ni sodeloval (vendar ni nasprotoval), je preiskava pokazala, da gre za integriranega proizvajalca na koncu proizvodne verige, ki uporablja svojo proizvodnjo SMO izključno za interno porabo.

F. ANALIZA RAZMER NA TRGU SKUPNOSTI

1. Poraba na trgu Skupnosti

(27) Dejanska poraba SMO v Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi:

- prometa proizvajalcev Skupnosti v Skupnosti,

- uvoza SMO v Skupnost iz Ljudske republike Kitajske,

- uvoza SMO v Skupnost iz vseh drugih tretjih držav.

(28) Na tej podlagi se je med IOP poraba zmanjšala za 2 %, in sicer iz približno 497000 ton v letu 1994 na približno 486000 ton v OP. Zlasti se je poraba po najvišji točki v letu 1995 (+ 20 % v primerjavi z letom 1994) stalno zmanjševala in dosegla najnižjo raven v letu 1997. Med IP si je trg precej opomogel, saj se je poraba povečala za 13 % v primerjavi z letom 1997.

2. Uvoz iz zadevne države

(a) Obseg uvoza in tržni delež zadevnega uvoza v IOP

(29) Obseg uvoza SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske med IOP ni sledil trendu porabe. Od leta 1994 do OP se je kitajski uvoz povečal za približno 10 %, iz približno 238000 ton na približno 261000 ton, medtem ko se je poraba v Skupnosti zmanjšala za 2 %. Poleg tega se je od leta 1997 do OP zadevni uvoz povečal za 30 %, povpraševanje pa le za 13 %. Poudariti je treba, da je obseg uvoza med OP (260967 ton) znatno višji od ravni uvoza, ugotovljene med OP v prejšnji preiskavi (176000 ton).

(30) Tržni delež uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske se je povečal iz 48 % v letu 1994 na 54 % v OP. Opozoriti je treba, da je bila med OP v prejšnji preiskavi ugotovljena raven kitajskega tržnega deleža enaka indeksu 85 v primerjavi z indeksom 100 v letu 1994.

(b) Spreminjanje in vedenje cen uvoza zadevnega izdelka

(i) Spreminjanje cen zadevnega uvoza

(31) Ker kitajski izvozniki niso na noben način sodelovali, je bilo spreminjanje cen uvoza iz Ljudske republike Kitajske med IOP ugotovljeno glede na podatke Eurostata na podlagi povprečnih cif uvoznih cen. Te cene so se med IOP povečale za približno 10 %. Zlasti med leti 1994 in 1995, t.j. takoj po uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov, so se cene SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Skupnosti povišale za približno 16 %. Od leta 1996 pa so se te cene začele vsako leto počasi vendar stalno zniževati. Med IOP so bile cene stalno nad najnižjo ceno. Poudariti je treba, da je bila povprečna cif uvozna cena med obdobjem prejšnje preiskave približno 90 ECU/tono.

(32) Spreminjanje cen uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske je treba obravnavati v luči dveh poglavitnih elementov, ugotovljenih med preiskavo. Prvič, zdi se, da podatki Eurostata niso nujno točni. Tako so bile potrjene uvozne cene, preverjene med preiskavo na podlagi resničnih transakcij, vedno nižje od številk Eurostata. Ker pa tako preverjen uvoz ne more veljati za reprezentativnega kar zadeva obseg in vrednost, so se za določitev gibanja cen kitajskega izvoza uporabile številke Eurostata.

(33) Drugič, prodajni program, ki so ga kitajski izvozniki izvažali v Skupnost, se je v primerjavi s prejšnjo preiskavo med OP spremenil. Na podlagi podatkov, ki so jih predložile zainteresirane stranke, ki so sodelovale ali ki so službam Komisije posredovale informacije, je bilo ugotovljeno, da je po uvedbi ukrepov zadevni izdelek, ki so ga v Skupnosti prodajali kitajski izvozniki, vedno vseboval 90 % ali več MgO. Za primerjavo je med obdobjem prejšnje preiskave uvoz SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske z vsebnostjo MgO manj kot 90 % predstavljal več kot 50 % vsega uvoza, kar pomeni, da je večji del predstavljal SMO nižje kakovosti in je bil zato cenejši, pri čemer se je najnižja cena ustrezno izračunala na podlagi te nižje cene. Iz tega lahko zato sklepamo, da so med IOP cene porasle, ker so kitajski izvozniki prodajali večji odstotek SMO višje kakovosti.

(34) Poudariti je tudi treba, da so bile cene SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Skupnosti med IOP vedno nižje od cen obeh proizvajalcev Skupnosti (glej uvodno navedbo 35) kot tudi drugih tretjih držav (glej uvodno navedbo 59).

(ii) Vedenje izvoznikov glede cen

(35) Da bi preučila vedenje kitajskih izvoznikov glede cen v primerjavi z vedenjem industrije Skupnosti med OP so službe Komisije zaradi nesodelovanja kitajskih izvoznikov uporabile dve metodi. Prvič, na podlagi Eurostata so primerjale cif izvozno ceno s tehtano povprečno ceno proizvajalcev Skupnosti prosilcev, prilagojeno na raven franko tovarna, ne glede na kakršno koli posebno vsebnost MgO. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da so cene SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske nižje od cen industrije Skupnosti.

(36) Drugič, glede na zgoraj navedeno spremembo prodajnega programa (uvodna navedba 33) se je zdelo bolj smiselno primerjati cif izvozno ceno s ceno proizvajalcev Skupnosti prosilcev za SMO z vsebnostjo MgO 90 % ali več, da bi dobili resnično sliko obnašanja kitajskih izvoznikov na trgu. Ta pristop je pokazal, da so bile prodajne cene kitajskih izvoznikov resnično znatno nižje od cen industrije Skupnosti.

(37) Spreminjanje cen SMO je treba obravnavati tudi ob upoštevanju naslednjega. Na podlagi informacij, ki jih je predložil en nepovezan uvoznik, ki je v letu 1995 opravil 13 %, v letu 1996 pa 11 % celotnega uvoza iz Ljudske republike Kitajske v Skupnost, se zdi, da je bilo povišanje cen, ugotovljeno pri približno polovici količine uvoza, v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave, kot je razvidno iz spodaj navedenega, umetno. Navedeni uvoznik je kupil SMO od kitajskih izvoznikov po ceni, ki je bila nižja od najnižje cene 120 ECU/tono. Pri večini tega uvoza so carinjenje opravile stranke nepovezanega uvoznika (t.j. dejanski uporabniki izdelka) na podlagi maloprodajne cene, plačane tem strankam. V to maloprodajno ceno je nepovezani uvoznik vključil določeno maržo, da bi pokril svoje stroške, ki so nastali v Skupnosti, in zaslužil dobiček. Na ta način se je izpolnila vrzel med nakupno ceno, plačano kitajskem izvozniku, in najnižjo ceno. To je imelo za posledico, da je bila končna cena, ki jo je carinskim organom prijavila uvoznikova stranka, višja od najnižje cene, vendar je mehanizem, ki se je uporabil, da bi dosegli to končno ceno, pokazal tudi, da se je lahko kitajski SMO prodajal v Skupnosti po ceni, nižji od 120 ECU/tono. V zvezi s tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bila prvotna najnižja cena določena na ravni nakupnih cen uvoznikov/trgovcev in ne na ravni nakupnih cen končnih uporabnikov. Zato se zdi, da zgoraj opisana poslovna praksa vpliva na dejansko učinkovitost ukrepov. S to poslovno prakso bi lahko tudi razložili, zakaj so podatki Eurostata pokazali višje številke od dejanskih cen, preverjenih med preiskavo.

3. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

(a) Proizvodnja

(38) Proizvodnja SMO industrije skupnosti se je od leta 1994 do OP zmanjšala za približno 33 %. Poudariti je treba, da je bilo zmanjšanje proizvodnje zlasti opazno med leti 1995 in 1996, ko se je poraba SMO na trgu Skupnosti zmanjšala.

(39) Preiskava je pokazala, da je bila industrija Skupnosti med IOP prisiljena spremeniti svoj prodajni program in proizvodnjo bolj usmeriti na SMO nižje stopnje kakovosti. Kljub temu pa je še naprej proizvajala znatno količino (približno 20 %) SMO z vsebnostjo MgO 90 % ali več.

(b) Proizvodna zmogljivost

(40) Med IOP je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti ostala stabilna.

(c) Izkoriščenost zmogljivosti

(41) Izkoriščenost zmogljivosti se je od leta 1994 do OP zmanjšala za 34 %.

(d) Promet

(42) Celoten promet industrije Skupnosti se je od leta 1994 do OP zmanjšal za približno 36 %. Poudariti je treba, da je po uvedbi ukrepov leta 1995 industrija Skupnosti lahko izkoristila povečano povpraševanje (promet je povečala za približno 3 %), vendar v OP kljub temu, da se je poraba povečala za 13 % (glej uvodno navedbo 28), ni mogla slediti temu trendu, tako da se je njen promet zmanjšal za približno 23 %.

(e) Tržni delež

(43) Med IOP se je delež industrije Skupnosti na trgu Skupnosti zmanjšal za 37 %. V zvezi s tem je treba poudariti, da se je v prejšnji preiskavi tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal iz 30 % v letu 1988 na 15 % v obdobju prejšnje preiskave, vendar se je negativni trend po uvedbi protidampinških ukrepov, ki so predmet tega pregleda upočasnil.

(f) Spreminjanje cen

(44) Preiskava je pokazala, da se je povprečna prodajna cena SMO franko tovarna proizvajalcev Skupnosti povišala za 23 % v celotnem IOP. Kljub temu povišanju industrija Skupnosti ni mogla dvigniti svojih cen na donosno raven, kot je navedeno spodaj (uvodna navedba 46), in je lahko poslovala le z izgubo.

(45) Spreminjanje cen je treba analizirati v luči zgoraj navedene spremembe prodajnega programa, ki se je pojavila med IOP (glej uvodno navedbo 39). Industrija Skupnosti je svojo proizvodnjo in prodajo resnično osredotočila na SMO z nižjimi stopnjami kakovosti, katerih proizvodnja je cenejša in se zato lahko prodajajo po nižjih cenah, v škodo višjih stopenj kakovosti, ki bi lahko bile donosnejše vendar s katerimi industrija Skupnosti ne bi mogla konkurirati kitajskemu cenovnemu pritisku. Čeprav so se cene na splošno dvigovale, industrija Skupnosti ni mogla doseči zadovoljive ravni cen.

(g) Donosnost

(46) Donosnost industrije Skupnosti, izražena v odstotkih neto prodaje, je kljub izboljšanju v absolutnih vrednostih iz (- 100) v letu 1994 na (- 28) v OP ostala na indeksni osnovi negativna skoraj celo obdobje IOP.

(h) Zaposlenost

(47) Zaposlenost v industriji Skupnosti se je med IOP zmanjšala za 31 %.

(i) Naložbe

(48) Proizvajalci Skupnosti prosilci so med IOP povečali stopnjo naložb za približno 78 %. Čeprav se te številke ne nanašajo izključno na obravnavani izdelek, saj ni bilo mogoče dodeliti naložb samo za SMO, je bilo ugotovljeno, da so bile naložbe namenjene predvsem nadaljnji racionalizaciji proizvodnega procesa za SMO.

(j) Sklep

(49) Po uvedbi protidampinških ukrepov v letu 1993 in med celotnim obdobjem IOP se je položaj industrije Skupnosti izboljšal glede nekaterih pregledanih gospodarskih kazalcev. Zlasti se je povečala povprečna prodajna cena, medtem ko so se izgube zmanjšale. Nenehna prizadevanja za racionalizacijo proizvodnje in nove naložbe kažejo na industrijo, ki je še vedno sposobna za obstoj in odločna, da bo še naprej poslovala.

(50) Vendar pa se drugi gospodarski kazalci med IOP niso razvijali tako ugodno. Tako industrija Skupnosti ni mogla povečati proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, prometa, tržnih deležev in zaposlenosti na zadovoljivo raven.

(51) Zato se sklene, da je industrija Skupnosti še vedno v težkem položaju.

4. Vpliv na zadevni uvoz

(52) Razvoj trga po uvedbi ukrepov kaže, da najnižja cena, določena v prejšnji preiskavi, kitajskih izvoznikov ni odvrnila od prodaje na trgu Skupnosti. Tako so se tržni deleži kitajskih izvoznikov med IOP povečali, njihova prisotnost na trgu Skupnosti pa je na splošno postala močnejša kot med obdobjem prejšnje preiskave. Poleg tega je treba poudariti, da je industrija Skupnosti izgubila tržni delež v skoraj enakem obsegu, kot je obseg tržnega deleža, ki ga je pridobila Ljudska republika Kitajska.

(53) Skladno z uvedenimi ukrepi so se kitajske izvozne cene med trenutnim IOP povišale in zdelo se je, da se tudi cenovni položaj industrije Skupnosti razvija bolj pozitivno. Vendar pa, glede na zgoraj navedeno podrobno razlago, tega povišanja cen ne bi smeli preveč poudarjati. Pri tem spreminjanju cen pa je treba upoštevati tudi, prvič, prehod kitajskih izvoznikov iz nizkih kategorij na dražje višje kategorije MgO (glej uvodno navedbo 33). Drugič, ta sprememba v prodajnem programu je prisilila industrijo Skupnosti, da je postopno zmanjšala promet in proizvodnjo višjih stopenj kakovosti SMO. Kot je obrazloženo v uvodni navedbi 36 je bil cenovni pritisk zadevnega uvoza povezan zlasti z višjimi stopnjami kakovosti SMO, katerim industrija skupnosti ni mogla konkurirati (glej uvodno navedbo 45).

(54) Poleg tega je treba omeniti vpliv kitajskega sistema dovoljenj, ki so ga uvedli leta 1994 in ki je najverjetneje prispeval k povišanju kitajskih cen povsod po svetu (za podrobno obrazložitev glej uvodne navedbe 73, 74 in 75).

(55) Preiskava je pokazala tudi, da je bila med OP protidampinška dajatev plačana na vsaj 7 % vsega kitajskega uvoza zadevnega izdelka, kar pomeni,da je bil ta izvoz opravljen po cenah, nižjih od najnižje cene.

5. Obseg uvoza in uvozne cene iz drugih tretjih držav

(a) Obseg in tržni delež uvoza

(56) Obseg uvoza SMO iz drugih tretjih držav se je v IOP zmanjšal iz približno 178500 ton v letu 1994 na 166500 ton v IP. To predstavlja približno 7-odstotno zmanjšanje.

(57) Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav se je od leta 1944 do OP zmanjšal za dve odstotni točki. To zmanjšanje je bilo kljub predhodnemu povečanju med letoma 1994 in 1995 še izrazitejše od leta 1995 do OP, ko je preseglo trend porabe v Skupnosti (če bi uvoz sledil porabi v Skupnosti, bi tržni delež ostal stabilen).

(58) Iz navedenega je jasno, da so med IOP kitajski izvozniki lahko utrdili svoj položaj v Skupnosti na škodo ne le industrije Skupnosti (glej uvodno navedbo 42) ampak tudi drugih tretjih držav.

(b) Prodajne cene za uvoz iz tretjih držav

(59) Po podatkih Eurostata se je povprečna prodajna cena za uvoz iz drugih tretjih držav zmanjšala za 9 % v IOP. Vendar pa je bila cena na enoto povprečno vedno višja kot pri uvozu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in prodaji industrije Skupnosti.

(60) Glede na navedeno se sklene, da uvoz obravnavanega izdelka iz drugih tretjih držav ni imel znatnega vpliva na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

6. Sklep

(61) Kljub veljavnim ukrepom je industrija Skupnosti zaradi stalnega cenovnega pritiska kitajskih izvoznikov ostala v težkem gospodarskem položaju. Zaradi cenovnega pritiska si industrija Skupnosti ni mogla opomoči od učinkov prejšnjega in sedanjega izvajanja dampinga. V zvezi s tem je treba poudariti, da sta že dva od štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so tvorili industrijo Skupnosti v prejšnji preiskavi, prenehala z opravljanjem dejavnosti med prejšnjim postopkom preiskave, kar je povzročilo znatno izgubo delovnih mest. Kljub temu pa je preiskava pokazala, da je preostala industrija Skupnosti glede na njene naložbe še vedno sposobna za obstoj in da ni pripravljena opustiti tega segmenta proizvodnje.

G. VERJETNOST PONOVNEGA POJAVA ŠKODE

1. Analiza razmer v Ljudski republiki Kitajski

(62) Da bi ocenili verjeten učinek prenehanja veljavnosti ukrepov in ob upoštevanju dejstva, da je industrija Skupnosti še vedno v težkem gospodarskem položaju, so se preučili naslednji elementi:

(a) Rezerve, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti in zaloge

(63) Ker kitajski izvozniki niso sodelovali je analiza temeljila na informacijah, predloženih v pritožbi, ter informacijah, pridobljenih od specializiranih revij in tržnih raziskovalnih študij.

(64) Kar zadeva rezerve magnezita ima po navedenih virih Ljudska republika Kitajska ugotovljene največje rezerve za posamezno državo, ki predstavljajo 17,3 % svetovnih rezerv.

(65) Po istih virih je bila proizvodna zmogljivost za magnezijo v Ljudski republiki Kitajski v zadnjih letih približno 2500000 ton/leto, od tega 1700000 ton SMO. To pomeni, da Ljudska republika Kitajska predstavlja 28 % svetovne proizvodne zmogljivosti SMO.

(66) Kar zadeva izkoriščenost zmogljivosti in zaloge pa glede na to, da kitajske zainteresirane stranke niso sodelovale, ni bilo mogoče dobiti zanesljivih informacij.

(67) Na podlagi razpoložljivih specializiranih publikacij in revij in glede na velik obseg rezerv surovin in proizvodne zmogljivosti se sklene, da obstaja znatna možnost, da bodo kitajski izvozniki v prihodnosti povečali proizvodnjo in obseg izvoza v Skupnost.

(b) Kitajski izvoz v tretje države

(68) Službe Komisije so na podlagi trgovinske statistike Ministrstva za gospodarstvo Združenih držav analizirale izvoz SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Združene države Amerike, ki so eden od najpomembnejših izvoznih trgov za Ljudsko republiko Kitajsko. Navedeni uvoz je predstavljal 77 % svetovnega uvoza SMO v Združene države Amerike v letu 1998.

(69) Celotni obseg izvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Združene države Amerike se je povečal iz približno 630002 ton v letu 1994 na približno 292000 ton v letu 1998, kar predstavlja 11 % povečanje, in je v letu 1995 dosegel najvišjo točko, in sicer 320000 ton. Kar zadeva cene izvoza pa so se prodajne cif cene povečale iz 88 ECU na tono v letu 1994 na 117 ECU na tono v OP, kar predstavlja 33 % povečanje.

(70) Preiskava je pokazala podobnost v obnašanju kitajskih izvoznikov v Združenih državah Amerike in v Skupnosti. Na obeh trgih so bile kitajske cene na splošno med najnižjimi v primerjavi z uvozom iz vseh drugih tretjih držav, in sicer med celotnim obdobjem IOP.

(71) Navedena cena v višini 117 ECU/tono v OP je 23 % nižja od kitajske cene, ki se je zaračunavala v Skupnosti v istem obdobju, in 2,5 % nižja od najnižje cene, določene s prejšnjimi ukrepi za Skupnost.

(72) Iz navedenega lahko sklenemo, da bi lahko v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov kitajske cene padle najmanj na ravni, primerljive s cenami za izvoz v Združene države Amerike.

(c) Kitajski sistem dovoljenj

(73) Aprila leta 1994 sta MOFTEC (Ministrstvo za zunanjo trgovino in gospodarsko sodelovanje) in CCCMMC (Kitajska gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij) za ves izvoz nekaterih mineralov uvedla sistem izvoznih dovoljenj, ki je enak sistemu izvoznih kvot in davkov. Od takrat ta sistem dovoljenj zajema vse različne vrste magnezita vključno s SMO. V letu 1997 je 18 kitajskih podjetij dobilo dovoljenje za izvoz do največ 2 milijonov ton magnezita v okviru letnega števila licenc in odobrene količine. V letu 1997 je bila licenčnina 30 USD/tono (26,5 ECU/tono) in se je v letu 1998 povečala na 40 USD/tono (36,6 ECU/tono). To pomeni, da bi ob izpolnitvi najnižje cene v višini 120 ECU/tono dejanska izvozna cena v Skupnost brez licenčnine znašala 83,4 ECU/tono. Po podatkih Eurometaux je provinca Liaoning, kjer se nahaja največ proizvajalcev, leta 1995 uvedla lokalni izvozni davek, ki je leta 1997 znašal 15,7 USD/tono (14,4 ECU/tono). Tako bi dejanska prodajna cena v Skupnosti, če odštejemo tudi lokalni davek, znašala le 69,4 ECU/tono.

Eurometaux trdi, da bi se lahko kitajski sistem dovoljenj za magnezijo in s tem tudi za SMO kmalu opustil in da bo, v kolikor se ne bo podaljšala veljavnost protidampinških ukrepov, prišlo do povečanja izvoza in znatnega znižanja cen SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, če se ne bo podaljšala veljavnost protidampinških ukrepov.

(74) V zvezi s tem je treba poudariti, da je analiza sistema dovoljenj, ob upoštevanju precejšnega zneska licenčnin, izpostavila možnost, da bi lahko kitajski izvozniki prodajali SMO v Skupnosti po zelo nizkih cenah.

(75) Poleg tega velja glede na dejstvo, da zgoraj naveden sistem neodvisno upravlja vlada države izvoznice, da njegov obstoj ali odprava ne more vplivati na odločitev ustanov Skupnosti, ali bi se škodljiv damping ponovno pojavil, v kolikor se veljavnost ukrepov ne bi podaljšala.

2. Sklep o ponovnem pojavu škode

(76) Ob upoštevanju zgoraj navedenega, t.j. naslednjih dejavnikov:

- kljub veljavnim ukrepom je industrija Skupnosti še vedno v težkem gospodarskem položaju;

- kitajski uvoz ima še vedno izjemno močan položaj na trgu Skupnosti in se opravlja po dampinških in nizkih cenah;

- cene, ki bi jih kitajski izvozniki zaračunavali, če se ne bi podaljšala veljavnost protidampinških ukrepov, bi lahko bile zelo nizke, če upoštevamo na eni strani cene brez licenčnin, ki izhajajo iz kitajskega sistema dovoljenj, in po drugi strani obnašanje kitajskih izvoznikov na trgu Združenih držav, kjer so bile cene vedno nižje kot v Skupnosti;

- velike rezerve surovin in velike zmogljivosti za izkoriščanje surovin na Kitajskem kažejo, da lahko kitajski izvozniki povečajo proizvodnjo in/ali obseg izvoza;

- čeprav je veljala najnižja cena, so bile v več primerih transakcije opravljene pod najnižjo ceno, kar kaže na veliko verjetnost, da bodo kitajski izvozniki znižali svoje cene

se sklene, da obstaja verjetnost ponovnega pojava škode, če bi se odpravili ukrepi.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvod

(77) V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je preučilo, ali bi bilo podaljšanje veljavnosti protidampinških ukrepov v nasprotju z interesi Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, kot so interes industrije Skupnosti, uvoznikov in trgovcev kot tudi uporabnikov zadevnega izdelka.

(78) Da bi ocenila verjeten učinek nadaljnje veljavnosti ali prenehanja veljavnosti ukrepov je Komisija vse zgoraj navedene zainteresirane stranke zaprosila za informacije. Komisija je poslala vprašalnike dvanajstim uvoznikom in oseminsedemdesetim uporabnikom obravnavanega izdelka. Na vprašalnik ni odgovoril noben uvoznik, čeprav sta dva uvoznika predložila nekaj informacij. Izmed uporabnikov sta na vprašalnik odgovorila dva, podatki pa so bili preverjeni.

(79) Poudariti je treba, da je v prejšnji preiskavi veljalo, da sprejem ukrepov ni v nasprotju z interesi Skupnosti. Poleg tega je treba opozoriti, da je trenutna preiskava dejansko pregled, s katerim se analizirajo razmere, v katerih protidampinški ukrepi že veljajo. Zato sta časovni okvir in narava trenutne preiskave omogočila oceno kakršnega koli negativnega učinka trenutnih protidampinških ukrepov na zadevne stranke v preteklosti.

(80) Na tej podlagi se je preučilo, ali kljub ugotovitvam o nadaljevanju in ponovnem pojavu škodljivega dampinga obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da v tem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

2. Interesi industrije Skupnosti

(81) Če se ne bi ohranili protidampinški ukrepi, določeni v prejšnji preiskavi, se šteje, da bi se škodljiv damping verjetno ponovno pojavil in da bi se že tako občutljiv položaj industrije Skupnosti še bolj poslabšal.

(82) Kot je navedeno zgoraj je industrijo Skupnosti med IOP prizadel poceni uvoz SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Zato se šteje, da ni bil v celoti dosežen cilj obravnavanih protidampinških ukrepov, t.j. ponovna vzpostavitev lojalne konkurence na trgu Skupnosti med industrijo Skupnosti in kitajskimi proizvajalci.

(83) Čeprav si je industrija Skupnosti v zadnjih letih močno prizadevala izboljšati produktivnost, da bi tako znižala proizvodne stroške in povečala konkurenčnost, med IOP ni mogla povečati dobička na primerno raven, močno pa se je zmanjšala tudi zaposlenost. Poleg tega sta dva proizvajalca Skupnosti v Grčiji, ki sta sodelovala v prejšnji preiskavi, prenehala z opravljanjem dejavnosti.

(84) Raziskava pa je tudi pokazala, da je industrija Skupnosti sposobna za obstoj, kar potrjujejo zlasti stalna vlaganja med IOP. Prizadevanja za racionalizacijo proizvodnega procesa kažejo, da je industrija Skupnosti odločena, da ne bo opustila tega dela proizvodnje.

(85) Glede na zgoraj navedeno se zdi, da je z namenom preprečitve škodljivih učinkov dampinškega uvoza, ki bi lahko ogrozili obstoj industrije Skupnosti in s tem številna delovna mesta, veljavne ukrepe potrebno podaljšati. Če bi industrija Skupnosti izginila, je treba upoštevati tudi dejstvo, da bo to imelo škodljiv učinek na panoge na koncu proizvodne verige, saj bodo te imele znatno zmanjšano izbiro dobaviteljev.

3. Interesi uvoznikov

(86) Na vprašalnik, ki ga je poslala Komisija, ni odgovoril noben nepovezan uvoznik. Njihovo nesodelovanje je samo po sebi znak, da ukrepi niso povzročili znatnih negativnih učinkov na gospodarski položaj tega sektorja. To potrjuje dejstvo, da so uvozniki še naprej trgovali z obravnavanim izdelkom in med IOP celo povečali obseg uvoza.

(87) Zato se sklene, da uvedba trenutno veljavnih protidampinških ukrepov ni negativno vplivala na gospodarski položaj uvoznikov zadevnega izdelka. tudi ni verjetno, da bi podaljšanje veljavnosti ukrepov povzročilo poslabšanje njihovega gospodarska položaja v prihodnosti.

4. Interesi uporabnikov

(88) Uporabniki obravnavanega izdelka, t.j. industrija na koncu proizvodne verige, so proizvajalci ognjevzdržnih izdelkov. Na vprašalnik, ki ga je poslala Komisija oseminsedemdesetim uporabnikom, sta odgovorila le dva uporabnika. Njihova nizka raven sodelovanja je tako kot pri uvoznikih že sama po sebi znak, da ukrepi niso povzročili znatnih negativnih učinkov na gospodarski položaj tega sektorja. Čeprav je reprezentativnost dveh sodelujočih podjetij za panogo na koncu proizvodne verige omejena, saj je eno kupilo le približno 2 % celotnega SMO, uvoženega iz Ljudske republike Kitajske v IOP, drugo pa je od leta 1997 kupilo manj kot 1 %, se je ocenil vpliv veljavnih ukrepov na njihov položaj.

(89) V zvezi s tem je preiskava pokazala, da so uporabniki kljub veljavnim ukrepom še naprej uvažali, v enem primeru pa celo začeli uvažati, SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Ti ukrepi zato niso predstavljali sredstva odvračanja za proizvajalce ognjevzdržnih izdelkov, zaradi katerega bi spremenili svoje vire nabave. Čeprav SMO tvori znaten del stroškov ognjevzdržnih izdelkov, povišanje kitajske uvozne cene očitno ni bilo tako visoko, da bi predstavljalo oviro.

(90) Omeniti je treba, da se je uvozna cena za SMO uporabnika, ki se nahaja na Finskem, skoraj podvojila, ko se je Finska pridružila Evropski skupnosti. Kljub temu pa je ta še naprej kupoval SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Iz navedenega lahko sledita dva sklepa:

(a) ukrepi glede povišanja cene uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske so bili učinkoviti;

(b) tako pridobljena cena je bila v primerjavi s ceno drugod v Skupnosti še naprej konkurenčna.

(91) Na podlagi zgoraj navedenega se lahko izključi možnost, da so imeli protidampinški ukrepi kakršenkoli znaten negativen vpliv na razmere, povezane s stroški, in na donosnost uporabnikov obravnavanega izdelka.

(92) Kot je obrazloženo zgoraj (uvodni navedbi 29 in 30), namen veljavnih protidampinških ukrepov ni bil, da se trg Skupnosti zapre za uvoz, temveč da se prepreči nelojalna konkurenca in do neke mere odpravijo učinki izkrivljanja zaradi dampinškega uvoza. Kot je navedeno zgoraj se je uvoz iz Ljudske republike Kitajske med IOP dejansko povečal za 10 %.

Ker ukrepi veljajo že daljše obdobje in bi bili ohranjeni na enaki ravni, se lahko sklene, da ne bi vplivali na kakršno koli poslabšanje položaja uporabnikov.

5. Sklep o interesu Skupnosti

(93) Po eni strani bo imelo podaljšanje veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno za posledico stabilno ceno SMO na trgu Skupnosti. Če industrija Skupnosti ne bi bila zaščitena pred učinki dampinškega uvoza, bi to ne le oslabilo njenega položaja temveč povzročilo lahko celo njeno izginotje. Po drugi strani se zdi, da veljavni ukrepi v preteklosti niso imeli nikakršnih večjih negativnih učinkov na gospodarski položaj uporabnikov in uvoznikov. Na podlagi informacij, pridobljenih med trenutno preiskavo, se kakršno koli povišanje cen, če je sploh prišlo do povišanja, ne zdi nesorazmerno v primerjavi s prednostmi za industrijo Skupnosti, doseženimi z odpravo izkrivljanja trgovine zaradi dampinškega uvoza.

(94) Zato se sklene, da ni nujnih razlogov proti podaljšanju veljavnih protidampinških ukrepov.

I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(95) Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se priporočila ohranitev veljavnih ukrepov. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem lahko izrazijo stališča glede razkritih informacij. Predloženih ni bilo nobenih pripomb.

(96) Iz navedenega sledi, da bi bilo treba, spremenljivo protidampinško dajatev v kombinaciji z najnižjo ceno v višini 120 ECU/tono za uvoz SMO s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 3386/93, kot je predvideno s členom 111(2) osnovne uredbe ohraniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz sintranega magnezijevega oksida, ki sodi v oznako CN 25199030, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2. Znesek dajatve je razlika med 120 EUR/tono in neto ceno franko meja Skupnosti pred carinjenjem, če je slednja cena nižja.

3. Če ni določeno drugače se uporabljajo veljavne določbe o dajatvah in carinah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. februarja 2000

Za Svet

Predsednik

J. Gama

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 905/98 (UL L 128, 30.4.1998, str. 18).

[2] UL L 306, 11.12.1993, str. 16.

[3] UL C 177, 10.6.1998, str. 5.

[4] UL C 385, 11.12.1998, str. 7.

--------------------------------------------------

Top