31999L0005

Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 9. marca 1999

o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe [3] na podlagi skupnega besedila, ki ga je Spravni odbor odobril 8. decembra 1998,

(1) ker je sektor za radijsko opremo in telekomunikacijsko terminalsko opremo bistveni del trga telekomunikacij, ki je eden od ključni delov gospodarstva Skupnosti; ker direktive, ki se uporabljajo za sektor telekomunikacijske terminalske opreme, niso več sposobne zadostiti pričakovanim spremembam v sektorju, ki jih bodo povzročile nove tehnologije, nova gibanja na trgu in nova zakonodaja o omrežjih;

(2) ker po načelih subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 3b Pogodbe države članice ne morejo v zadostni meri doseči cilja ustvarjanja odprtega konkurenčnega enotnega trga za telekomunikacijsko opremo, ki ga zato lahko bolje doseže Skupnost; ker ta direktiva ne gre dlje od tega, kar je potrebno za dosego tega cilja;

(3) ker se lahko države članice zanesejo, da člen 36 Pogodbe izključuje nekatere razrede opreme iz področja uporabe te direktive;

(4) ker je Direktiva 98/13/ES [4] strnila določbe o telekomunikacijski terminalski opremi in opremi za satelitske zemeljske postaje vključno z ukrepi za medsebojno priznavanje skladnosti te opreme;

(5) ker ta direktiva znatnega dela trga radijske opreme ne pokriva;

(6) ker velja za blago z dvojno rabo ureditev izvoznih kontrol Skupnosti, ki jih je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 3381/94 [5];

(7) ker široko področje uporabe te direktive zahteva nove definicije izrazov "radijska oprema" in "telekomunikacijska terminalska oprema"; ker naj bi regulativni sistem, katerega cilj je razvoj enotnega trga za radijsko opremo in telekomunikacijsko terminalsko opremo, omogočal vlaganje, proizvodnjo in prodajo s hitrostjo, s katero se razvijata tehnologija in trg;

(8) ker naj bi glede na vse večji pomen telekomunikacijske terminalske opreme in omrežij, ki poleg opreme, povezane preko žičnih povezav, uporabljajo radijsko oddajanje, kakršna koli pravila, ki urejajo proizvodnjo, trženje in uporabo radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme, pokrivala oba razreda take opreme;

(9) ker Direktiva 98/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 1998 o uporabi zagotavljanja odprtosti omrežij (ONP) za govorno telefonijo in o splošnih storitvah za telekomunikacije v konkurenčnem okolju [6] poziva nacionalne regulativne organe, naj zagotovijo objavo podrobnih tehničnih specifikacij vmesnikov za dostop do omrežij, da se zagotovi konkurenčen trg za dobavo terminalske opreme;

(10) ker cilji Direktive Sveta 73/23/EGS z dne 19. februarja 1973 o usklajevanju zakonodaje držav članic o električni opremi za uporabo v določenih napetostnih mejah [7] zadoščajo za pokrivanje radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme, vendar brez uporabe spodnje napetostne meje;

(11) ker zahteve za zaščito v zvezi z elektromagnetno združljivostjo, ki jih določa Direktiva Sveta 89/336/EGS z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo [8], zadoščajo za pokrivanje radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme;

(12) ker zakoni Skupnosti določajo, da se lahko ovire za prost pretok blaga znotraj Skupnosti, ki so posledica neskladij v nacionalnih zakonodajah o trženju blaga, utemeljijo samo, če so kakršne koli nacionalne zahteve potrebne in sorazmerne; ker je treba zato usklajevanje zakonodaje omejiti na te zahteve, ki so potrebne, da se zadovoljijo bistvene zahteve o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi;

(13) ker bi morale biti bistvene zahteve, ki se nanašajo na določeni razred radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme, odvisne od narave in potreb tega razreda opreme; ker je treba te zahteve uporabljati razsodno, da ne bi ovirali tehnoloških inovacij ali zadovoljevanja potreb svobodnega tržnega gospodarstva;

(14) ker je treba paziti na to, da radijska oprema in telekomunikacijska terminalska oprema ne bi predstavljali nepotrebnega tveganja za zdravje;

(15) ker so telekomunikacije pomembne za blagor in zaposlitev invalidov, ki predstavljajo znaten in naraščajoč del prebivalstva Evrope; ker bi morali biti radijska oprema in telekomunikacijska terminalska oprema v ustreznih primerih zasnovani tako, da bi jih invalidi lahko uporabljali brez prilagajanja ali samo z minimalnim prilagajanjem;

(16) ker lahko radijska oprema in telekomunikacijska terminalska oprema nudita določene funkcije, ki jih potrebujejo službe za nujne primere;

(17) ker bo v radijsko opremo in telekomunikacijsko terminalsko opremo morda treba vgraditi določene funkcije, da bi preprečili kršitve osebnih podatkov in zasebnosti uporabnika in naročnika in/ali se izognili goljufijam;

(18) ker sta v nekaterih primerih morda potrebna medsebojno delovanje aparatov preko omrežij z drugimi aparati v pomenu te direktive in priključitev na vmesnike ustreznega tipa na celem območju Skupnosti;

(19) ker bi moralo zato biti mogoče določiti in dodati nekatere bistvene zahteve glede zasebnosti uporabnika, funkcije za invalide, funkcije za službe za nujne primere in/ali funkcije za preprečevanje goljufijam;

(20) ker se priznava, da na konkurenčnem trgu prostovoljno izdajanje potrdil in programi za označevanje, ki so jih razvile porabniške organizacije, proizvajalci, obratovalci in drugi dejavniki v industriji, prispevajo h kakovosti in so koristno sredstvo za spodbujanje zaupanja porabnikov v telekomunikacijske izdelke in storitve; ker lahko države članice take programe podpirajo; ker bi morali biti taki programi združljivi s pravili Pogodbe o konkurenci;

(21) ker je treba preprečiti nesprejemljivo slabšanje storitev za ljudi, ki niso uporabniki radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme; ker bi morali proizvajalci terminalov konstruirati opremo na način, ki preprečuje, da bi omrežja pri normalnih obratovalnih pogojih utrpela škodo, katere posledica je navedeno poslabšanje; ker bi morali obratovalci omrežij svoja omrežja skonstruirati tako, da proizvajalcev terminalske opreme ne bi zavezovali, da sprejmejo nesorazmerne ukrepe za preprečitev škode za omrežja; ker bi moral Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) pri razvoju standardov za dostop do javnih omrežij ta cilj ustrezno upoštevati;

(22) ker je treba zagotoviti učinkovito uporabo radijskega spektra, da bi se izognili škodljivemu motenju; ker je treba glede na najnovejši razvoj tehnike spodbujati čimbolj učinkovito uporabo omejenih virov, kot je radiofrekvenčni spekter;

(23) ker usklajeni vmesniki med terminalsko opremo in telekomunikacijskimi omrežji prispevajo k pospeševanju razvoja konkurenčnih trgov za terminalsko opremo in omrežne storitve;

(24) ker bi pri tem morali obratovalci javnih telekomunikacijskih omrežij ob upoštevanju pravil Pogodbe o konkurenci imeti možnost določiti tehnične lastnosti svojih vmesnikov; ker bi morali torej v skladu s tem objaviti natančne in primerne tehnične specifikacije takih vmesnikov, s čimer bi proizvajalcem omogočili, da bi zasnovali telekomunikacijsko terminalsko opremo, ki bi ustrezala zahtevam te direktive;

(25) ker pa pravila Pogodbe o konkurenci in Direktiva Komisije 88/301/EGS z dne 16. maja 1988 o konkurenci na trgih telekomunikacijske terminalske opreme [9] določajo načelo enakega, preglednega in nediskriminatornega obravnavanja vseh tehničnih specifikacij regulativnega pomena; ker je zato naloga Skupnosti in držav članic, da po posvetu z udeleženci iz gospodarstva zagotovijo, da bo regulativni okvir, ki ga ustvarja ta direktiva, pošten;

(26) ker je naloga evropskih organizacij za standardizacijo, zlasti ETSI, zagotovitev, da so usklajeni standardi ustrezno dopolnjeni in sestavljeni na način, ki omogoča nedvoumno razlago; ker ohranjanje, razlaganje in izvajanje usklajenih standardov predstavljajo zelo specializirana področja, ki so tehnično vse bolj zahtevna; ker te naloge zahtevajo aktivno sodelovanje strokovnjakov iz vrst predstavnikov gospodarstva; ker je v nekaterih okoliščinah morda treba zagotoviti razlago ali popravke usklajenih standardov hitreje, kakor je to mogoče po običajnih postopkih evropskih organizacij za standardizacijo, ki delujejo po Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter pravil o storitvah v informacijski družbi [10];

(27) ker so usklajeni standardi v zvezi z snovanjem in izdelavo radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme na evropski ravni v javnem interesu; ker daje skladnost s takimi usklajenimi standardi podlago za domnevo o skladnosti z bistvenimi zahtevami; ker so za dokazovanje skladnosti z bistvenimi zahtevami dovoljena tudi druga sredstva;

(28) ker je treba za dodelitev razpoznavnih oznak razredov opreme uporabiti strokovno znanje in izkušnje radiokomunikacijskega komiteja CEPT/ERC in ustreznih evropskih organov za standarde za radijsko področje; ker je treba, kjer je to mogoče, spodbujati tudi druge oblike sodelovanja s temi organi;

(29) ker naj bi države članice, da bi Komisiji omogočili učinkovito spremljanje nadzora trga, zagotavljale ustrezne informacije o tipih vmesnikov, nezadostni ali nepravilni uporabi usklajenih standardov, priglašenih organih in nadzornih organih;

(30) ker naj bi priglašeni organi in nadzorni organi za učinkovit nadzor trga izmenjavali informacije o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi; ker naj bi se za tako sodelovanje čim bolj uporabljala elektronska sredstva; ker naj bi tako sodelovanje zlasti omogočalo obveščenost državnih oblasti o radijski opremi, ki je bila dana na njihov trg in ki deluje v frekvenčnih pasovih, ki v Skupnosti niso usklajeni;

(31) ker naj bi proizvajalci uradno obveščali države članice o svoji nameri, da dajo na trg radijsko opremo, ki uporablja frekvenčne pasove, katerih uporaba ni usklajena na celotnem območju Skupnosti; ker morajo države članice zato uvesti postopke za tako obveščanje; ker morajo biti taki postopki sorazmerni in ne smejo uvajati dodatnega postopka za ocenjevanje skladnosti poleg postopkov, ki jih določata prilogah IV ali V; ker je zaželeno, da so ti postopki uradnega obveščanja usklajeni in da se po možnosti izvajajo z elektronskimi sredstvi in preko enega mesta;

(32) ker je treba dovoliti prosto kroženje radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme, ki je skladna z ustreznimi bistvenimi zahtevami; ker je treba dovoliti, da se taka oprema da v uporabo za predvideni namen; ker so lahko za tako uporabo pogoj dovoljenja za uporabo radijskega spektra in zagotavljanje zadevnih storitev;

(33) ker je treba za strokovne sejme, razstave, itd., omogočiti razstavljanje radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme, ki se ne sklada s to direktivo; ker pa je treba zainteresirane stranke ustrezno obvestiti o tem, da taka oprema ni skladna in da je v takem stanju ni mogoče nabaviti; ker lahko države članice omejijo dajanje v uporabo vključno z vključitvijo take razstavljene radijske opreme iz razlogov v zvezi z učinkovito in ustrezno uporabo radijskega spektra, izogibanjem škodljivemu motenju ali zadevam, povezanim z javnim zdravjem;

(34) ker se radijske frekvence dodeljujejo na nacionalni ravni in so, če niso bile usklajene, zanje pristojne izključno države članice; ker je treba vključiti zaščitno določbo, ki državam članicam v skladu s členom 36 Pogodbe dovoljuje, da radijsko opremo, ki je povzročila ali zakatero se utemeljeno pričakuje, da bo povzročila škodljivo motenje, prepovejo ali omejijo njeno uporabo ali zahtevajo njen umik z njihovega trga; ker pomeni motenje nacionalno dodeljenih radijskih frekvenc utemeljen razlog, da države članice sprejmejo zaščitne ukrepe;

(35) ker so proizvajalci po določbah Direktive Sveta 85/374/EGS [11] odgovorni za škodo, ki jo povzročijo hibni aparati; ker je, ne da bi posegali v kakršno koli odgovornost proizvajalcev, vsakdo, ki aparat uvozi v Skupnost za prodajo v okviru svoje dejavnosti, po navedeni direktivi odgovoren; ker je proizvajalec, njegov pooblaščeni zastopnik ali oseba, ki je odgovorna za dajanje aparata na trg Skupnosti, odgovorna po pravilih pogodbene in nepogodbene odgovornosti v državah članicah;

(36) ker je treba ukrepe, ki so primerni za to, da jih države članice ali Komisija, če to ustreza, sprejmejo, če nek aparat, ki je označen kot skladen z določbami te direktive, povzroča resno škodo omrežju ali škodljive radijske motnje, določiti po splošnih načelih zakonodaje Skupnosti, zlasti načelih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije;

(37) ker je 22. julija 1993 Svet sprejel Sklep 93/465/EGS o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjene uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi [12]; ker je treba veljavne postopke ugotavljanja skladnosti po možnosti izbrati med razpoložljivimi moduli, ki jih določa navedeni sklep;

(38) ker lahko države članice zahtevajo, da se priglašeni organi, ki jih določijo, in njihovi organi za nadzor, akreditirajo po ustreznih evropskih standardih;

(39) ker je primerno, da se lahko skladnost radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme z zahtevami direktiv 73/23/EGS in 89/336/EGS dokaže z uporabo postopkov, ki jih določata navedeni direktivi, če sodi aparat v področje uporabe teh direktiv; ker se zato lahko uporabi postopek, ki ga določa člen 10(1) Direktive 89/336/EGS, če je uporaba usklajenih standardov podlaga za domnevo o skladnosti z zaščitnimi zahtevami; ker se lahko postopek, ki ga določa člen 10 [13], uporabi, če proizvajalec ni uporabil usklajenih standardov ali če taki standardi ne obstajajo;

(40) ker morajo podjetja Skupnosti imeti učinkovit in primerljiv dostop do trgov tretjih držav in morajo biti v tretjih državah obravnavana podobno, kot se v Skupnosti obravnavajo podjetja, ki so v stoodstotni lasti, večinski lasti ali ki jih učinkovito nadzirajo državljani zadevnih tretjih držav;

(41) ker je zaželeno, da se ustanovi odbor, ki bo združil stranke, ki so neposredno udeležene v izvajanju predpisov za radijsko opremo in telekomunikacijsko terminalsko opremo, zlasti nacionalne organe za ugotavljanje skladnosti in nacionalne organe, ki so odgovorni za nadzor trga, da bi Komisiji pomagali doseči usklajeno in sorazmerno uporabo določb in tako zadovoljili potrebe trga in široke javnosti na splošno; ker se je treba, če je to primerno, posvetovati s predstavniki obratovalcev, uporabniki, porabniki, proizvajalci in ponudniki storitev s področja telekomunikacij;

(42) ker je bil 20. decembra 1994 [14] med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo sklenjen modus vivendi o ukrepih za izvajanje aktov, sprejetih v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe;

(43) ker mora Komisija obdržati pregled nad izvajanjem in praktično uporabo te in drugih ustreznih direktiv in sprejeti ukrepe za zagotovitev koordinirane uporabe vseh ustreznih direktiv, da bi se izognili motnjam telekomunikacijske opreme, ki vplivajo na zdravje ljudi ali ki so škodljive za premoženje;

(44) ker je treba izvajanje te direktive pravočasno pregledati v luči razvoja telekomunikacijskega sektorja in izkušenj iz uporabe bistvenih zahtev in postopkov ugotavljanja skladnosti, ki jih določa ta direktiva;

(45) ker je treba z uvedbo sprememb regulativnega režima zagotoviti nemoten prehod iz prejšnjega režima, da bi se izognili motnjam trga in pravni negotovosti;

(46) ker ta direktiva nadomešča Direktivo 89/13/ES, ki jo je zato treba razveljaviti; ker se direktivi 73/23/EGS in 89/336/EGS ne bosta več uporabljali za aparate iz področja uporabe te direktive, z izjemo zaščitnih in varnostnih zahtev in določenih postopkov ugotavljanja skladnosti,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNI VIDIKI

Člen 1

Področje uporabe in cilj

1. Ta direktiva vzpostavlja regulativni okvir za dajanje na trg, prost pretok in dajanje v uporabo radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme v Skupnosti.

2. Če aparat, kakor ga določa člen 2(a), kot sestavni del ali kot pribor vsebuje:

(a) medicinski pripomoček v smislu člena 1 Direktive Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih [15] ali

(b) aktiven medicinski pripomoček za vsaditev v smislu člena 1 Direktive Sveta 90/385/EGS z dne 20 junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev [16],

velja za tak aparat ta direktiva, ne da bi posegali v uporabo direktiv 93/42/EGS in 90/385/EGS za medicinske pripomočke oziroma aktivne medicinske pripomočke za vsaditev.

3. Če je aparat sestavni del ali ločena tehnična enota vozila v pomenu Direktive Sveta 72/245/EGS [17] o radijskem motenju (elektromagnetni združljivosti) vozil ali sestavnega dela ali posamezne tehnične enote vozila v smislu člena 1 Direktive Sveta 92/61/EGS z dne 30. junija 1992 o homologaciji dvo- ali trikolesnih motornih vozil, velja za aparat ta direktiva, ne da bi to posegalo v uporabo Direktive 72/245/EGS oziroma Direktive 92/61/EGS.

4. Ta direktiva se ne uporablja za opremo, našteto v Prilogi I.

5. Ta direktiva se ne uporablja za aparate, ki se uporabljajo izključno za dejavnosti v zvezi z javno varnostjo, obrambo, državno varnostjo (vključno z gospodarskim blagostanjem države v primeru dejavnosti, ki se nanašajo na zadeve državne varnosti) in dejavnosti države na področju kazenskega prava.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi:

(a) "aparat" pomeni vsako opremo, ki je radijska oprema ali telekomunikacijska terminalska oprema ali oboje;

(b) "telekomunikacijska terminalska oprema" pomeni izdelek za komuniciranje ali za ustrezni sestavni del komuniciranja, ki je namenjen za neposredno ali posredno priključitev s kakršnimi koli sredstvi na vmesnike javnih telekomunikacijskih omrežij (tj. telekomunikacijskih omrežij, ki se v celoti ali delno uporabljajo za zagotavljanje javno razpoložljivih telekomunikacijskih storitev);

(c) "radijska oprema" pomeni izdelek ali njegov ustrezni sestavni del, ki je sposoben komunicirati z oddajanjem in/ali sprejemanjem radijskih valov iz spektra, razporejenega za prizemne/vesoljske radiokomunikacije;

(d) "radijski valovi" pomeni elektromagnetne valove s frekvencami od 9 kHz do 3000 GHz, ki se razširjajo po prostoru brez umetnega vodila;

(e) "vmesnik" pomeni

(i) omrežna priključna točka, ki je fizična priključna točka, prek katere je uporabniku zagotovljen dostop do javnega telekomunikacijskega omrežja, oziroma

(ii) radijski vmesnik, ki določa pot radijskih valov med radijsko opremo

in njihove tehnične specifikacije.

(f) "razred opreme" pomeni razred, ki določa posebne vrste aparatov, ki po tej direktivi veljajo za podobne, in tiste vmesnike, za katere je aparat zasnovan. Aparat lahko spada v več kot en razred opreme.

(g) "tehnična konstrukcijska mapa" pomeni mapo s podatki, ki opisujejo aparat ter zagotavljajo informacije in pojasnila o upoštevanju ustreznih bistvenih zahtev;

(h) "usklajeni standard" pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je sprejel priznani organ za standardizacijo z mandatom Komisije po postopkih, ki jih določa Direktiva 98/34/ES s ciljem vzpostavitve evropske zahteve, skladnost s katero pa ni obvezna.

(i) "škodljivo motenje" pomeni motenje, ki ogroža delovanje radionavigacijskih storitev ali drugih varnostnih storitev ali ki kako drugače resno poslabšuje, ovira ali ponavljajoče prekinja radiokomunikacijske storitve, ki delujejo v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi.

Člen 3

Bistvene zahteve

1. Naslednje bistvene zahteve se uporabljajo za vse aparate:

(a) varovanje zdravja ter varnost uporabnika in vsake druge osebe vključno s cilji v zvezi z varnostnimi zahtevami, ki jih vsebuje Direktiva 73/23/EGS, vendar brez uporabe napetostne meje;

(b) zaščitne zahteve glede elektromagnetne združljivosti, ki jih vsebuje Direktiva 89/336/EGS.

2. Poleg tega mora biti radijska oprema skonstruirana tako, da učinkovito uporablja spekter, razporejen za prizemne/vesoljske radijske komunikacije in orbitalne vire, tako da ne pride do škodljivega motenja.

3. Komisija lahko po postopku iz člena 15 odloči, da morajo biti aparati v določenih razredih opreme ali aparati določenih tipov skonstruirani tako da:

(a) preko omrežij medsebojno delujejo z drugimi aparati in da se lahko na celem območju Skupnosti priključijo na vmesnike ustreznega tipa, in/ali

(b) ne škodijo omrežju ali njegovemu delovanju ter da ne zlorabljajo sredstev omrežja in s tem povzročijo nesprejemljivega poslabšanja storitev, in/ali

(c) vsebujejo zaščitne naprave za zagotavljanje zaščite osebnih podatkov in zasebnosti uporabnikov in naročnikov, in/ali

(d) podpirajo določene funkcije, ki zagotavljajo izogibanje goljufijam, in/ali

(e) podpirajo določene funkcije, ki zagotavljajo dostop do službe za nujne primere, in/ali

(f) podpirajo določene funkcije, ki invalidom olajšujejo njihovo uporabo.

Člen 4

Priglasitev in objavljanje specifikacij vmesnikov

1. Države članice morajo vmesnike, ki so jih uredile s predpisi, priglasiti Komisiji, če navedeni vmesniki niso bili priglašeni po določbah Direktive 98/34/ES. Komisija po posvetovanju z odborom po postopku iz člena 15 ugotovi enakovrednost priglašenih vmesnikov in dodeli razpoznavni znak razreda opreme, o katerem se podrobnosti objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Vsaka država članica priglasi Komisiji vrste vmesnikov, ki jih v tej državi nudijo obratovalci javnih telekomunikacijskih omrežij. Države članice zagotovijo, da taki obratovalci objavijo točne in zadostne tehnične specifikacije takih vmesnikov, preden so storitve, ki se preko teh vmesnikov zagotavljajo, javno na voljo, in redno objavljajo vse obnovljene specifikacije. Specifikacije morajo biti dovolj podrobne, da omogočajo zasnovo telekomunikacijske terminalske opreme, ki bo sposobna uporabljati vse storitve, ki se preko ustreznih vmesnikov zagotavljajo. Specifikacije morajo med drugim vsebovati vse informacije, ki so potrebne za to, da se proizvajalcem omogoči, da po svoji izbiri izvajajo ustrezne preskuse glede bistvenih zahtev, ki se uporabljajo za telekomunikacijsko terminalsko opremo. Države članice zagotovijo, da dajo obratovalci te specifikacije na voljo takoj.

Člen 5

Usklajeni standardi

1. Če aparat ustreza ustreznim usklajenim standardom ali delom teh standardov, katerih referenčne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropskih Skupnosti, države članice domnevajo, da ta aparat ustreza bistvenim zahtevam iz člena 3, kakor jih pokrivajo navedeni usklajeni standardi ali deli teh standardov.

2. Če država članica ali Komisija meni, da skladnost z usklajenim standardom ne zagotavlja ustreznosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3, ki naj bi jih navedeni standard pokrival, Komisija ali zadevna država članica zadevo predloži odboru.

3. Če so usklajeni standardi glede bistvenih zahtev pomanjkljivi, lahko Komisija po posvetovanju z odborom in po postopku, ki ga določa člen 14, v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi smernice za razlaganje usklajenih standardov ali pogoje, pod katerimi je skladnost s temi standardi osnova za domnevo o skladnosti. Po posvetovanju z odborom in po postopku, ki ga določa člen 14, lahko Komisija usklajene standarde umakne z objavo obvestila v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 6

Dajanje na trg

1. Države članice zagotovijo, da se aparati dajo na trg samo, če so skladni z ustreznimi bistvenimi zahtevami, določenimi v členu 3, in drugimi ustreznimi določbami te direktive, če so pravilno nameščeni in vzdrževani in se uporabljajo za predvideni namen. Glede dajanja na trg zanje ne veljajo nobene druge nacionalne določbe.

2. Pri odločanju o uporabi bistvenih zahtev po členu 3(3) Komisija določi datum uporabe zahtev. Če se določi, da mora biti določeni razred opreme skladen s posebnimi bistvenimi zahtevami iz člena 3(3), se lahko vsak aparat iz obravnavanega razreda opreme, ki se prvič da na trg do datuma uporabe odločitve Komisije, razumen čas še naprej daje na trg. Datum uporabe in navedeni čas določi Komisija po postopku, določenim v členu 14.

3. Države članice zagotovijo, da proizvajalec ali oseba, ki je odgovorna za dajanje aparata na trg, zagotovi uporabniku informacije o nameravani uporabi aparata skupaj z izjavo o skladnosti z bistvenimi zahtevami. Če gre za radijsko opremo, potem zadošča, da se na ovojnini in navodilih za uporabo aparata navede, v katerih državah ali na katerih zemljepisnih območjih znotraj države članice naj bi se oprema uporabljala, uporabnika pa z oznako na aparatu iz Priloge VII, odstavek 5, opozori na morebitne omejitve ali zahteve za dovoljenje za uporabo radijske opreme v nekaterih državah članicah. Če gre za telekomunikacijsko terminalsko opremo, je treba navesti zadostne informacije za določitev vmesnikov javnih telekomunikacijskih omrežij, na katere naj bi se oprema priključila. Za vse aparate je treba take informacije navesti tako, da so dobro vidne.

4. V primeru radijske opreme, ki uporablja frekvenčne pasove, katerih uporaba na celem območju Skupnosti ni usklajena, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti ali oseba, odgovorna za dajanje opreme na trg, državno oblast, ki je v zadevni državi članici odgovorna za upravljanje spektra, uradno obvesti o nameri, da se taka oprema da na njegov nacionalni trg.

To uradno obvestilo, ki ga je treba poslati najmanj štiri tedne pred začetkom dajanja na trg, mora vsebovati informacije o radijskih karakteristikah opreme (zlasti o frekvenčnih pasovih, razmiku med kanali, vrsti modulacije in RF-zmogljivosti oddajnika) in identifikacijsko številko priglašenega organa iz Priloge IV ali V.

Člen 7

Dajanje v uporabo in pravica do priključitve

1. Države članice dovolijo, da se da aparat v uporabo za njegov predvideni namen, če ustreza primernim bistvenim zahtevam, določenim v členu 3, in drugim ustreznim določbam te direktive.

2. Ne glede na odstavek 1 in ne da bi posegali v pogoje, ki so povezani z dovoljenji za zagotavljanje zadevnih storitev v skladu z zakonodajo Skupnosti, lahko države članice dajanje radijske opreme v uporabo omejijo samo iz razlogov v zvezi z učinkovito in ustrezno uporabo radijskega spektra, izogibanjem škodljivemu motenju ali zadevami v zvezi z javnim zdravjem.

3. Brez poseganja v odstavek 4 države članice zagotovijo, da obratovalci javnih telekomunikacijskih omrežij ne zavrnejo priključitve telekomunikacijske terminalske opreme na ustrezne vmesnike iz tehničnih razlogov, če je ta oprema skladna z veljavnimi zahtevami iz člena 3.

4. Če država članica meni, da aparat, ki je označen kot skladen z določbami te direktive, povzroča resno škodo omrežju ali škodljive radijske motnje ali na omrežje ali njegovo delovanje škodljivo vpliva, se lahko obratovalcu dovoli, da zavrne priključitev ali da take aparate izključi ali umakne iz obratovanja. Države članice o takem dovoljenju uradno obvestijo Komisijo, ki skliče sestanek odbora, ki o zadevi poda svoje mnenje. Po posvetovanju z odborom lahko Komisija začne postopke iz člena 5(2) in (3). Komisija in države članice lahko sprejmejo tudi druge primerne ukrepe.

5. V nujnem primeru lahko obratovalec aparat izključi, če je treba zaradi zaščite omrežja opremo takoj izključiti in če se lahko uporabniku brez odloga in brez stroškov zanj ponudi druga rešitev. Obratovalec o tem takoj obvesti državni organ, pristojen za izvajanje odstavka 4 in člena 9.

Člen 8

Prost pretok aparatov

1. Države članice ne smejo na svojem ozemlju prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja na trg in dajanja v uporabo aparata z oznako CE iz Priloge VII, ki označuje njegovo skladnost z vsemi določbami te direktive vključno s postopki za ugotavljanje skladnosti, določenimi v poglavju II. To ne posega v člene 6(4), 7(2) in 9(5).

2. Na strokovnih sejmih, razstavah, predstavitvah, itd., države članice ne smejo ustvariti nobenih ovir za razstavljanje aparatov, ki niso skladni s to direktivo, če viden znak jasno opozarja na to, da se ti aparati lahko tržijo ali dajo v uporabo šele, ko bodo skladni s to direktivo.

3. Če za nek aparat veljajo druge direktive, ki se nanašajo na druge vidike in ki prav tako predvidevajo pritrditev oznake CE, je treba na oznaki CE navesti tudi, da aparat izpolnjuje tudi določbe teh drugih direktiv. Če pa ena ali več od teh direktiv dovoljuje, da proizvajalec v prehodnem obdobju izbere, katero ureditev bo uporabil, je treba v oznaki CE navesti, da aparat izpolnjuje samo določbe tistih direktiv, ki jih uporabi proizvajalec. V tem primeru je treba v dokumentih, obvestilih ali navodilih, ki jih te direktive zahtevajo in ki so takim izdelkom priloženi, navesti podrobnosti teh direktiv, kakor so objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 9

Zaščitni ukrepi

1. Če država članica ugotovi, da določeni aparat v obsegu te direktive ni skladen z zahtevami te direktive, sprejme na svojem ozemlju vse ustrezne ukrepe za umik aparata s trga ali iz obratovanja, prepove njegovo dajanje na trg ali dajanje v uporabo ali omeji njegov prost pretok.

2. Zadevne države članice o vsakem takem ukrepu takoj uradno obvestijo Komisijo ter navedejo razloge za svojo odločitev in ali je razlog za neskladnost:

(a) nepravilna uporaba usklajenih standardov iz člena 5(1);

(b) pomanjkljivosti v usklajenih standardih iz člena 5(1);

(c) neizpolnjevanje zahtev iz člena 3, če aparat ne izpolnjuje usklajenih standardov iz člena 5(1).

3. Če se ukrepi iz odstavka 1 pripišejo nepravilni uporabi usklajenih standardov iz člena 5(1) ali neizpolnjevanju zahtev iz člena 3, če aparat ne izpolnjuje usklajenih standardov iz člena 5(1), se Komisija čim prej posvetuje z zadevnimi strankami. Komisija države članice takoj obvesti o svojih ugotovitvah in jim v dveh mesecih od uradnega obvestila Komisiji o navedenih ukrepih sporoči, ali so navedeni ukrepi po njenem mnenju upravičeni.

4. Če se odločitev iz odstavka 1 pripiše pomanjkljivostim v usklajenih standardih iz člena 5(1), Komisija zadevo v dveh mesecih predloži odboru. Odbor poda mnenje po postopku, določenim v členu 14. Po takem posvetovanju Komisija državam članicam sporoči, ali meni, da je ukrep države članice upravičen. Če ugotovi, da je ukrep upravičen, takoj začne postopek iz člena 5(2).

5. (a) Ne glede na določbe člena 6 lahko država članica v skladu s Pogodbo, zlasti členoma 30 in 36 Pogodbe, sprejme kakršne koli ukrepe z namenom:

(i) da prepove ali omeji dajanje na svoj trg in/ali

(ii) da zahteva umik s svojega trga,

v primerih radijske opreme vključno s tipi radijske opreme, ki je povzročila ali za katero utemeljeno meni, da bo povzročila škodljive motnje vključno z motenjem obstoječih ali načrtovanih storitev na državno razporejenih frekvenčnih pasovih.

(b) Če država članica ukrepa v skladu s pododstavkom (a), takoj obvesti Komisijo o navedenih ukrepih z navedbo razlogov za njihov sprejem.

6. Če država članica Komisijo uradno obvesti o ukrepu iz odstavka 1 ali 5, Komisija s svoje strani obvesti druge države članice in se o zadevi posvetuje z odborom.

Če Komisija po takem posvetovanju meni,

- da je ukrep upravičen, o svojem mnenju takoj obvesti državo članico, ki je ukrep sprejela, in druge države članice,

- da je ukrep neupravičen, o svojem mnenju takoj obvesti državo članico in od nje zahteva, da svoj ukrep umakne.

7. Komisija vodi evidenco o primerih, o katerih so jo uradno obvestile države članice, ki jo državam članicam na zahtevo tudi da na voljo.

POGLAVJE II

UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

Člen 10

Postopki ugotavljanja skladnosti

1. Postopki ugotavljanja skladnosti, ki so določeni v tem členu, se uporabljajo za potrditev skladnosti aparata z vsemi bistvenimi zahtevami, določenimi v členu 3.

2. Kot druga možnost za postopke, ki so določeni v nadaljevanju te direktive, se lahko po proizvajalčevi izbiri dokazuje skladnost aparata z bistvenimi zahtevami, določenimi v členu 3(1)(a) in (b) z uporabo postopkov, ki jih določa Direktiva 73/23/EGS oziroma Direktiva 89/336/EGS, če aparat sodi v področje uporabe teh direktiv.

3. Za telekomunikacijsko terminalsko opremo, ki ne uporablja spektra, razporejenega za prizemne/vesoljske radiokomunikacije in sprejemne dele radijske opreme, veljajo po proizvajalčevi izbiri postopki, ki so opisani v Prilogah II, IV ali V.

4. Če proizvajalec uporabi usklajene standarde iz člena 5(1), veljajo po proizvajalčevi izbiri za radijsko opremo, ki ne sodi v področje uporabe odstavka 3, postopki, opisani v Prilogah III, IV ali V.

5. Če proizvajalec ne uporabi usklajene standarde iz člena 5(1) ali jih uporabi le delno, veljajo po proizvajalčevi izbiri za radijsko opremo, ki ne sodi v področje uporabe odstavka 3, postopki, opisani v Prilogah IV ali V.

6. Evidenca in korespondenca v zvezi s postopki ugotavljanja skladnosti iz odstavkov 2 do 5 mora biti v uradnem jeziku države članice, v kateri postopek poteka, ali v jeziku, ki ga sprejme zadevni priglašeni organ.

Člen 11

Priglašeni organi in nadzorni organi

1. Države članice Komisiji priglasijo organe, ki so jih določile za izvajanje ustreznih nalog iz člena 10. Pri določanju organov, ki naj bi jih priglasile, države članice uporabijo merila, ki jih določa Priloga VI.

2. Države članice Komisiji priglasijo organe, ki jih na svojem ozemlju določijo za izvajanje nalog nadzora v zvezi z izvajanjem te direktive.

3. Komisija seznam priglašenih organov z njihovimi identifikacijskimi številkami in nalogami, za katere so priglašeni, objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Komisija v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi tudi seznam nadzornih organov. Države članice zagotavljajo Komisiji vse informacije, potrebne za nadaljnje ažuriranje teh seznamov.

POGLAVJE III

OZNAČEVANJE SKLADNOSTI Z OZNAKO CE IN NAPISI

Člen 12

Oznaka CE

1. Aparati, ki ustrezajo vsem ustreznim bistvenim zahtevam, se označijo z znakom skladnosti CE iz Priloge VII. Oznaka se namesti z odgovornostjo proizvajalca, njegovega pooblaščenega zastopnika v Skupnosti ali osebe, odgovorne za dajanje aparatov na trg.

Če se uporabijo postopki, določeni v Prilogah III, IV ali V, se oznaki doda identifikacijska številka priglašenega organa iz člena 11(1). Radijski opremi se poleg tega doda tudi razpoznavni znak razreda opreme, če je tak znak dodeljen. Na opremo se lahko namestijo tudi druge oznake, če se s tem ne zmanjša vidljivost in berljivost oznake CE.

2. Na nobenem aparatu ne glede na to, ali je skladen z ustreznimi bistveni zahtevami ali ne, ne sme biti nobene druge oznake, ki bi tretje stranke lahko zavajala glede pomena in oblike oznake CE, določene v Prilogi VII.

3. Pristojna država članica sprejme ustrezne ukrepe proti vsaki osebi, ki bi namestila oznako, ki ni v skladu z odstavkoma 1 in 2. Če osebe, ki je oznako namestila, ni mogoče ugotoviti, se lahko ustrezni ukrepi sprejmejo proti imetniku aparata v času, ko se neskladnost ugotovi.

4. Na aparatih mora proizvajalec označiti tip, lot in/ali serijske številke ter ime proizvajalca ali osebe, ki je odgovorna za dajanje aparatov na trg.

POGLAVJE IV

ODBOR

Člen 13

Ustanovitev odbora

Komisiji pomaga odbor, in sicer Odbor za ocenjevanje skladnosti in nadzorovanje telekomunikacijskega trga (TCAM), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

Člen 14

Postopek Svetovalnega odbora

1. Z odborom se posvetuje v zadevah, ki jih pokrivajo členi 5, 6(2), 7(4), 9(4) in Priloga VII(5).

2. Komisija se z odborom občasno posvetuje o nadzornih nalogah v zvezi z uporabo te direktive in, če to ustreza, v tej zadevi izda smernice.

3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki naj bi se sprejeli. Odbor svoje mnenje o osnutku — po potrebi z glasovanjem — poda v roku, ki ga predsedujoči lahko določi glede ne nujnost zadeve.

Mnenje se vnese v zapisnik; poleg tega ima vsak član pravico zahtevati, da se v zapisnik vnese tudi njegovo stališče.

Komisija mnenje odbora čim bolj upošteva. Komisija odbor obvesti, na kakšen način je bilo njegovo mnenje upoštevano, o zadevi pa se odloči v enem mesecu po prejemu mnenja odbora.

4. Komisija se občasno posvetuje s predstavniki obratovalcev telekomunikacijskih omrežij, porabnikov in proizvajalcev. O izidu takih posvetovanj redno obvešča odbor.

Člen 15

Postopek Regulativnega odbora

1. Ne glede na določbe člena 14 se v zadevah, ki jih pokrivata člena 3(3) in 4(1), uporablja naslednji postopek.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki naj bi se sprejeli. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga predsedujoči lahko določi glede ne nujnost zadeve. V zadevah, ko se zahteva, da Svet sprejme predlog Komisije, se mnenje poda z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se štejejo na način, ki ga določa navedeni člen. Predsedujoči ne glasuje.

3. Komisija predvidene ukrepe sprejme, če so v skladu z mnenjem odbora.

Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če odbor mnenja na poda, Komisija takoj predloži Svetu predlog v zvezi z ukrepi, ki naj bi se sprejeli. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če po poteku treh mesecev od dneva predložitve Svetu slednji ne sprejme nobenega sklepa, sprejme predlagane ukrepe Komisija.

POGLAVJE V

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 16

Tretje države

1. Države članice lahko Komisijo obvestijo o vsakršnih splošnih težavah, na katere naletijo podjetja iz Skupnosti po pravu ali dejansko v zvezi z dajanjem na trg v tretjih državah in na katere so jih opozorili.

2. Kadarkoli je Komisija obveščena o takih težavah, lahko Svetu po potrebi predloži predloge za ustrezni mandat za pogajanje o primerljivih pravicah za podjetja iz Skupnosti v teh tretjih državah. Svet odloča s kvalificirano večino.

3. Ukrepi, sprejeti po odstavku 2, ne posegajo v obveznosti Skupnosti in držav članic po ustreznih mednarodnih dogovorih.

Člen 17

Pregled in poročanje

Komisija pregleda učinkovanje te direktive in ob prvi priložnosti, najpozneje pa do 7. oktobra 2000 oziroma 18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive, nato pa vsake tri leta o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo mora pokrivati napredek pri sestavljanju ustreznih standardov ter kakršne koli težave, ki so se pokazale pri izvajanju. Poročilo mora prikazati tudi delo odbora, oceniti napredek pri doseganju odprtosti konkurenčnega trga za aparate na ravni Skupnosti in pregledati, kako je treba regulativni okvir za dajanje aparatov na trg in dajanje aparatov razvijati, da se:

(a) zagotovi, da bo na ravni Skupnosti dosežen skladen sistem;

(b) omogoči zbliževanje telekomunikacijskega, audiovizualnega in informacijsko-tehnološkega sektorja;

(c) omogoči usklajevanje regulativnih ukrepov na mednarodni ravni.

Poročilo mora preveriti zlasti, ali so bistvene zahteve še vedno potrebne za vse kategorije aparatov, ki jih ta direktiva pokriva, in ali so postopki iz tretjega odstavka Priloge IV sorazmerni s ciljem, da se zagotovi, da aparati, ki jih pokriva navedena priloga, izpolnjujejo bistvene zahteve. Po potrebi se lahko v poročilu predlagajo dodatni ukrepi za polno izvajanje cilja te direktive.

Člen 18

Prehodne določbe

1. Standardi po direktivah 73/23/EGS ali 89/336/EGS, za katere so podrobni podatki objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti, se lahko uporabljajo kot podlaga za domnevo o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3(1)(a) in člena 3(1)(b). Skupni tehnični predpisi po Direktivi 89/13/ES, za katere so podrobni podatki objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti, se lahko uporabljajo kot podlaga za domnevo o skladnosti z drugimi bistvenimi zahtevami iz člena 3. Komisija takoj po začetku veljavnosti te Direktive v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi seznam podrobnih podatkov teh standardov.

2. Države članice ne smejo ovirati dajanja na trg in dajanja v uporabo aparatov, ki so skladni z določbami Direktive 98/13/ES ali pravili, ki veljajo na njihovem ozemlju, in ki so bili prvič dani na trg, preden je ta direktiva začela veljati, ali najmanj dve leti od začetka veljavnosti te direktive.

3. Poleg bistvenih zahtev iz člena 3(1) lahko države članice zahtevajo, da se za čas do največ 30 mesecev od datuma iz prvega stavka člena 19(1) in po določbah Pogodbe še naprej zahteva, da telekomunikacijska terminalska oprema ne sme povzročati nesprejemljivega slabšanja storitev govorne telefonije, dostopne v okviru splošnih storitev, kot jih določa Direktiva 98/10/ES.

Države članice sporočijo Komisiji razloge, zaradi katerih zahtevajo nadaljevanje take zahteve, datum, po katerem zadevne storitve navedene zahteve ne bodo več potrebovale, in ukrepe, predvidene za izpolnitev navedenega roka. Komisija zahtevo preuči ob upoštevanju posebnega položaja v državi članici in potrebe po zagotavljanju skladnega regulativnega okolja na ravni Skupnosti in državo članico obvesti o tem, ali meni, da poseben položaj v tej državi članici upravičuje nadaljevanje take zahteve in, če ga, do katerega datuma je tako nadaljevanje upravičeno.

Člen 19

Prenos

1. Države članice do 7. aprila 2000 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za izvajanje te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice te določbe uporabljajo od 8. aprila 2000 dalje.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisijo obvestijo o glavnih določbah nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga pokriva ta direktiva.

Člen 20

Razveljavitev

1. Direktiva 98/13/ES se s tem razveljavi z učinkom od 8. aprila 2000.

2. Ta direktiva ni posebna direktiva v smislu člena 2(2) Direktive 89/336/EGS. Določbe Direktive 89/336/EGS, razen zahtev za zaščito v členu 4 in Prilogi III ter postopka ugotavljanja skladnosti v členih 10(1) in (2) in Priloge I Direktive 89/336/EGS, se za aparate, ki jih zajema ta direktiva, ne uporabljajo od 8. aprila 2000.

3. Določbe Direktive 73/23/EGS, razen ciljev glede varnostnih zahtev v členu 2 in Prilogi I ter postopka ugotavljanja skladnosti v Prilogi III, Oddelek B in Prilogi IV Direktive 73/23/EGS, se za aparate, ki jih zajema ta direktiva, ne uporabljajo od 8. aprila 2000.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 22

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, dne 9. marca 1999

Za Evropski parlament

Predsednik

J. M. Gil-robles

Za Svet

Predsednik

W. Riester

[1] UL C 248, 14.8.1997, str. 4.

[2] UL C 73, 09.3.1998, str. 10.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 1998 (UL C 56, 23.2.1998, str. 27), Skupno stališče Sveta z dne 8. junija 1998 (UL C 227, 20.7.1998, str. 37) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 1998 (UL C 328, 26.10.1998, str. 32). Sklep Sveta z dne 25. januarja 1999 in Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 1999.

[4] UL L 74, 12.3.1998, str. 1.

[5] UL L 367, 31.12.1994, str. 1.

[6] UL L 101, 1.4.1998, str. 24.

[7] UL L 77, 26.3.1973, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 93/68/EGS (UL L 220, 30.8.1993, str. 1).

[8] UL L 139, 23.05.1998, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/68/EGS.

[9] UL L 131, 27.5.1988, str. 73. Direktiva, kakor jo spreminja Direktiva 94/46/ES (UL L 268, 19.10.1994, str. 15).

[10] UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor jo spreminja Direktiva 98/48/ES (UL L 217, 5.8.1998, str. 18).

[11] UL L 210, 7.8.1985, str. 29.

[12] UL L 220, 30.8.1993, str. 23.

[13] UL L 220, 30.8.1993, str. 23

[14] UL C 102, 4.4.1996, str. 1.

[15] UL L 169, 12.7.1993, str. 1.

[16] UL L 152, 6.7.1972, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 95/54/ES (UL L 266, 8.11.1995, str. 1).

[17] UL L 225, 10.8.1992, str. 72. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OPREMA IZ ČLENA 1(4), KI JE TA DIREKTIVA NE POKRIVA

1. Radijska oprema, ki jo uporabljajo radioamaterji v okviru člena 1, definicija 53 Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), razen če ta oprema ni na voljo komercialno.

Kompleti posameznih delov, ki naj bi jih sestavili radioamaterji, in komercialna oprema, ki jo radioamaterji predelajo za svojo uporabo, ne veljajo za opremo, ki je na voljo komercialno.

2. Oprema, ki jo zajema Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o ladijski opremi [1].

3. Kabli in žice.

4. Sprejemna radijska oprema, ki je namenjena samo za sprejemanje zvokovnih in televizijskih radiodifuznih storitev.

5. Izdelki, aparati in sestavni deli v pomenu člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva [2].

6. Oprema in sistemi za upravljanje zračnega letalskega prometa v smislu člena 1 Direktive Sveta 93/65/EGS z dne 19. julija 1993 o opredelitvi in uporabi združljivih tehničnih specifikacij za nakup opreme in sistemov za vodenje letalskega prometa [3].

[1] UL L 46, 17.2.1997, str. 25.

[2] UL L 373, 31.12.1991, str. 4. Uredba, kakor jo spreminja Uredba Komisije (ES) št. 2176/96 (UL L 291, 14.11.1996, str. 15).

[3] UL L 187, 29.7.1993, str. 52. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/15/ES (UL L 95, 10.4.1997, str. 16).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI IZ ČLENA 10(3)

Modul A (notranja kontrola proizvodnje)

1. Ta modul opisuje postopek, po katerem proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti, ki izpolnjuje obveznosti, ki jih določa točka 2, zagotavlja in izjavlja, da zadevni izdelki izpolnjujejo zahteve te direktive, ki se zanje uporabljajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora na vsak izdelek pritrditi oznako CE in izdati pisno izjavo o skladnosti.

2. Proizvajalec mora izdelati tehnično dokumentacijo, opisano v točki 4; on ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pa mora to izjavo za dobo, ki poteče najmanj 10 let od izdelave zadnjega izdelka hraniti, tako da je pristojnim državnim oblastem katere koli države članice na voljo za inspekcijo.

3. Če v Skupnosti nima sedeža niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik, je za obveznost hranjenja tehnične dokumentacije odgovorna oseba, ki izdelek da na trg Skupnosti.

4. Tehnična dokumentacija mora omogočiti oceno skladnosti izdelka z bistvenimi zahtevami. Pokrivati mora zasnovo, izdelavo in delovanje izdelka, zlasti še:

- splošni opis izdelka,

- načrt zasnove ter proizvodne risbe in sheme sestavnih delov, podsestavov, vezja itd.,

- opise in pojasnila, potrebne za razumevanje navedenih načrtov in shem ter delovanja izdelka,

- seznam standardov iz člena 5, uporabljenih v celoti ali delno, ter opisov in pojasnil rešitev, sprejetih za izpolnjevanje bistvenih zahtev direktive, če taki standardi iz člena 5 niso bili uporabljeni ali ne obstajajo,

- rezultate izdelanih konstrukcijskih izračunov, opravljenih pregledov itd.,

- poročila o preskusih.

5. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora izvod izjave o skladnosti hraniti skupaj s tehnično dokumentacijo.

6. Proizvajalec mora sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za to, da proizvodni postopek zagotavlja skladnost narejenih izdelkov s tehnično dokumentacijo iz točke 2 in zahtevami te direktive, ki veljajo zanje.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

POSTOPEK UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI IZ ČLENA 10(4)

(Notranja kontrola proizvodnje in posebni preskusi aparatov) [1]

To prilogo sestavljajo Priloga II in naslednje dodatne zahteve:

Za vsako vrsto radijske opreme mora proizvajalec izvesti vse bistvene serije radijskih preskusov ali pa se morajo ti preskusi izvesti v njegovem imenu. Za določitev serij preskusov, ki veljajo za bistvene, je pristojen priglašeni organ, ki ga izbere proizvajalec, razen če so serije preskusov določene v usklajenih standardih. Priglašeni organ mora upoštevati prejšnje odločitve priglašenih organov, ki so odločali skupaj.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti ali oseba, ki je odgovorna za dajanje aparata na trg, mora izjaviti, da so bili ti navedeni preskusi opravljeni in je aparat skladen z bistvenimi zahtevami, in med proizvodnim postopkom namestiti identifikacijsko številko priglašenega organa.

[1] Priloga na osnovi modula A z dodatnimi zahtevami, ki so ustrezne za zadevni sektor.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

POSTOPEK UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI IZ ČLENA 10(5)

(Konstrukcijska tehnična mapa)

To prilogo sestavljajo Priloga III in naslednje dodatne zahteve:

Tehnična dokumentacija, opisana v točki 4 Priloge II, in izjava o skladnosti v zvezi z določenimi serijami radijskih preskusov, opisanimi v Prilogi III, morata sestavljati konstrukcijsko tehnično mapo.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti ali oseba, ki je odgovorna za dajanje aparata na trg, mora mapo predložiti enemu ali več priglašenim organom, vsak priglašeni organ pa mora biti obveščen o drugih, ki so prejeli dokumentacijo.

Priglašeni organ mora mapo pregledati in če meni, da ni pravilno dokazano, da so zahteve direktive izpolnjene, lahko proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku ali osebi, ki je odgovorna za dajanje na trg, izda mnenje ter o tem obvesti druge priglašene organe, ki so prejeli dokumentacijo. Tako mnenje mora priglašeni organ podati v štirih tednih od prejema mape. Po prejemu mnenja ali po poteku štiritedenskega roka se lahko aparat ne glede na člena 6(4) in 9(5) da na trg.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti ali oseba, ki je odgovorna za dajanje aparata na trg, mora hraniti mapo za dobo, ki se konča najmanj 10 let po izdelavi zadnjega izdelka, tako da je pristojnim državnim oblastem katere koli države članice na voljo za pregled.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

POSTOPEK UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI IZ ČLENA 10

Celovito zagotavljanje kakovosti

1. Celovito zagotavljanje kakovosti je postopek, po katerem proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz točke 2, zagotavlja in izjavlja, da zadevni izdelki izpolnjujejo zahteve direktive, ki veljajo zanje. Proizvajalec mora na vsak izdelek pritrditi oznake iz člena 12(1) in izdati pisno izjavo o skladnosti.

2. Proizvajalec mora uporabljati odobreni sistem kakovosti za razvoj, izdelavo ter končno kontrolo in preskušanje, kakor jih določa točka 3, obenem pa mora zanj veljati nadzor, kakor ga določa točka 4.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec mora pri priglašenem organu vložiti vlogo za oceno njegovega sistema kakovosti.

Vloga mora vsebovati:

- vse ustrezne informacije o predvidenih izdelkih,

- dokumentacijo sistema kakovosti.

3.2 Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost izdelkov z zahtevami te direktive, ki veljajo zanje. Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih proizvajalec sprejme, morajo biti na sistematičen in urejen način dokumentirani v obliki pisnih politik, postopkov in navodil. Dokumentacija sistema kakovosti mora zagotavljati splošno razumevanje politik in postopkov kakovosti, kot so programi kakovosti, načrti, priročniki in evidence.

Vsebovati mora zlasti ustrezen opis:

- ciljev kakovosti in organizacijske strukture, pristojnosti in pooblastil vodstva glede načrtovanja in kakovosti izdelkov,

- tehničnih specifikacij vključno z usklajenimi standardi in tehničnimi predpisi ter ustreznimi preskušalnimi specifikacijami, ki se bodo uporabljali, in, če se standardi iz člena 5(1) ne bodo uporabljali v celoti, sredstva, ki se bodo uporabljala, da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih zahtev, ki se uporabljajo za zadevne izdelke,

- tehnik za usmerjanje in preverjanja oblikovanja, postopkov in sistematičnega ukrepanja, ki se bodo uporabljali pri razvoju izdelkov in ki se nanašajo na kategorijo izdelkov, ki jih pokriva ta direktiva;

- ustreznih tehnik izdelave, obvladovanja kakovosti in zagotavljanja kakovosti, procesov in sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabljali,

- pregledov in preskusov, ki se bodo izvajali pred izdelavi, med njo in po njej, ter kako pogosto se bodo izvajali in, če to ustreza, rezultate preskusov, izvedenih pred izdelavo,

- sredstev, s katerimi se zagotavlja, da prostori in laboratoriji za preskuse in preglede izpolnjujejo zahteve za izvajanje potrebnih preskusov,

- evidenc kakovosti, kakor so poročila o inšpekciji in podatki o preskusih, podatki o umerjanju, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd.,

- sredstev za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti razvoja in kakovosti izdelkov ter učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3 Priglašeni organ mora sistem kakovosti oceniti, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz točke 3.2. Za sisteme kakovosti, ki vključujejo ustrezne usklajene standarde, mora domnevati, da so skladni s temi zahtevami.

Priglašeni organ mora oceniti zlasti, ali sistem obvladovanja kakovosti zagotavlja skladnost izdelkov z zahtevami te direktive v luči ustrezne dokumentacije, predložene v zvezi s točkama 3.1 in 3.2 vključno z, če to ustreza, rezultati preskusov, ki jih proizvajalec predloži.

V revizijski ekipi mora biti najmanj en član, ki ima izkušnje kot ocenjevalec na področju zadevne tehnologije izdelkov. Postopek vrednotenja mora vključevati ocenjevalni obisk proizvajalčevih zmogljivosti.

O odločitvi je treba uradno obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

3.4 Proizvajalec se mora zavezati, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti in da ga bo vzdrževal, tako da bo še naprej ostal ustrezen in učinkovit.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora priglašeni organ, ki je sistem kakovosti odobril, tekoče obveščati o vsaki posodobitvi sistema kakovosti.

Priglašeni organ mora predlagane spremembe oceniti in odločiti, ali bo spremenjeni sistem kakovosti izpolnjeval zahteve iz točke 3.2 ali pa je potrebno ponovno ocenjevanje.

O svoji odločitvi mora uradno obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.

4. Nadzorovanje ES pod odgovornostjo priglašenega organa

4.1 Namen nadzorovanja je zagotoviti, da proizvajalec na ustrezen način izpolnjuje obveznosti iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora priglašenemu organu za inšpekcijske namene dovoliti dostop do svojih prostorov za načrtovanje/razvoj, proizvodnjo, pregledovanje in preskušanje ter skladiščenje in mu predložiti vse potrebne informacije, zlasti:

- dokumentacijo sistema kakovosti,

- evidence o kakovosti, kot jih predvideva razvojni del sistema kakovosti, kakor na primer rezultate analiz, izračunov, preskusov itd.,

- evidence o kakovosti, kot jih predvideva proizvodni del sistema kakovosti, kakor na primer poročila o pregledih in podatke o preskusih, podatke o umerjanju, poročila o kvalifikacijah zadevnega osebja itd..

4.3 Priglašeni organ mora v razumnih časovnih presledkih izvajati revizije, da se zagotovi, da proizvajalec sistem kakovosti vzdržuje in uporablja, in mora proizvajalcu predati poročilo o revizijah.

4.4 Poleg tega sme priglašeni organ pri proizvajalcu opraviti nepričakovane obiske. Med takimi obiski mora priglašeni organ izvesti ali dati izvesti preskuse, da preveri pravilno delovanje sistema kakovosti, če je to potrebno; proizvajalcu mora predati poročilo o obisku in, če je bil izveden preskus, poročilo o preskusu.

5. Proizvajalec mora za čas, ki poteče najmanj 10 let od izdelave zadnjega izdelka, hraniti, tako da bodo državnim oblastem na voljo,

- dokumentacijo iz druge alinee točke 3.1,

- posodobitve iz drugega odstavka točke 3.4,

- odločitve in poročila priglašenega organa iz zadnjega odstavka točke 3.4 in točk 4.3 in 4.4.

6. Vsak priglašeni organ mora drugim priglašenim organom dati na voljo ustrezne podatke o izdanih in preklicanih odobritvah sistema kakovosti vključno s podatki o zadevnem(-ih) izdelku(-ih).

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE UPOŠTEVATI PRI DOLOČANJU PRIGLAŠENIH ORGANOV PO ČLENU 11(1)

1. Priglašeni organ, njegov predstojnik in osebje, odgovorno za izvajanje nalog, za katere je bil določen priglašeni organ, ne smejo biti niti oblikovalec, proizvajalec, dobavitelj ali monter radijske opreme ali telekomunikacijske terminalske opreme ali obratovalec omrežja ali ponudnik storitev niti pooblaščen zastopnik katere koli od navedenih strank. Biti morajo neodvisni in ne smejo biti neposredno vključeni v razvoj, izdelavo, trženje ali vzdrževanje radijske opreme ali telekomunikacijske terminalske opreme niti ne zastopati strank, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi. To pa ne izključuje možnosti izmenjavanja tehničnih informacij med proizvajalcem in priglašenim organom.

2. Priglašeni organ in njegovo osebje morajo naloge, za katere je priglašeni organ določen, izvajati s čim večjo stopnjo profesionalne neoporečnosti in tehnične strokovnosti ter morajo biti prosti vseh pritiskov ali spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivale na njihovo sodbo ali rezultate katerega koli pregleda, zlasti od oseb ali skupin oseb, ki so za take rezultate zainteresirane.

3. Priglašeni organ mora imeti na voljo potrebno osebje in prostore, ki mu omogočajo ustrezno opravljanje administrativnega in tehničnega dela v zvezi z nalogami, za katere je določen.

4. Osebje, ki je odgovorno za preglede, mora imeti

- dobro tehnično in poklicno izobrazbo,

- zadovoljivo znanje o zahtevah preskusov in pregledov, ki se izvajajo, in zadostne izkušnje s takimi preskusi ali pregledi,

- sposobnost sestavljanja certifikatov, evidenc in poročil, ki se zahtevajo za potrditev opravljenih pregledov.

5. Zagotoviti je treba nepristranskost osebja, ki izvaja preglede. Njihovo plačilo ne sme biti odvisno od števila izvedenih preskusov ali pregledov niti od rezultatov takih pregledov.

6. Priglašeni organ mora skleniti zavarovanje za primer odgovornosti, razen če se v državi članici taka odgovornost domneva v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica sama neposredno odgovorna.

7. Osebje priglašenega organa je dolžno spoštovati poklicno tajnost pri vseh informacijah, pridobljenih pri izvajanju njegovih nalog (razen do pristojnih upravnih organov države članice, v kateri se njegove dejavnosti izvajajo) po tej direktivi ali po katerikoli določbi nacionalne zakonodaje, ki to direktivo uveljavljajo.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

OZNAČEVANJE OPREME IZ ČLENA 12(1)

1. Znak skladnosti CE morata sestavljati začetnici "CE" v naslednji obliki:

+++++ TIFF +++++

Če se oznaka CE zmanjša ali poveča, je treba upoštevati razmerja, ki so podana v zgornjem rastru.

2. Oznaka CE mora biti visoka najmanj 5 mm, razen če to zaradi narave aparata ni mogoče.

3. Oznako CE je treba namestiti na izdelek ali na ploščico s podatki. Poleg tega mora biti nameščena tudi na ovojnini (če se ovojnina uporablja) in na priloženih dokumentih.

4. Oznako CE je treba namestiti tako, da je vidna, berljiva in da je ni mogoče izbrisati.

5. Razpoznavni znak razreda opreme mora biti take oblike, kot jo Komisija določi po postopku iz člena 14.

Po potrebi mora vsebovati element, ki obvešča uporabnika, da aparat uporablja radiofrekvenčne pasove, katerih uporaba ni usklajena na celotnem območju Skupnosti.

Biti mora enako visok kot začetnici "CE".

--------------------------------------------------