EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31982R0510

Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 510/82 z dne 22. februarja 1982 o spremembi Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1860/76 o pogojih za zaposlitev uslužbencev v Evropski fundaciji za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer

OJ L 64, 8.3.1982, p. 15–28 (DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL)
Spanish special edition: Chapter 15 Volume 003 P. 130 - 141
Portuguese special edition: Chapter 15 Volume 003 P. 130 - 141
Special edition in Finnish: Chapter 05 Volume 002 P. 167 - 178
Special edition in Swedish: Chapter 05 Volume 002 P. 167 - 178
Special edition in Czech: Chapter 01 Volume 001 P. 120 - 133
Special edition in Estonian: Chapter 01 Volume 001 P. 120 - 133
Special edition in Latvian: Chapter 01 Volume 001 P. 120 - 133
Special edition in Lithuanian: Chapter 01 Volume 001 P. 120 - 133
Special edition in Hungarian Chapter 01 Volume 001 P. 120 - 133
Special edition in Maltese: Chapter 01 Volume 001 P. 120 - 133
Special edition in Polish: Chapter 01 Volume 001 P. 120 - 133
Special edition in Slovak: Chapter 01 Volume 001 P. 120 - 133
Special edition in Slovene: Chapter 01 Volume 001 P. 120 - 133
Special edition in Bulgarian: Chapter 05 Volume 001 P. 237 - 250
Special edition in Romanian: Chapter 05 Volume 001 P. 237 - 250
Special edition in Croatian: Chapter 01 Volume 016 P. 34 - 47

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1982/510/oj

31982R0510



Uradni list L 064 , 08/03/1982 str. 0015 - 0028
finska posebna izdaja: poglavje 5 zvezek 2 str. 0167
španska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 3 str. 0130
švedska posebna izdaja: poglavje 5 zvezek 2 str. 0167
portugalska posebna izdaja poglavje 15 zvezek 3 str. 0130


Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 510/82

z dne 22. februarja 1982

o spremembi Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1860/76 o pogojih za zaposlitev uslužbencev v Evropski fundaciji za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75 z 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer [1], predvsem člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1860/76 z 29. junija 1976 o pogojih za zaposlitev uslužbencev v Evropski fundaciji za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer [2], kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 1238/80 [3],

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme spremembe teh pogojev za zaposlitev;

ker morajo imeti uslužbenci fundacije in od njih upravičene osebe glede zavarovanja za primer bolezni, nesreče in poklicne bolezni ter pokojninskega zavarovanja enake pravice kakor začasno zaposleni v Evropskih skupnostih in od njih upravičene osebe, pri čemer je izvzeto povišanje pokojnine iz člena 5 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uslužbence institucij Evropskih skupnosti,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ESPJ, EGC, Euratom) št. 1860/76 se spremeni na naslednji način:

1. Zadnji pododstavek člena 30(1) se nadomesti z:

"V primeru poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, uslužbenec prejema celotne prejemke iz dela za čas nezmožnosti za delo, dokler ne pridobi pravice do invalidske pokojnine, predvidene v členu 41b."

2. Členu 36 se doda:

"V primeru upokojenčeve smrti se prvi odstavek nanaša na pokojnino umrlega."

3. Členu 47(2) se doda:

"in lahko odloči tudi, da omeji dodatek iz člena 11 Priloge VI za povračilo prispevka iz člena 41h skupaj z obrestnimi obrestmi po 3,5-odstotni letni stopnji."

4. "Socialna varnost in pokojnine"

.

5. Poglavje 6 naslova II se razdeli na:

- oddelek A z naslovom "Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, socialno zavarovanje", ki vključuje člene 38 do 41,

- oddelek B z naslovom "Sistem pokojninskega zavarovanja in odpravnina", ki vključuje člene 41a do 41h.

6. Člen 38 se nadomesti:

"Člen 38

1. Pod pogoji iz pravil, na katere se nanaša člen 1 Priloge V, so uslužbenec, njegov zakonec, njegovi otroci in drugi vzdrževani družinski člani v smislu člena 7 Priloge IV v času, ko dela in ko je na bolniškem dopustu, zdravstveno zavarovani do višine 80 % nastalih stroškov. Osemdesetodstotna stopnja se poviša na 100-odstotno v primeru tuberkuloze, otroške paralize, raka, duševne bolezni in drugih bolezni, ki jih Komisija Evropskih skupnosti šteje med tako težke bolezni.

Eno tretjino prispevka za tako zavarovanje se zaračuna uslužbencu, vendar tako, da zaračunani znesek ne presega 2 % njegove osnovne plače, drugi dve tretjini plača fundacija.

Če pa se na zdravniškem pregledu iz člena 24 ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invaliden, lahko direktor odloči, da se stroški, ki so posledica take bolezni ali invalidnosti, izvzamejo iz povračila stroškov iz prvega pododstavka.

2. Če uslužbenec dokaže, da ne more dobiti kritja iz drugega sistema socialne varnosti, bo še naprej užival pravice iz sistema zdravstvenega zavarovanja iz prvega odstavka, na da bi mu bilo treba plačevati prispevke, največ šestdeset dni po izteku njegove pogodbe ali v času, ko ima težko dolgotrajno bolezen, ki jo je dobil med zaposlitvijo.

3. Uslužbenec, ki je do šestdesetega leta starosti delal v fundaciji ali ki prejema invalidsko pokojnino, je po prenehanju dela upravičen do pravic iz odstavka 1. Znesek prispevka se izračuna na podlagi njegove pokojnine.

Te pravice ima tudi oseba, ki je upravičena do družinske pokojnine zaradi smrti zaposlenega uslužbenca, uslužbenca, ki je bil v fundaciji zaposlen do šestdesetega leta, ali prejemnika invalidske pokojnine. Znesek prispevka se izračuna na podlagi pokojnine.

4. Do pravic iz odstavka 1 so upravičene tudi naslednje osebe, če ne morejo dobiti kritja iz drugega javnega sistema zdravstvenega zavarovanja:

- bivši uslužbenci, upravičeni do starostne pokojnine, ki so prenehali delati v fundaciji pred dopolnjenim šestdesetim letom starosti,

- upravičenci do družinske pokojnine, do katere imajo pravico zaradi smrti bivšega uslužbenca, ki je v fundaciji prenehal delati pred dopolnjenim šestdesetim letom starosti.

Prispevek se izračuna na podlagi pokojnine bivšega uslužbenca, polovico zneska gre v breme upravičenca.

Oseba, upravičena do pokojnine po starših, ni upravičena do pravic iz odstavka 1 razen, kadar vloži zahtevo. Prispevek se izračuna na podlagi pokojnine po starših.

5. Če skupni nepovrnjeni izdatki za obdobje dvanajstih mesecev presežejo polovico osnovne mesečne plače ali pokojnine uslužbenca, direktor fundacije dovoli posebno povračilo, ki ga odobri računovodstvo, pri čemer upošteva družinske okoliščine upravičene osebe, kakor predvidevajo pravila iz člena 1 Priloge V.

6. Upravičenci navedenih pravic prijavijo znesek kakršnega koli povračila zase ali za osebe, zavarovane po njih, ki ga lahko zahtevajo iz drugih oblik obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Če skupni znesek povračil, ki naj bi jih prejeli, presega znesek povračil iz prvega odstavka, se razlika odšteje od zneska, ki se povrne po prvem odstavku, razen povračil iz naslova sistema zasebnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja za tisti del izdatkov, ki niso zajeti v povračilih iz prvega odstavka."

7. Doda se:

"Člen 38a

1. Uslužbenec je po pravilih, določenih v členu 2 Priloge V, med zaposlitvijo in bolniškim dopustom zavarovan za primer poklicne bolezni in nesreče. K plačilu zavarovanja za primere tveganja, ki niso povezani z delom, prispeva do 0,1 % svoje osnovne plače.

V pravilih je določeno, v katerih primerih zavarovanje ne velja.

2. Denarne dajatve so naslednje:

(a) V primeru smrti:

izplačilo pavšalnega zneska v višini petkratne letne osnovne plače umrlega, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v dvanajstih mesecih pred nesrečo, naslednjim osebam:

- zakoncu in otrokom umrlega uslužbenca po zanj veljavnem dednem pravu; vendar zakonec ne more dobiti manj kakor 25 % pavšalnega zneska,

- če ni oseb iz zgoraj omenjene kategorije, drugim potomcem uslužbenca po zanj veljavnem dednem pravu,

- če ni oseb iz zgornjih dveh kategorij, sorodnikom umrlega uslužbenca v ravni črti po za njih veljavnem dednem pravu,

- če ni oseb iz zgornjih treh kategorij, fundaciji.

(b) V primeru popolne trajne invalidnosti:

se uslužbencu izplača pavšalni znesek v osemkratni višini njegove letne osnovne plače, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v dvanajstih mesecih pred nesrečo.

(c) V primeru delne trajne invalidnosti:

se uslužbencu izplača del zneska iz pododstavka (b), ki se izračuna glede na lestvico iz pravil, omenjenih v členu 2 Priloge V.

V skladu s temi pravili se lahko zgoraj našteta izplačila zamenjajo z rento.

Zgoraj naštete dajatve se lahko izplačajo poleg izplačil iz sistema pokojninskega zavarovanja.

3. Tako, kakor je določeno v pravilih iz člena 2 Priloge V, pokriva zavarovanje tudi: zdravstvene, farmacevtske, bolnišnične, kirurške, protetične, radiološke, ortopedske in klinične stroške ter stroške za masažo in prevoz, pa tudi druge podobne stroške, ki nastanejo zaradi nesreče ali poklicne bolezni.

Vendar pa se povračilo izplača le, če znesek, ki je plačan uslužbencu po členu 38, ne pokriva celotnih stroškov."

"Člen 40a

1. V okviru obveznosti, ki po členu 40 preidejo na fundacijo, fundacija samodejno prevzame pravice uslužbenca ali po njem upravičenih oseb do odškodnine proti tretji osebi, odgovorni za nesrečo, ki je povzročila smrt uslužbenca.

2. V okviru obveznosti, ki po členih 38 in 38a preidejo na Skupnosti, skupnosti prevzamejo pravice uslužbenca ali po njem upravičenih oseb do odškodnine proti tretji osebi, odgovorni za nesrečo, ki je povzročila smrt ali poškodbo uslužbenca ali osebe, zavarovane po njem."

"Člen 41a

Uslužbenec, ki dopolni najmanj deset let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Vendar pa je do nje upravičen ne glede na delovno dobo, kadar je dopolnil več kakor šestdeset let.

Najvišja starostna pokojnina je 70 % zadnje osnovne plače, določene za zadnji razred, v katerega je bil uslužbenec razvrščen vsaj eno leto. Izplača se uslužbencu, ki ima petintrideset let delovne dobe, preračunane, kakor določa člen 3 Priloge VI. Če ima uslužbenec manj kakor petintrideset let delovne dobe, se zgoraj omenjeni najvišji znesek proporcionalno zniža.

Če ima uslužbenec pravico do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z zneski, izplačanimi na podlagi člena 37 Priloge VI.

Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma iz člena 5 Priloge VI na leto delovne dobe iz člena 3 te priloge.

Upokojitvena starost je šestdeset let.

Za delovno dobo iz prvega odstavka štejejo dopolnjena leta v smislu člena 1(2) in vključujejo leta pred 9. marcem 1982, če je na ta datum uslužbenec še vedno v službi v fundaciji.

Člen 41b

Uslužbenec ima, kakor predvideva poglavje III Priloge VI, v primeru popolne trajne invalidnosti,ki mu onemogoča opravljanje dela v fundaciji, pravico do invalidske pokojnine.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je njen nastanek povezan z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali posledica tveganja življenja pri reševanju življenja drugemu človeku, znaša invalidska pokojnina 70 % zadnje uslužbenčeve osnovne plače.

Če je invalidnost nastala iz drugih vzrokov, je invalidska pokojnina, izračunana na zadnjo uslužbenčevo osnovno plačo, enaka starostni pokojnini, do katere bi bil upravičen ob dopolnitvi petinšestdesetih let starosti, če bi ostal na delu do te starosti.

Invalidska pokojnina ne sme biti nižja od 120 % zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 5 Priloge VI.

Pri invalidnosti, ki si jo uslužbenec namerno povzroči, lahko direktor odloči, da dobi uslužbenec le odpravnino, predvideno v členu 11 Priloge VI.

Člen 41c

Vdova uslužbenca ali bivšega uslužbenca je upravičena do družinske pokojnine, kakor je določeno v poglavju IV Priloge VI.

Mesečni znesek družinske pokojnine, izplačan vdovi uslužbenca, ki je umrl med zaposlitvijo ali dopustom zaradi služenja vojaškega roka, znaša 35 % zadnje uslužbenčeve osnovne plače in ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, kakor je opredeljen v členu 5 Priloge VI.

Člen 41d

1. Če uslužbenec ali bivši uslužbenec, ki je upravičen do starostne ali invalidske pokojnine umre in nima zakonca, ki bi bil upravičen do družinske pokojnine, so njegovi nepreskrbljeni otroci iz člena 7 Priloge IV upravičeni do pokojnine po starših na podlagi člena 20 Priloge VI.

2. Do pokojnine so upravičeni tudi otroci, ki izpolnjujejo zgornje zahteve, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je prejemnik družinske pokojnine, kakor predvideva člen 41c.

3. Če uslužbenec ali drug upravičenec do starostne ali invalidske pokojnine umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, so nepreskrbljeni otroci iz člena 7 Priloge IV upravičeni do pokojnine po starših skladno s pogoji iz člena 20 Priloge VI. Vendar je znesek te pokojnine enak polovici pokojnine, izračunane na podlagi tega člena.

4. Vsak po členu 7 Priloge IV nepreskrbljen otrok uslužbenca, katerega čigar zakonec, ki ni uslužbenec fundacije, umre, ima pravico do družinske pokojnine po starših v višini dvakratnega zneska otroškega dodatka za nepreskrbljenega otroka.

Člen 41e

Upravičenec do starostne pokojnine, ki se začne izplačevati v šestdesetem letu starosti ali pozneje, ali upravičenec do invalidske ali vdovske pokojnine ima pravico do družinskih dodatkov, opredeljenih v členih 6, 7 in 8 Priloge IV. Gospodinjski dodatek se izračuna glede na prejemnikovo pokojnino.

Znesek otroškega dodatka za nepreskrbljenega otroka, ki se izplačuje upravičencu do vdovske pokojnine, je dvakratni znesek dodatka iz člena 7 Priloge IV.

Upravičenci do družinske pokojnine po starših imajo pravico do dodatka za šolanje, kakor predvideva člen 8 Priloge IV.

Člen 41f

Izplačila in pravice, predvidene v členih 41b do 41e, mirujejo, če se začasno prekinejo denarni učinki pogodbe o zaposlitvi na podlagi pogojev za zaposlitev uslužbencev fundacije.

Člen 41g

Pokojnine se izračunajo glede na plačilno lestvico, ki velja prvi dan v mesecu, v katerem upravičenost nastopi.

Odmerijo se po stopnji, ki je odvisna od življenjskih razmer v državi, v kateri upokojenec biva, in je višja, enaka ali nižja od 100 %; stopnje so enake tistim, ki jih določi Svet Evropskih skupnosti na podlagi člena 64 in člena 65(2) Kadrovskih predpisov za uslužbence institucij Evropskih skupnosti.

Pokojnine se usklajuje tako, kakor za pokojnine uslužbence institucij Skupnosti določi Svet Evropskih skupnosti.

Pokojnine se izplačujejo v eni od valut iz člena 38 Priloge VI na podlagi menjalnega tečaja, omenjenega v členu 63 Kadrovskih predpisov za uslužbence institucij Evropskih skupnosti.

Člen 41h

Uslužbenci prispevajo eno tretjino stroškov financiranja sistema pokojninskega zavarovanja. Prispevek je 6,75 % uslužbenčeve osnovne plače, koeficienti, določeni v členu 3 Priloge IV, se ne upoštevajo. Prispevek se mesečno odvaja od plač uslužbencev in knjiži kot prihodek v splošni proračun Evropskih skupnosti – oddelek Komisija.

Direktor fundacije pooblasti upravni organ, ki je odgovoren za obračun in izplačila pokojnin bivšim uslužbencem institucij Evropskih skupnosti, da izplačuje dajatve iz tega sistema pokojninskega zavarovanja. Izplačila gredo v breme splošnega proračuna Evropskih skupnosti."

"

8. PRILOGA I

SESTAVA IN POSTOPKI ODBORA USLUŽBENCEV IN INVALIDSKEGA ODBORA

POGLAVJE I

Odbor uslužbencev

Člen 1

Odbor uslužbencev sestavljajo uslužbenci in njihovi namestniki, mandat traja dve leti. Fundacija pa lahko določi, da je mandat krajši, vendar ne manj kakor eno leto.

Pogoje za izvolitev odbora uslužbencev določijo uslužbenci na svoji skupščini v kraju zaposlitve. Volitve potekajo s tajnim glasovanjem.

Odbor uslužbencev je sestavljen tako, da so v njem zastopane vse skupine uslužbencev.

Volitve so veljavne le, če se jih udeležita dve tretjini volilnih upravičencev. Če pa je udeležba nižja, je glasovanje veljavno, če se ga udeleži večina volilnih upravičencev.

Dolžnosti članov odbora uslužbencev in uslužbencev, imenovanih v organe, ki jih ustanovi fundacija, veljajo za del običajne službe. Opravljanje teh dolžnosti osebi ne sme biti v škodo

POGLAVJE II

Invalidski odbor

Člen 2

Invalidski odbor sestavljajo trije zdravniki: ki jih po enega imenujejo fundacija, uslužbenec, in prva dva zdravnika sporazumno.

Če uslužbenec zdravnika ne imenuje, ga imenuje predsednik Sodišča Evropskih skupnosti.

Če v dveh mesecih po imenovanju drugega zdravnika ni dogovora o imenovanju tretjega, ga na zaprosilo ene od strani imenuje predsednik Sodišča Evropskih skupnosti.

Člen 3

Stroške, nastale v zvezi z delom invalidskega odbora, krije fundacija.

Če uslužbencev izbrani zdravnik ne prebiva v kraju zaposlitve uslužbenca, grejo dodatni stroški v breme uslužbenca, razen stroškov potovanja v prvem razredu, ki jih povrne fundacija.

Člen 4

Uslužbenec lahko invalidskemu odboru predloži katero koli poročilo ali spričevalo svojega rednega zdravnika ali katerega koli zdravnika, ki ga je pregledal.

Sklepi invalidskega odbora se sporočijo fundaciji in uslužbencu.

Delo invalidskega odbora je tajno.

"

9. Dodata se naslednji Prilogi:

Priloga V: "Zavarovanje za primer bolezni, nesreče in poklicne bolezni" in Priloga VI: "Sistem pokojninskega zavarovanja".

Ti prilogi se nahajata v Prilogi 1 in Prilogi 2 k tej uredbi.

Člen 2

Uslužbenci zaposleni v fundaciji, se na dan uveljavitve te uredbe lahko odločijo za ugodnejši sistem socialne varnosti, kot je predvideval prvotni člen 38 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1860/76, če je veljal zanje, lahko pa se vključijo v novi sistem, predviden v tej uredbi. Izbrati morajo v treh mesecih po datumu uveljavitve te uredbe, njihova odločitev je dokončna. Sistem, prvotno predviden po členu 38 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1860/76, ostane veljaven, dokler uslužbenec ne izbere sistema socialne varnosti oziroma tudi po tem obdobju, če se uslužbenec v treh mesecih ne odloči, razen če se odločitev ne sprejme zaradi razlogov, na katere uslužbenec ne more vplivati.

Člen 3

Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. februarja 1982

Za Svet

Predsednik

L. Tindemans

[1] UL L 139, 30.5.1975, str. 1.

[2] UL L 214, 6.8.1976, str. 24.

[3] UL L 127, 22.5.1980, str. 4.

--------------------------------------------------

PRILOGA 1

"

PRILOGA V

ZAVAROVANJE ZA PRIMER BOLEZNI, NESREČE IN POKLICNE BOLEZNI

Člen 1

1. V skupni sistem zdravstvenega zavarovanja institucij Evropskih skupnosti so vključeni uslužbenci fundacije in osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 38(2), (3) in (4) pogojev za zaposlitev uslužbencev v fundaciji.

2. Pravila zdravstvenega zavarovanja za uslužbence institucij Evropskih skupnosti se uporabljajo za zgoraj navedene uslužbence in osebe, ki so zavarovane po njih.

Člen 2

Za uslužbence fundacije se uporabljajo pravila zavarovanja za primer nesreče in poklicne bolezni uslužbencev institucij Evropskih skupnosti.

Za poravnavo zahtevkov iz teh pravil uslužbencem, ki so utrpeli nesrečo pri delu ali zboleli za poklicno boleznijo, pooblasti direktor fundacije upravni organ, pristojen za poravnavanje zahtevkov glede nesreč, ki so jih utrpeli ali poklicnih bolezni, za katere so zboleli uslužbenci institucij Evropskih skupnosti.

Evropske skupnosti zagotovijo izplačilo v teh pravilih predvidenih dajatev uslužbencem fundacije in po njih zavarovanim osebam.

"

--------------------------------------------------

PRILOGA 2

"

PRILOGA VI

SISTEM POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Če se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invalid, lahko direktor glede tveganja, ki izhaja iz te bolezni ali invalidnosti, odloči, da začne uslužbenec uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od dneva nastopa dela v fundaciji.

POGLAVJE II

STAROSTNA POKOJNINA IN ODPRAVNINA

Oddelek 1

Starostna pokojnina

Člen 2

Starostna pokojnina se izplača na podlagi skupnega števila let uslužbenčeve pokojninske dobe. Vsako leto dela da uslužbencu po izračunu, kakršnega predvideva člen 3, pravico do enega leta pokojninske dobe, vsak dopolnjen mesec pa pravico do ene dvanajstine te dobe.

Pri izračunu pravic do starostne pokojnine se lahko upošteva največ petintrideset let pokojninske dobe.

Člen 3

Pri izračunu let pokojninske dobe v smislu prvega odstavka člena 2 se upošteva:

(a) delovna doba uslužbenca od 9. marca 1982 in čas dopusta za služenje vojaškega roka po tem datumu, če je zadevna oseba plačala svoj del prispevka za pokojnino za to obdobje;

(b) obdobje, ki se upošteva za upokojitev na podlagi člena 10(2), če so aktuarski ekvivalent ali zneski poplačil plačani, kakor določa isti člen.

Člen 4

Uslužbenec, ki se po prenehanju dela v fundaciji ponovno zaposli v fundaciji, pridobi nove pravice do pokojnine.

Zahteva lahko, da se pri izračunu pravic do starostne pokojnine upošteva celotna delovna doba v fundaciji, če je povrnil zneske, ki jih je dobil na podlagi člena 11, ali prejeto starostno pokojnino, pri čemer mora povrniti tudi obresti po 3,5-odstotni letni stopnji.

Če uslužbenec, ki je upravičen do starostne pokojnine, ne povrne zneskov iz prejšnjega odstavka, se mu z odložitvijo starostne pokojnine, ki je izplačljiva v starosti, ko preneha opravljati delo, izplača glavnica v višini aktuarskega ekvivalenta njegove starostne pokojnine na datum, ko se mu preneha izplačevati taka pokojnina, skupaj z obrestmi po 3,5-odstotni letni stopnji.

Člen 5

Znesek življenjskega minimuma, ki se uporabi za izračun pokojninskih pravic, je enak osnovni plači uslužbenca iz prve stopnje razreda D 4.

Člen 6

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine ne sme biti nižji od zneska, ki bi ga uslužbenec prejel, če bi se uporabil člen 11.

Če je aktuarski ekvivalent starostne pokojnine, ki se izplača na podlagi prejšnjih določb, nižji od tega zneska, dobi uslužbenec starostno pokojnino, katere akturaski znesek je enak znesku iz prvega odstavka.

Člen 7

"Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine" pomeni kapitalizirano vrednost prejemkov, ki se natečejo uslužbencu, izračunano glede na najnovejše tablice umrljivosti, ki jih pripravi organ za izvajanje proračuna Evropskih skupnosti, kakor določa člen 32, uporabi se 3,5-odstotna letna obrestna mera.

Člen 8

Uslužbenec, ki preneha delati pred dopolnjenim šestdesetim letom starosti, lahko zahteva, da se:

- izplačevanje starostne pokojnine odloži do prvega dne v koledarskem mesecu, ki sledi tistemu, v katerem doseže šestdeset let starosti, ali

- če je star najmanj petdeset let, da se starostna pokojnina izplača takoj. V tem primeru se zniža za znesek, izračunan glede na njegovo starost ob začetku prejemanja pokojnine, kot kaže naslednja tabela:

Pokojnina, ki se izplača ob predčasni upokojitvi, glede na pokojnino, izplačljivo ob upokojitvi pri šestdesetih letih

Starost ob predčasni upokojitvi | Koeficient |

50 | 0,50678 |

51 | 0,53834 |

52 | 0,57266 |

53 | 0,61009 |

54 | 0,65099 |

55 | 0,69582 |

56 | 0,74508 |

57 | 0,79936 |

58 | 0,85937 |

59 | 0,92593 |

Člen 9

Pravica do prejemanja starostne pokojnine začne veljati prvi dan koledarskega meseca, ki sledi tistemu, v katerem uslužbenec samodejno ali na lastno zahtevo postane upravičen do te pokojnine.

Člen 10

1. Uslužbenec, ki preneha delati v fundaciji in se zaposli v državni upravi ali v nacionalni ali mednarodni organizaciji, ki je s fundacijo sklenila sporazum, je upravičen do aktuarskega ekvivalenta svoje starostne pokojnine za čas dela v fundaciji, ki se prenese v pokojninski sklad uprave ali organizacije.

2. Uslužbenec, ki se zaposli v fundaciji po tem, ko je prenehal delati v državni upravi ali v nacionalni ali mednarodni organizaciji ali v podjetju, ima pravico, da po poskusni dobi iz člena 25 pogojev za zaposlitev plača fundaciji:

- aktuarski ekvivalent pravic iz starostne pokojnine, ki jih je pridobil med delom v državni upravi, nacionalni ali mednarodni organizaciji ali podjetju, ali

- zneske, ki mu jih je povrnil pokojninski sklad državne uprave, organizacije ali podjetja na dan prenehanja zaposlitve.

V takem primeru za izplačilo pokojnin pristojne oblasti ob upoštevanju plačilnega razreda, v katerega je bil razvrščen, določijo število let pokojninske dobe, ki se mu priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi zgoraj omenjenega zneska aktuarskega ekvivalenta ali povrnjenih zneskov.

Možnost iz prvega pododstavka imajo tudi uslužbenci, ki so se zaposlili pred 9. marcem 1982, za pokojninske pravice, ki ustrezajo dolžini njihove delovne dobe v fundaciji pred tem dnem. Število let pokojninske dobe pa se določi na podlagi plačilnega razreda in stopnje, v katerega je bil uslužbenec razporejen na dan 9. marca 1982.

Oddelek 2

Odpravnina

Člen 11

1. Uslužbenec, ki ni dopolnil šestdeset let in mu zaposlitev preneha iz drugih razlogov, ne zaradi smrti ali invalidnosti, nima pa pravice do starostne pokojnine in ne more izkoristiti določb člena 10(1), a ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:

(a) skupnega zneska odtegljajev za pokojninsko zavarovanje od njegove osnovne plače, ki se mu prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti;

(b) če pogodba o zaposlitvi ni bila razdrta po členu 47 pogojev za zaposlitev, odpravnine v sorazmerju z dejansko delovno dobo, izračunane na zadnjo osnovno plačo pred odtegljaji tako, da se upošteva en mesec in pol za vsako leto delovne dobe. V primerih iz člena 10(2) se obdobje prejšnje zaposlitve prav tako šteje kot dejanska zaposlitev v obsegu števila let pokojninske dobe, priznane po drugem pododstavku člena 10(2);

(c) celotnega zneska, plačanega fundaciji na podlagi člena 10(2), če je to znesek za obdobja pred 9. marcem 1982, in eno tretjino tega zneska za obdobja po tem datumu, skupaj z obrestnimi obrestmi po 3,5-odstotni letni stopnji.

2. Zneski, izplačani na podlagi člena 37 spodaj, se odštejejo od odpravnine iz točk a, b in c odstavka 1.

POGLAVJE III

INVALIDSKA POKOJNINA

Člen 12

Po določbah člena 1 ima uslužbenec, mlajši od petinšestdeset let, ki ga invalidski odbor iz Priloge I kadarkoli v času, ko pridobiva pravice do pokojnine, spozna za popolnega trajnega invalida in mora zato prenehati z delom v fundaciji, ves čas trajanja take nezmožnosti pravico do invalidske pokojnine, kakor določa člen 41b pogojev za zaposlitev.

Invalidska in starostna pokojnina se ne izplačujeta sočasno.

Člen 13

Uslužbenec postane upravičen do invalidske pokojnine naslednji dan po prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi členov 45 in 46 pogojev za zaposlitev.

Člen 14

Direktor lahko kadarkoli zahteva dokazila, da prejemnik invalidske pokojnine še vedno izpolnjuje zahteve glede izplačil take pokojnine. Če invalidski odbor ugotovi, da zahtev ne izpolnjuje več, upravičenost do pokojnine preneha.

Če uslužbenec ne začne ponovno delati v fundaciji, dobi odpravnino iz člena 11, izračunano na podlagi dejansko dopolnjene delovne dobe.

Člen 15

Če se uslužbenec, ki je prejemal invalidsko pokojnino, ponovno zaposli v fundaciji, se obdobje, v katerem je prejemal tako pokojnino, upošteva za izračun starostne pokojnine, pri čemer mu ni treba plačati zaostalih prispevkov.

POGLAVJE IV

DRUŽINSKA POKOJNINA

Člen 16

Če uslužbenec umre v času zaposlitve ali med dopustom za služenje vojaškega roka, ima njegova vdova, če sta bila v času smrti poročena vsaj eno leto in z upoštevanjem določb člena 1 in člena 21, pravico do vdovske pokojnine v višini 35 % zadnje delavčeve osnovne mesečne plače, vdovska pokojnina pa ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma iz člena 5.

Pogoj, trajanja zakonske zveze iz prvega odstavka se ne upošteva, če je imel uslužbenec v zakonski zvezi ali v prejšnji zakonski zvezi enega ali več otrok, ki jih vzdržuje ali jih je vzdrževala vdova, ali če je uslužbenec umrl zaradi telesne okvare ali bolezni, ki je posledica opravljanja dela ali nesreče.

Člen 17

Če je bivši uslužbenec prejemal starostno pokojnino, ima njegova vdova pravico do vdovske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki jo je prejemal ob smrti, če sta bila v času, ko je uslužbenec prenehal delati v fundaciji, poročena vsaj eno leto in z upoštevanjem določb člena 21. Najmanjša vdovska pokojnina je 35 % zadnje uslužbenčeve osnovne mesečne plače in ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma iz člena 5; vendar pa znesek vdovske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska starostne pokojnine, ki jo je mož prejemal ob smrti.

Pogoj, trajanja zakonske zveze iz prvega odstavka se ne upošteva, če je imel uslužbenec pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbela njegova vdova.

Člen 18

Vdova bivšega uslužbenca, ki je prenehal delati pred dopolnjenim šestdesetim letom starosti in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni šestdeset let, ima pravico do vdovske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki bi jo izplačali možu ob dopolnitvi šestdesetih let starosti, če sta bila v času, ko je prenehal delati v fundaciji, poročena vsaj eno leto in z upoštevanjem člena 21. Najmanjša vdovska pokojnina je 35 % zadnje uslužbenčeve mesečne osnovne plače; vendar pa znesek vdovske pokojnine nikakor ne sme preseči zneska starostne pokojnine, do katere bi bil uslužbenec upravičen ob dopolnitvi šestdesetih letih starosti.

Pogoj, ki se nanaša na trajanje zakonske zveze iz prvega odstavka, se ne upošteva, če je imel uslužbenec ob prenehanju dela v zakonu enega ali več otrok, če vdova te otroke vzdržuje ali jih je vzdrževala.

Člen 19

V členih 17 in 18 se pogoj, ki se nanaša na trajanje zakonske zveze, ne upošteva, če je zakonska zveza, čeprav sklenjena po prenehanju dela, trajala vsaj pet let.

Člen 20

1. Družinska pokojnina po očetu, predvidena v členu 41d(1) pogojev za zaposlitev, je za enega otroka enaka osmim desetinam družinske pokojnine, do katere bi bila upravičena uslužbenčeva vdova, pri čemer se ne upošteva zmanjšanje iz člena 25 te priloge.

Družinska pokojnina ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 5 in z upoštevanjem določb člena 21.

2. Za vsakega naslednjega nepreskrbljenega otroka se pokojnina poveča za znesek, enak dvakratnemu znesku otroškega dodatka.

3. Tako izračunani skupni znesek pokojnine in dodatka se enako razdeli med upravičene otroke.

Člen 21

Če uslužbenec zapusti vdovo in otroke iz prejšnjega zakona ali druge osebe, upravičene po njem, se celotna pokojnina, izračunana, kakor da bi bile vse te osebe odvisne od vdove, razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Če uslužbenec zapusti otroke iz več zakonov, se pokojnina, izračunana, kakor da bi bili vsi otroci iz istega zakona, razdeli mednje v sorazmerju s pokojnino, ki bi se izplačala vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Za izračun te delitve se nepreskrbljeni otroci iz člena 7 Priloge IV iz prejšnjega zakona enega ali drugega zakonca vključijo v kategorijo zakonskih otrok uslužbenca.

V primeru iz drugega odstavka, se predniki, priznani kot vzdrževanci iz člena 7(4) Priloge IV, obravnavajo enako kakor nepreskrbljeni otroci in, za izračun razdelitve, vključijo v kategorijo potomcev.

Člen 22

S posebno odločbo organa iz člena 41h pogojev za zaposlitev se pokojnina, izračunana po členu 16, lahko dodeli vdovcu uslužbenke, ki je umrla med opravljanjem službe, če predloži dokazila, da nima lastnih dohodkov in da je bil ob ženini smrti zaradi invalidnosti ali težke bolezni trajno nezmožen za pridobitno delo.

Člen 41e pogojev za zaposlitev velja po analogiji.

Pravica do izplačila pokojnine preneha, če se vdovec ponovno poroči.

Člen 23

Upravičenci po umrlem uslužbencu, opredeljeni v tem poglavju, prejmejo tudi odpravnino iz člena 11.

Če umre uslužbenec, ki nima družinskih članov, upravičenih do družinske pokojnine, imajo pravico do odpravnine iz člena 11 njegovi dediči.

Vendar se od odpravnine odštejejo zneski, izplačani po členu 37.

Člen 24

Pravica do prejemanja družinske pokojnine nastane prvi dan koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je uslužbenec umrl. Če pa je ob smrti uslužbenca ali prejemnika pokojnine opravljeno plačilo po členu 36 pogojev za zaposlitev, nastane pravica šele prvi dan četrtega meseca, ki sledi mesecu smrti.

Pravica do prejemanja družinske pokojnine preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem prejemnik pokojnine umre ali preneha izpolnjevati pogoje za izplačilo pokojnine.

Člen 25

Če je starostna razlika med umrlim uslužbencem in preživelo ženo, od katere se odštejejo leta trajanja zakonske zveze, več kakor deset let, se družinska pokojnina, izračunana na podlagi prejšnjih določb, zmanjša za vsako polno leto razlike v višini:

- 1 % za leta med deset in dvajset,

- 2 % za leta od dvajset do vključno štiriindvajset,

- 3 % za leta od petindvajset do vključno devetindvajset,

- 4 % za leta od trideset do vključno štiriintrideset,

- 5 % za leta od petintrideset naprej.

Člen 26

Vdova izgubi pravico do družinske pokojnine, če se ponovno poroči. Če ne velja člen 41d(2) pogojev za zaposlitev, je upravičena do takojšnjega izplačila glavnice v višini dvakratnega letnega zneska svoje družinske pokojnine.

Člen 27

Uslužbenčeva razvezana žena ima pravico do družinske pokojnine v primeru uslužbenčeve smrti, tako kot je določeno v tem poglavju, če sodišče, ki je odločilo o razvezi, ni ugotovilo, da nosi krivdo za razvezo zakona žena. Upravičenost preneha, če se uslužbenčeva razvezana žena ponovno poroči, preden bivši mož umre. Če se ponovno poroči po smrti bivšega moža, veljajo določbe člena 26.

Člen 28

Če je razvezani uslužbenec, ki se je ponovno poročil, ob smrti zapustil vdovo, ki je upravičena do družinske pokojnine, se ta pokojnina razdeli v sorazmerju s trajanjem zakonskih zvez, med razvezano ženo, če se ni ponovno poročila, in vdovo, če sodišče, ki je izdalo sodbo o razvezi, ni ugotovilo, da nosi vso krivdo za razvezo zakona žena. Znesek, do katerega je upravičena razvezana žena, če se ni ponovno poročila, ne sme biti višji od zneska preživnine, določenega v sodbi o razvezi.

Če vse osebe, upravičene do pokojnine, umrejo ali se odpovejo svojemu deležu, se ta delež prišteje k deležu drugih oseb, razen če gre za pravice otrok po drugem odstavku člena 41d(2) pogojev za zaposlitev.

Pri dodelitvi pokojnin na podlagi tega člena se znižanje zaradi razlike v letih iz člena 25 uporabi ločeno.

Člen 29

Če po členu 35 razvezana žena ni več upravičena do pokojnine, se celotni znesek pokojnine izplača vdovi, če se ne uporabi člen 41d(2).

POGLAVJE V

FINANCIRANJE POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

Člen 30

Od osebnih dohodkov se v vseh primerih odvajajo prispevki za pokojninsko zavarovanje iz členov 41a do 41h pogojev za zaposlitev in njihove Priloge.

Člen 31

Pravilno odtegnjenih prispevkov se ne refundira. Napačno odtegnjeni prispevki ne dajo pravice do prejemanja pokojnine; taki prispevki se na zahtevo uslužbenca ali njegovih pravnih naslednikov povrnejo brez obresti.

Člen 32

Tablice umrljivosti in invalidnosti ter predvideno povišanje plač za izračun aktuarskih vrednosti, ki jih predvideva ta priloga, sprejme organ za izvajanje proračuna Evropske skupnosti na podlagi člena 39 Priloge VIII h kadrovskim predpisom za uslužbence institucij Evropskih Skupnosti.

POGLAVJE VI

PORAVNAVANJE ZAHTEVKOV USLUŽBENCEV

Člen 33

Za poravnavanje zahtevkov za starostno, invalidsko,družinsko ali začasno pokojnino je po pooblastilu direktorja fundacije odgovoren upravni organ iz člena 41h pogojev za zaposlitev. Sočasno s sklepom o dodelitvi pokojnine so uslužbenec ali po njem upravičene osebe in fundacija seznanjeni s podrobnim obračunom plačil.

Starostne ali invalidske pokojnine se ne izplačujejo sočasno s plačo, ki jo izplačuje fundacija ali ena od institucij Evropskih skupnosti.

Prejemniki starostne, invalidske ali družinske pokojnine nimajo pravice do dodatka za izselitev.

Člen 34

V primeru napake ali pomanjkljivosti se lahko višina pokojnine ponovno izračuna.

Pokojnina spremeni ali odvzame, če je bila dodeljena v nasprotju z določili pogojev za zaposlitev in te priloge.

Člen 35

Če uslužbenec umre in po njem upravičene osebe ne zaprosijo za pokojnino v roku enega leta po dnevu smrti, svojo pravico izgubijo, razen v primeru višje sile.

Člen 36

Uslužbenec ali po njem upravičene osebe, ki imajo pravice iz pokojninskega zavarovanja, predložijo zahtevana pisna dokazila in obvestijo upravni organ iz člena 41h pogojev za zaposlitev o vseh dejstvih, ki lahko vplivajo na njihovo pravico.

Člen 37

V skladu s pogoji, ki jih določi Komisija Evropskih skupnosti, lahko uslužbenci zaprosijo fundacijo, da poravna vsa potrebna plačila za vzpostavitev ali ohranitev njihovih pokojninskih pravic v matični državi.

Taka plačila ne smejo preseči 13,5 % osnovne plače in se poravnajo iz proračuna fundacije.

POGLAVJE VII

PLAČILA DAJATEV

Člen 38

Dajatve iz pokojninskega zavarovanja se izplačujejo mesečno za nazaj.

Dajatve izplača Komisija Evropskih skupnosti iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti.

Prejemniki se lahko odločijo, da jim pokojnino izplačujejo v valuti matične države ali države, v kateri imajo stalno bivališče, ali države, v kateri je sedež fundacije; taka izbira velja najmanj dve leti.

Če niti matična država niti država, v kateri imajo stalno bivališče, nista članici Skupnosti, se dajatve izplačujejo v valuti države, v kateri je sedež fundacije.

Člen 39

Vsi zneski, ki jih uslužbenec dolguje fundaciji na dan, ko dajatve iz pokojninskega zavarovanja zapadejo v plačilo, se odtegnejo od zneska izplačila uslužbencu ali od zneska izplačila po njem upravičenim osebam. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

Člen 40

Če invalidnost ali smrt uslužbenca povzroči tretja oseba, preidejo pravice uslužbenca ali po njem upravičenih oseb v pravdi proti tretji osebi na Evropske skupnosti v mejah njihovih obveznosti iz sistema pokojninskega zavarovanja.

"

--------------------------------------------------

Top