Člen 1

Cilj

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„uvoz v Unijo“ pomeni sprostitev lesnih proizvodov v prosti promet v Uniji v smislu člena 79 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, pri čemer teh proizvodov ni mogoče opredeliti kot „blago nekomercialne narave“, kakor je določeno v členu 1(6) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/1992 o carinskem zakoniku Skupnosti;

(b)	„izvoz“ pomeni fizični izstop ali odvzem lesnih proizvodov iz katerega koli dela geografskega območja Indonezije;

(c)	„lesni proizvodi“ pomeni proizvode iz Priloge IA in Priloge IB;

(d)	„oznaka HS“ pomeni štiri- ali šestmestno oznako blaga, kot je določena v harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vzpostavljenem z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga Svetovne carinske organizacije;

(e)	„dovoljenje FLEGT“ pomeni indonezijski preverjeni zakoniti dokument (V-Legal), ki potrjuje, da je bila pošiljka lesnih proizvodov, namenjena za izvoz v Unijo, zakonito proizvedena. Dovoljenje FLEGT je lahko v papirni ali elektronski obliki;

(f)	„organ za izdajanje dovoljenj“ pomeni organ, ki ga je Indonezija pooblastila za izdajanje in potrjevanje dovoljenj FLEGT;

(g)	„pristojni organi“ pomenijo organe, ki jih države članice Unije določijo za prejemanje, priznavanje in preverjanje dovoljenj FLEGT;

(h)	„pošiljka“ pomeni količino lesnih proizvodov, za katere se izda dovoljenje FLEGT in ki jo pošlje pošiljatelj ali odpravnik iz Indonezije ter je pri carinskem organu v Uniji deklarirana za sprostitev v prosti promet;

(i)	„zakonito proizveden les“ pomeni lesne proizvode, ki so bili pridobljeni ali uvoženi in proizvedeni v skladu z zakonodajo iz Priloge II.

Člen 3

Shema izdajanja dovoljenj FLEGT

Člen 4

Organi za izdajanje dovoljenj

Člen 5

Pristojni organi

Člen 6

Dovoljenja FLEGT

Člen 7

Preverjanje zakonito proizvedenega lesa

Člen 8

Sprostitev pošiljk, za katere je bilo izdano dovoljenje FLEGT

Člen 9

Nepravilnosti

Pogodbenici se medsebojno obveščata, če sumita ali najdeta dokaze o kakršnem koli nespoštovanju predpisov ali nepravilnostih v shemi izdajanja dovoljenj FLEGT, vključno v zvezi z:

(a)	nespoštovanjem predpisov glede trgovanja, vključno s preusmerjanjem trgovinskih tokov iz Indonezije v Unijo prek tretje države;

(b)	dovoljenji FLEGT za lesne proizvode, ki vsebujejo les iz tretjih držav, pri katerem obstaja sum, da je bil proizveden nezakonito, ali

(c)	goljufijami pri pridobivanju ali uporabi dovoljenj FLEGT.

Člen 10

Uporaba indonezijskega sistema TLAS in drugi ukrepi

Člen 11

Vključevanje zainteresiranih strani v izvajanje Sporazuma

Člen 12

Zaščitni ukrepi na področju socialnega varstva

Člen 13

Spodbujevalni ukrepi v zvezi s trgi

Unija ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti spodbuja ugoden položaj lesnih proizvodov iz tega sporazuma na trgu Unije. Taka prizadevanja vključujejo zlasti ukrepe v podporo:

(a)	politikam javnih in zasebnih naročil, ki priznavajo ponudbo zakonito pridobljenih lesnih proizvodov in zagotavljajo trg zanje, ter

(b)	ugodnejšemu mnenju o proizvodih z dovoljenjem FLEGT na trgu Unije.

Člen 14

Skupni odbor za izvajanje Sporazuma

Člen 15

Spremljanje in ocenjevanje

Pogodbenici se dogovorita, da za oceno izvajanja in učinkovitosti tega sporazuma uporabita poročila in ugotovitve naslednjih dveh mehanizmov:

(a)	Indonezija v posvetovanju z Unijo uporabi storitve rednega ocenjevalca za izvajanje nalog, določenih v Prilogi VI;

(b)	Unija v posvetovanju z Indonezijo uporabi storitve neodvisnega opazovalca trga za izvajanje nalog, določenih v Prilogi VII.

Člen 16

Spremljevalni ukrepi

Člen 17

Poročanje in javno razkrivanje informacij

Člen 18

Obveščanje o izvajanju

Člen 19

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji iz navedene pogodbe, in na ozemlju Indonezije.

Člen 20

Reševanje sporov

Člen 21

Začasna prekinitev

Člen 22

Spremembe

Člen 23

Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje

Člen 24

Priloge

Priloge k temu sporazumu so sestavni del Sporazuma.

Člen 25

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in indonezijskem jeziku (Bahasa Indonesia), pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Pri razlikah v razlagi prevlada angleško besedilo.

PRILOGA I

SEZNAM PROIZVODOV

Seznam v tej prilogi se navezuje na harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem poimenovanju in šifrskih oznakah blaga Svetovne carinske organizacije.

PRILOGA II

OPREDELITEV ZAKONITOSTI

Uvod

Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je za njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in trgovino potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in predpisi.

Indonezija ima pet standardov zakonitosti, izraženih z vrstami načel, meril, kazalnikov in dokazil, ki temeljijo na temeljnih zakonih, predpisih in postopkih.

Navedeni standardi so:

—	Standard zakonitosti 1: standard za koncesije na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti;

—	Standard zakonitosti 2: standard za gozdne nasade skupnosti in gozdove skupnosti na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti;

—	Standard zakonitosti 3: standard za gozdove v zasebni lasti;

—	Standard zakonitosti 4: standard za pravice do izkoriščanja lesa na negozdnih območjih na zemljiščih v državni lasti;

—	Standard zakonitosti 5: standard za primarno in industrijo na koncu proizvodne verige, temelječo na gozdarstvu.

Navedenih pet standardov zakonitosti se uporablja za različne vrste dovoljenj v zvezi z lesom, kot prikazuje spodnja preglednica:

Tip dovoljenja	Opis	Lastništvo zemljišč / upravljanje z viri ali njihova raba	Standard zakonitosti, ki se uporablja
IUPHHK-HA/HPH	Dovoljenje za uporabo gozdnih proizvodov iz naravnih gozdov	V državni lasti / upravljano s strani podjetja	1
IUPHHK-HTI/HPHTI	Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje industrijskega gozdnega nasada	V državni lasti / upravljano s strani podjetja	1
IUPHHK-RE	Dovoljenje za obnovo gozdnega ekosistema	V državni lasti / upravljano s strani podjetja	1
IUPHHK- HTR	Dovoljenje za gozdne nasade skupnosti	V državni lasti / upravljano s strani skupnosti	2
IUPHHK-HKM	Dovoljenje za upravljanje gozdov skupnosti	V državni lasti / upravljano s strani skupnosti	2
Zasebno zemljišče	Dovoljenje ni potrebno	V zasebni lasti / v zasebni uporabi	3
IPK/ILS	Dovoljenje za uporabo lesa z negozdnih območij	V državni lasti / v zasebni uporabi	4
IUIPHHK	Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje podjetja za primarno predelavo	Ni relevantno	5
IUI Lanjutan ali IPKL	Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje podjetja za sekundarno predelavo	Ni relevantno	5

Spodaj je predstavljen podrobnejši opis navedenih petih standardov legalnosti in pripadajočih dokazil.

PRILOGA II – STANDARD ZAKONITOSTI 1:   STANDARDI ZA KONCESIJE NA OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi (1)
1	P1. Pravni status območja in pravica do izkoriščanja	K1.1 Enota za gospodarjenje z gozdovi (koncesionarji) je na območju lesnoproizvodnega gozda.	1.1.1 Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da je dovoljenje za izkoriščanje lesa (IUPHHK) veljavno.	Potrdilo o koncesiji za izkoriščanje gozdov.	vladna uredba PP72/2010; uredba ministra za gozdarstvo P50/2010; uredba ministra za gozdarstvo P12/2010.
				Dokazilo o plačilu za dovoljenje za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov.
2.	P2. Skladnost s sistemom in postopki za sečnjo.	K2.1 Imetnik dovoljenja ima načrt sečnje za območje poseka, ki so ga odobrili pristojni upravni organi.	2.1.1 Pristojni upravni organ je potrdil dokumente delovnega načrta: glavni načrt in letni delovni načrt ter priloge k njima.	Potrjeni glavni načrt in priloge, pripravljeni na podlagi izčrpnega popisa gozdov, ki ga je opravilo strokovno usposobljeno osebje. Potrjen letni delovni načrt, sestavljen na podlagi glavnega načrta. Zemljevidi, ki jih izdela strokovno usposobljeno osebje in na katerih so opisane lega in meje območij, zajetih z delovnim načrtom.	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P56/2009; uredba ministra za gozdarstvo P60/2011.
				Zemljevid, na katerem so označena izključena območja v okviru letnega delovnega načrta, in dokazi o izvajanju na terenu.
				Lokacije sečnje (oddelki ali odseki) so na zemljevidu jasno označene in preverjene na terenu.
		K2.2 Delovni načrt je veljaven.	2.2.1 Imetnik dovoljenja za izkoriščanje gozdov ima veljaven delovni načrt v skladu z veljavnimi predpisi.	Dokument in priloge glavnega načrta za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov (sprejemljive so tekoče vloge).	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P56/2009. uredba ministra za gozdarstvo P60/2011.
				Lokacija in izkoristljiv volumen hlodov iz naravnega gozda na območjih, ki bodo posekana, se ujemata z delovnim načrtom.
			2.2.2 Dovoljenja za vso opremo za sečnjo so veljavna in jih je mogoče preveriti na terenu (ne velja za državno gozdarsko podjetje).	Dovoljenje za opremo in prevoz opreme.	uredba ministra za gozdarstvo P53/2009.
3.	P3. Zakonitost prevoza ali spremembe lastništva okroglega lesa.	K3.1 Imetniki dovoljenja zagotovijo, da so vsi hlodi, prepeljani s skladišča hlodovine v gozdu do primarne industrije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodi, tudi prek vmesnega skladišča hlodovine, fizično identificirani in so jim priloženi veljavni dokumenti.	3.1.1 Vsi hlodi z velikim premerom, posekani ali pridobljeni za trg, so bili navedeni v poročilu o proizvodnji lesa.	Dokumenti potrjenega poročila o proizvodnji lesa.	Uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
			3.1.2 Vsemu lesu, prepeljanemu z območij, zajetih z dovoljenjem, mora biti priložena veljavna prevozna listina.	Veljavne prevozne listine in priloge za hlode od skladišča hlodovine do primarne industrije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodovino, tudi prek vmesnih skladišč hlodovine.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
			3.1.3 Okrogel les je bil pridobljen na območjih, določenih v dovoljenju za rabo gozdov.	Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
				Imetnik dovoljenja dosledno uporablja oznake za les.
		K3.2 Imetnik dovoljenja je plačal veljavne pristojbine in dajatve za komercialno pridobivanje lesa.	3.2.1 Imetnik dovoljenja pokaže dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov, ki ustreza proizvodnji hlodovine in veljavni tarifi.	Plačilni nalogi za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov.	vladna uredba PP22/1997; vladna uredba PP51/1998; uredba ministra za gozdarstvo P18/2007. uredba ministra za trgovino 22/M-DAG/PER/4/2012; vladna uredba PP59/1998.
				Dokazilo o pologu za plačilo pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov ter potrdila o plačilu.
				Plačilo pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov je v skladu s proizvodnjo hlodovine in veljavno tarifo.
		K3.3 Prevoz in trgovina med otoki.	3.3.1 Imetniki dovoljenja, ki odpremljajo hlode, so registrirani trgovci z lesom med otoki (PKAPT).	Dokumenti PKAPT.	uredba ministra za industrijo in trgovino 68/2003; skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
			3.3.2 Plovilo, ki se uporablja za prevoz okroglega lesa, pluje pod indonezijsko zastavo in ima veljavno dovoljenje za obratovanje.	Dokumenti o registraciji, iz katerih so razvidni podatki o plovilu, in veljavno dovoljenje	uredba ministra za industrijo in trgovino 68/2003; skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
4.	P4. Skladnost z okoljskimi in družbenimi vidiki, povezanimi s pridobivanjem lesa.	K4.1 Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIA) in izvaja ukrepe, opredeljene v njem.	4.1.1 Imetnik dovoljenja ima dokumente EIA, ki so jih potrdili pristojni organi in pokrivajo celotno delovno območje.	Dokumenti EIA.	vladna uredba PP27/1999; uredba ministra za gozdarstvo in nasade št. 602/1998.
			4.1.2 Imetnik dovoljenja ima načrt za ravnanje z okoljem in načrt za spremljanje stanja okolja, poročila o izvajanju, v katerih so predstavljeni ukrepi za ublažitev učinkov na okolje in družbene koristi.	Dokumenti načrta za ravnanje z okoljem in načrta za spremljanje stanja okolja.	vladna uredba PP27/1999;
				Dokazilo o izvajanju načrta za ravnanje z okoljem ter spremljanju pomembnih okoljskih in družbenih učinkov.
5.	P5. Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi	K.5.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.	5.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje.	Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu.	uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009.
				Oprema za varnost in zdravje pri delu.
				Evidence o poškodbah pri delu.
		K.5.2 Spoštovanje pravic delavcev.	5.2.1 Svoboda združevanja delavcev.	Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti.	zakon št. 21/2000. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001.
			5.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb.	Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev.	zakon št. 13/2003. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011.
			5.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.	Ni mladoletnih delavcev.	zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.

STANDARD ZAKONITOSTI 2:   STANDARD ZA GOZDNE NASADE SKUPNOSTI IN GOZDOVE SKUPNOSTI NA OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
1.	P1. Pravni status območja in pravica do izkoriščanja.	K1.1 Enota za gospodarjenje z gozdovi je na območju lesnoproizvodnega gozda.	1.1.1 Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da je dovoljenje za izkoriščanje lesa (IUPHHK) veljavno.	Potrdilo o koncesiji za izkoriščanje gozdov.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2011; uredba ministra za gozdarstvo P37/2007; uredba ministra za gozdarstvo P49/2008; uredba ministra za gozdarstvo P12/2010.
				Dokazilo o plačilu za dovoljenje za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov.
2.	P2. Skladnost s sistemom in postopki za sečnjo.	K2.1 Imetnik dovoljenja ima načrt sečnje za območje poseka, ki so ga odobrili pristojni upravni organi.	2.1.1 Pristojni upravni organ je potrdil dokument letnega delovnega načrta.	Potrjen dokument letnega delovnega načrta.	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008;
				Zemljevid, na katerem so označena izključena območja v okviru letnega delovnega načrta, in dokazilo o izvajanju na terenu.
				Sečnospravilne enote so jasno označene in jih je mogoče preveriti na terenu.
		K2.2 Delovni načrt je veljaven.	2.2.1 Imetnik dovoljenja za izkoriščanje gozdov ima veljaven delovni načrt v skladu z veljavnimi predpisi.	Dokument in priloge glavnega načrta za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov (sprejemljive so tekoče vloge).	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008;
				Lokacija in izkoristljivi volumni hlodov na območju, na katerem se ustanovi gozdni nasad, morajo ustrezati delovnemu načrtu.
			2.2.2. Dovoljenja za vso opremo za sečnjo so veljavna in jih je mogoče fizično preveriti na terenu.	Dovoljenja za opremo in prevoz opreme.	uredba ministra za gozdarstvo P53/2009.
		K2.3 Imetniki dovoljenja zagotovijo, da so vsi hlodi, prepeljani s skladišča hlodovine v gozdu do primarne industrije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodi, tudi prek vmesnega skladišča hlodovine, fizično identificirani in so jim priloženi veljavni dokumenti.	2.3.1 Vsi hlodi z velikim premerom, ki so bili posekani ali pridobljeni za trg, so navedeni v poročilu o proizvodnji lesa.	Dokumenti potrjenega poročila o proizvodnji lesa.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
			2.3.2 Vsem hlodom, prepeljanim z območij, zajetih z dovoljenjem, je priložena veljavna prevozna listina.	Veljavne prevozne listine in ustrezne priloge od skladišča hlodovine do vmesnega skladišča hlodovine in od vmesnega skladišča hlodovine do primarne industrije gozdnih proizvodov in/ali registriranega trgovca s hlodovino.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
			2.3.3 Okrogel les je bil pridobljen na območjih, določenih v dovoljenju za rabo gozdov.	Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
				Imetnik dovoljenja dosledno uporablja označevanje.
			2.3.4 Imetnik dovoljenja lahko dokaže obstoj prevoznih listin za hlodovino, ki so priložene hlodom, prepeljanim s skladišča hlodovine.	Prevozna listina za hlodovino, ki ji je priložen dokument s popisnim listom hlodovine.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
		K2.4 Imetnik dovoljenja je plačal veljavne pristojbine in dajatve za komercialno pridobivanje lesa.	2.4.1 Imetniki dovoljenja pokažejo dokazilo o plačilu pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov, ki ustreza proizvodnji hlodovine in veljavni tarifi.	Plačilni nalog za pristojbino za zagotavljanje gozdnih virov.	uredba ministra za gozdarstvo P18/2007 uredba ministra za trgovino 22/M-DAG/PER/4/2012;
				Dokazilo o plačilu pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov.
				Plačilo pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov je v skladu s proizvodnjo hlodovine in veljavno tarifo.
3.	P3. Skladnost z okoljskimi in družbenimi vidiki, povezanimi s pridobivanjem lesa.	K3.1 Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIA) in izvaja ukrepe, opredeljene v njem.	3.1.1 Imetnik dovoljenja ima dokumente presoje vplivov na okolje, ki so jih potrdili pristojni organi in pokrivajo celotno delovno območje.	Dokumenti EIA.	uredba ministra za gozdarstvo in nasade št. 622/1999.
			3.1.2 Imetnik dovoljenja ima poročila o ravnanju z okoljem in spremljanju stanja okolja, v katerih so predstavljeni ukrepi za ublažitev učinkov na okolje in družbene koristi.	Zadevni dokumenti o ravnanju z okoljem in spremljanju stanja okolja.	vladna uredba PP27/1999;
				Dokazilo o izvajanju ukrepov za ravnanje z okoljem ter spremljanju pomembnih okoljskih in družbenih učinkov.

STANDARD ZAKONITOSTI 3:   STANDARD ZA GOZDOVE V ZASEBNI LASTI

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
1.	P1. Lastništvo lesa je mogoče preveriti.	K1.1 Zakonitost lastništva ali zemljiška pravica v zvezi z območjem pridobivanja lesa.	1.1.1 Lastnik zasebnega zemljišča ali gozda lahko dokaže lastništvo ali pravice do uporabe zemljišča.	Veljavni dokumenti o lastništvu na zemljišču (dokumenti o zemljiški pravici, ki so jih priznali pristojni organi).	zakon št. 5/1960. uredba ministra za gozdarstvo P33/2010. vladna uredba PP12/1998; uredba ministra za trgovino št. 36/2007; uredba ministra za trgovino št. 37/2007; zakon št. 6/1983. zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.
				Pravica do obdelave zemljišča. Ustanovitveni akt podjetja. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti za podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino (SIUP). Matična številka podjetja (TDP). Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP).
				Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP).
			1.1.2 Enote za upravljanje (v lasti posameznika ali skupine) predložijo veljavne prevozne listine za hlodovino.	Potrdilo o poreklu lesa ali prevozna listina za hlodovino.	uredba ministra za gozdarstvo P30/2012;
				Račun/prodajno potrdilo/carinjenje blaga.
			1.1.3 Enote za upravljanje pokažejo dokazilo o plačilu veljavnih dajatev v zvezi z drevesi, prisotnimi pred prenosom pravic ali pravice do posesti območja.	Dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov ter nadomestila državi za vrednost poseka.	uredba ministra za gozdarstvo P18/2007.
2.	P2. Skladnost z okoljskimi in družbenimi vidiki, povezanimi s pridobivanjem lesa na območjih, za katera veljajo pravice do obdelave zemljišča.	K2.1 Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIA) in izvaja ukrepe, opredeljene v njem.	2.1.1 Imetnik dovoljenja ima dokumente EIA, ki so jih potrdili pristojni organi in pokrivajo celotno delovno območje.	Dokumenti EIA.	vladna uredba PP27/1999; uredba ministra za gozdarstvo in nasade št. 602/1998.
3.	P3. Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi na območjih, za katera veljajo pravice do obdelave zemljišča.	K3.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.	3.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje.	Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu.	uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009.
				Oprema za varnost in zdravje pri delu.
				Evidence o poškodbah pri delu.
		K.3.2 Spoštovanje pravic delavcev.	3.2.1 Svoboda združevanja delavcev.	Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti.	zakon št. 21/2000. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001.
			3.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb.	Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev.	zakon št. 13/2003. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011.
			3.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.	Ni mladoletnih delavcev.	zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.

STANDARD ZAKONITOSTI 4:   STANDARD ZA PRAVICE DO IZKORIŠČANJA LESA NA NEGOZDNIH OBMOČJIH

Št.	Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
1.	P1. Pravni status območja in pravica do izkoriščanja.	K.1.1 Dovoljenje za pridobivanje lesa na negozdnem območju brez spremembe pravnega statusa gozda.	1.1.1 Sečnja dovoljena na podlagi drugega veljavnega dovoljenja (ILS)/dovoljenja za spremembo (IPK) na območju zakupa.	Dovoljenja ILS/IPK za sečnjo na območju zakupa.	uredba ministra za gozdarstvo P18/2011.
				Zemljevidi, priloženi dovoljenjem ILS/IPK za območje zakupa, in dokazi o izpolnjevanju zahtev na terenu.
		K.1.2 Dovoljenje za pridobivanje lesa na negozdnem območju, ki povzroči spremembo pravnega statusa gozda.	1.2.1 Pridobivanje lesa dovoljeno na podlagi dovoljenja za spremembo namembnosti zemljišča (IPK).	Dovoljenje za opravljanje dejavnosti in zemljevidi, priloženi dovoljenju (ta zahteva velja za imetnike IPK in imetnike dovoljenja za opravljanje dejavnosti).	uredba ministra za gozdarstvo P14/2011; uredba ministra za gozdarstvo P33/2010.
				IPK na območjih spremembe namembnosti.
				Zemljevidi, priloženi IPK.
				Dokumenti o odobritvi spremembe pravnega statusa gozda (ta zahteva velja za imetnike IPK in imetnike dovoljenja za opravljanje dejavnosti).
		K.1.3 Dovoljenje za pridobivanje gozdnih lesnih proizvodov z državnega gozdnega območja za gozdne nasade na podlagi pogozdovanja (HTHR).	1.3.1. Pridobivanje lesa je dovoljeno na podlagi dovoljenja za pridobivanje gozdnih lesnih proizvodov iz gozdnih nasadov na podlagi pogozdovanja na območjih, določenih za gozdne nasade na podlagi pogozdovanja (HTHR).	Dovoljenje HTHR.	uredba ministra za gozdarstvo P59/2011.
				Zemljevidi, priloženi HTHR, in dokazi o izpolnjevanju zahtev na terenu.
2.	P2. Skladnost s pravnimi sistemi ter postopki za sečnjo dreves in prevoz hlodov.	K.2.1 Načrt IPK/ILS in izvajanje sta v skladu z načrtovanjem rabe zemljišča.	2.1.1. Potrjen delovni načrt za območja, zajeta z IPK/ILS.	Dokumenti v zvezi z delovnim načrtom IPK/ILS	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P53/2009.
				Veljavno dovoljenje za opremo.
			2.1.2. Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da so prepeljani hlodi z območij, zajetih z veljavnim dovoljenjem za spremembo namembnosti zemljišča/drugimi dovoljenji za rabo (IPK/ILS).	Dokumenti popisa gozdov.	uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
				Dokumenti poročila o proizvodnji lesa (LHP).
		K.2.2 Plačilo upravnih pristojbin in dajatev ter skladnost z zahtevami glede prevoza lesa.	2.2.1 Dokazilo o plačilu dajatev.	Dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in zagotavljanje gozdnih virov ter nadomestila državi za vrednost poseka.	uredba ministra za gozdarstvo P18/2007.
			2.2.2 Imetnik dovoljenja ima veljavne prevozne listine za hlodovino.	Račun za prevoz hlodov (FAKB) in popisni list hlodovine za hlode z majhnim premerom.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006;
				Dokument o zakonitosti hlodovine (SKSKB) in popisni list hlodovine za hlode z velikim premerom.
3.	P3. Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi.	K.3.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.	3.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje.	Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu.	uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009.
				Oprema za varnost in zdravje pri delu.
				Evidence o poškodbah pri delu.
		K.3.2 Spoštovanje pravic delavcev.	3.2.1 Svoboda združevanja delavcev.	Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti.	zakon št. 21/2000. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001.
			3.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb.	Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev.	zakon št. 13/2003. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011.
			3.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.	Ni mladoletnih delavcev.	zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.

STANDARD ZAKONITOSTI 5:   STANDARD ZA PRIMARNO INDUSTRIJO IN INDUSTRIJO NA KONCU PROIZVODNE VERIGE, TEMELJEČO NA GOZDARSTVU

Načela	Merila	Kazalniki	Dokazila	Zadevni predpisi
P1. Industrija predelave gozdnih lesnih proizvodov podpira uresničevanje zakonite trgovine z lesom.	K1.1 Poslovne enote v obliki: (a) lesnopredelovalne industrije in (b) izvoznikov predelanih proizvodov, ki imajo veljavna dovoljenja.	1.1.1 Enote lesnopredelovalne industrije imajo veljavna dovoljenja.	Ustanovitveni akt podjetja in njegove zadnje spremembe (ustanovitveni akt podjetja).	uredba ministra za pravosodje in človekove pravice M.01-HT.10/2006; uredba ministra za trgovino št. 36/2007; uredba ministra za trgovino št. 37/2007; zakon št. 6/1983. vladna uredba PP80/2007; uredba ministra za gozdarstvo P35/2008; uredba ministra za gozdarstvo P16/2007; uredba ministra za trgovino št. 39/2011; uredba ministra za industrijo št. 41/2008; uredba ministra za okolje št. 13/2010.
			Dovoljenje za trgovanje (dovoljenje za opravljanje dejavnosti/SIUP), ki je lahko dovoljenje za opravljanje industrijske dejavnosti (IUI), ali dovoljenje za opravljanje trajne dejavnosti (IUT), ali potrdilo o industrijski registraciji (TDI).
			Dovoljenje za motnje (dovoljenje, ki se izda podjetju zaradi vplivov na okolje, v katerem opravlja dejavnosti).
			Potrdilo o registraciji podjetja (TDP).
			Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP).
			Razpoložljivost dokumentov o presoji vplivov na okolje.
			Razpoložljivost dovoljenja za opravljanje industrijske dejavnosti (IUI), ali dovoljenja za opravljanje trajne dejavnosti (IUT), ali potrdila o industrijski registraciji (TDI).
			Razpoložljivost načrta zalog surovin (RPBBI) za primarno industrijo gozdnih proizvodov (IPHH).
		1.1.2 Izvozniki predelanih lesnih proizvodov imajo veljavna dovoljenja kot proizvajalci in izvozniki lesnih proizvodov.	Izvozniki imajo status registriranih izvoznikov proizvodov gozdarske industrije (ETPIK).	uredba ministra za trgovino P64/2012;
	K1.2 Poslovne enote v obliki skupin obrtnikov/domačih obrti so zakonito registrirane.	1.2.1 Poslovne skupine (zadruge/omejena partnerstva (CV)/druge poslovne skupine) so zakonito ustanovljene.	Ustanovitveni akt.	zakon št. 6/1983.
			Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP).
		1.2.2 Trgovci s predelanimi lesnimi proizvodi imajo veljavno registracijo kot izvozniki, oskrbujejo pa jih mala in srednje velika potrjena lesnopredelovalna podjetja, ki niso registrirana kot izvozniki.	Registracija trgovcev kot izvoznikov, ki niso proizvajalci proizvodov gozdarske industrije (ETPIK Non Produsen).	uredba ministra za trgovino P64/2012;
			Sporazum ali pogodba o sodelovanju z enoto lesnopredelovalne industrije, ki ima potrdilo o zakonitosti lesa (S-LK).
P2. Poslovne enote uporabljajo sistem za sledenje lesa, ki zagotavlja sledljivost porekla lesa.	K.2.1 Obstoj in uporaba sistema, s katerim se sledi les v lesnih proizvodih.	2.1.1 Poslovne enote lahko dokažejo, da prejeti les prihaja iz zakonitih virov.	Prodajni in nabavni dokumenti in/ali pogodba o dobavi surovin in/ali dokazilo o nakupu, skupaj z dokumenti o zakonitosti gozdnih proizvodov/potrdilom o zakonitosti gozdnih proizvodov.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za gozdarstvo P30/2012; uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P56/2009.
			Potrjeno poročilo o prenosu lesa in/ali dokazilo o prenosu in/ali uradno poročilo o pregledu lesa; potrdilo o zakonitosti gozdnih proizvodov.
			Uvoženemu lesu so priloženi dokumenti obvestila o uvozu in informacije o poreklu lesa ter dokumenti, v katerih je potrjena zakonitost lesa in navedena država sečnje.
			Prevozne listine za hlodovino.
			Prevozne listine (SKAU/Nota) z ustreznimi uradnimi poročili uradnika lokalnega organa v zvezi z uporabljenim lesom iz porušenih stavb/objektov, izkopanim in zakopanim lesom.
			Prevozne listine v obliki FAKO/Nota za industrijski odpadni les.
			Dokumenti/poročila o spremembah v zalogi okroglega lesa (LMKB)/poročila o spremembah v zalogi okroglega lesa z majhnim premerom (LMKBK)/poročila o spremembah v zalogi predelanih gozdnih lesnih proizvodov (LMHHOK).
			Spremna dokumentacija, tj. načrt zaloge surovin (RPBBI), uradno potrdilo letnega delovnega načrta (SK RKT).
		2.1.2 Poslovne enote uporabljajo sistem za sledenje lesa in delujejo v okviru dovoljenih ravni proizvodnje.	Kontrolni seznami o uporabi surovin in obsegu proizvodnje.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za industrijo št. 41/2008; uredba ministra za gozdarstvo P35/2008.
			Poročila o obsegu proizvodnje predelanih proizvodov.
			Proizvodnja enote ne presega dovoljene proizvodne zmogljivosti.
		2.1.3 Proizvodni postopek v sodelovanju z drugo stranko (drugo industrijo ali obrtniki/domačimi obrtmi) zagotavlja sledenje lesa.	Pogodba o sodelovanju ali izvajanju storitev za predelavo proizvodov z drugo stranko.	uredba ministra za trgovino 37/M-DAG/PER/9/2007; zakon št. 6/1983. uredba ministra za gozdarstvo P35/2008; uredba ministra za gozdarstvo P16/2007; uredba ministra za trgovino 39/M-DAG/PER/12/2011; uredba ministra za industrijo 41/M- IND/PER/6/2008; uredba ministra za gozdarstvo P55/2006.
			Sodelujoča stranka ima veljavna dovoljena, kot so določena pri načelu 1.
			Ločevanje izdelanih proizvodov.
			Dokumentacija o surovinah, postopkih, proizvodnji, in kjer je to ustrezno, izvozu, če izvoz poteka prek poslovne enote/drugega podjetja, s katerim je sklenjen sporazum o sodelovanju.
P3. Zakonitost trgovine ali spremembe lastništva na predelanem lesu.	K3.1 Prevoz in trgovina med otoki sta v skladu z veljavno zakonodajo.	3.1.1 Poslovna enota, ki predelane lesne proizvode odpremlja med otoki, je registrirana kot trgovec z lesom med otoki (PKAPT).	Dokumenti PKAPT.	Uredba ministra za industrijo in trgovino 68/MPP/Kep/2/2003; skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
			Dokumenti poročila PKAPT.
		3.1.2 Plovilo, ki se uporablja za prevoz predelanega lesa, pluje pod indonezijsko zastavo in ima veljavno dovoljenje za obratovanje.	Dokumenti, iz katerih so razvidni podatki o plovilu. Dokumenti o registraciji, iz katerih so razvidni podatki o plovilu, in veljavno dovoljenje.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za gozdarstvo P30/2012; uredba ministra za promet KM71/2005. skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
			Podatki o plovilu se ujemajo s podatki na prevoznih listinah za hlodovino ali les.
		3.1.3 Registrirani trgovci z lesom med otoki (PKAPT) lahko dokažejo, da je prepeljani les iz zakonitih virov.	Prevozne listine za hlodovino ali les.	uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za gozdarstvo P30/2012; skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino št. 22/2003.
			Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih.
	K3.2 Odprema predelanega lesa za izvoz je v skladu z veljavno zakonodajo.	3.2.1 Odprema predelanega lesa za izvoz z dokumenti obvestila o izvozu (PEB).	PEB.	zakon št. 17/2006 (carina); uredba ministra za finance 223/PMK.011/2008; uredba generalnega direktorata za carino P-40/BC/2008; uredba generalnega direktorata za carino P-06/BC/2009; uredba ministra za trgovino P64/2012; predsedniški odlok št. 43/1978; uredba ministra za gozdarstvo št. 447/2003.
			Dobavnica.
			Račun.
			B/L (nakladnica).
			Dokumenti izvoznega dovoljenja (V-Legal).
			Rezultati tehničnega preverjanja (poročilo nadzornika) za proizvode, pri katerih je obvezno tehnično preverjanje.
			Dokazilo o plačilu izvozne dajatve, kjer je to ustrezno.
			Drugi zadevni dokumenti (vključno z dovoljenji CITES) za vrste lesa, s katerimi je trgovanje omejeno.
P4. Izpolnjevanje delovnih predpisov, kar zadeva lesnopredelovalno industrijo.	K.4.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.	4.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje.	Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu.	uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009.
			Oprema za varnost in zdravje pri delu, kot so lahki gasilni aparati, osebna zaščitna oprema in evakuacijske poti.
			Evidence o poškodbah pri delu.
	K.4.2 Spoštovanje pravic delavcev.	4.2.1 Svoboda združevanja delavcev.	Sindikat ali politika podjetja, ki zaposlenim/delavcem omogoča, da ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti.	uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001.
		4.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb ali politike podjetja o pravicah delavcev.	Obstoj kolektivnih pogodb ali dokumentov o politiki podjetja o pravicah delavcev.	zakon št. 13/2013. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011.
		4.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev.	Ni mladoletnih delavcev.	zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009.

---

(1)  Navedeni so glavni predpisi in njihove poznejše spremembe.

PRILOGA III

POGOJI ZA SPROSTITEV LESNIH PROIZVODOV IZ INDONEZIJE Z DOVOLJENJEM FLEGT V PROSTI PROMET V UNIJI

1.   PREDLOŽITEV DOVOLJENJA

1.1.

Dovoljenje se predloži pri pristojnem organu države članice Unije, v kateri je pošiljka, za katero je izdano dovoljenje, deklarirana za sprostitev v prosti promet. To se lahko opravi elektronsko ali na drug hiter način.

1.2.

Dovoljenje se prizna, če izpolnjuje vse zahteve iz Priloge IV in niso potrebna dodatna preverjanja v skladu z oddelki 3, 4 in 5 te priloge.

1.3.

Dovoljenje se lahko predloži pred prispetjem zadevne pošiljke.

2.   PRIZNANJE DOVOLJENJA

2.1.

Dovoljenje, ki ne izpolnjuje zahtev in specifikacij iz Priloge IV, je neveljavno.

2.2.

Izbrisi ali spremembe v dovoljenju se priznajo samo, če jih je potrdil organ za izdajanje dovoljenj.

2.3.

Dovoljenje je neveljavno, če je pri pristojnem organu predloženo po roku veljavnosti, navedenemu v dovoljenju. Podaljšanje veljavnosti dovoljenja se prizna samo, če je podaljšanje potrdil organ za izdajanje dovoljenj.

2.4.

Dvojnik ali nadomestni dokument se prizna samo, če ga je izdal in potrdil organ za izdajanje dovoljenj.

2.5.

Kadar se zahtevajo dodatne informacije o dovoljenju ali pošiljki v skladu s to prilogo, se dovoljenje prizna šele po prejetju zahtevanih informacij.

2.6.

Če se količina ali teža lesnih proizvodov v pošiljki, deklarirani za sprostitev v prosti promet, ne razlikujeta za več kot 10 % od količine ali teže, navedenih v ustreznem dovoljenju, se šteje, da pošiljka ustreza informacijam iz dovoljenja, kar zadeva količino ali težo.

2.7.

Pristojni organ v skladu z veljavno zakonodajo in postopki obvesti carinske organe takoj, ko je dovoljenje priznano.

3.   PREVERJANJE VELJAVNOSTI IN VERODOSTOJNOSTI DOVOLJENJA

3.1.

V primeru dvoma o veljavnosti ali verodostojnosti dovoljenja, dvojnika ali nadomestnega dovoljenja lahko pristojni organ od enote za informacije o dovoljenjih zahteva dodatne informacije.

3.2.

Enota za informacije o dovoljenjih lahko pristojni organ pozove, naj pošlje izvod zadevnega dovoljenja.

3.3.

Organ za izdajanje dovoljenj po potrebi dovoljenje prekliče in izda popravljen izvod, ki je overovljen z žigom „Duplicate“ (Dvojnik), ter ga pošlje pristojnemu organu.

3.4.

Če pristojni organ ne prejme odgovora v enaindvajsetih koledarskih dneh od datuma zahteve za dodatne informacije, ki jo je poslala enota za informacije o dovoljenjih, kot je določeno v oddelku 3.1 te priloge, dovoljenja ne prizna ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki.

3.5.

Če je veljavnost dovoljenja potrjena, enota za informacije o dovoljenjih takoj obvesti pristojni organ, po možnosti po elektronski poti. Vrnjeni izvodi se overovijo z žigom „Validated on“ (Potrjeno dne).

3.6.

Če se po predložitvi dodatnih informacij in nadaljnjem poizvedovanju ugotovi, da dovoljenje ni veljavno ali verodostojno, pristojni organ ne prizna dovoljenja ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki.

4.   PREVERJANJE UJEMANJA DOVOLJENJA S POŠILJKO

4.1.

Če je potrebno nadaljnje preverjanje pošiljke, preden lahko pristojni organi odločijo o priznanju dovoljenja, se lahko opravijo pregledi za ugotovitev, ali se zadevna pošiljka ujema z informacijami iz dovoljenja in/ali evidencami o zadevnem dovoljenju, ki jih vodi organ za izdajanje dovoljenj.

4.2.

Zadevni pristojni organ lahko v primeru dvoma o ujemanju pošiljke z dovoljenjem enoto za informacije o dovoljenjih zaprosi za dodatna pojasnila.

4.3.

Enota za informacije o dovoljenjih lahko pristojni organ pozove, naj pošlje izvod zadevnega dovoljenja ali nadomestno dovoljenje.

4.4.

Organ za izdajanje dovoljenj po potrebi dovoljenje prekliče in izda popravljen izvod, ki mora biti overovljen z žigom „Duplicate“ (Dvojnik), ter ga pošlje pristojnemu organu.

4.5.

Če pristojni organ ne prejme odgovora v enaindvajsetih koledarskih dneh od datuma zahteve za dodatna pojasnila, kot je določeno v oddelku 4.2 zgoraj, dovoljenja ne prizna ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki.

4.6.

Če je bilo po predložitvi dodatnih informacij in nadaljnjem pregledu ugotovljeno, da se zadevna pošiljka ne ujema z informacijami iz dovoljenja in/ali evidencami o zadevnem dovoljenju, ki jih vodi organ za izdajanje dovoljenj, pristojni organ ne prizna dovoljenja ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki.

5.   RAZNO

5.1.

Stroške, nastale ob koncu preverjanja, nosi uvoznik, razen če veljavna zakonodaja in postopki zadevne države članice Unije ne določajo drugače.

5.2.

V primeru trajnih nesoglasij ali težav pri preverjanju dovoljenj se lahko zadeva predloži v obravnavo odboru JIC.

6.   CARINSKA DEKLARACIJA EU

6.1.

Številka dovoljenja za lesne proizvode, ki so deklarirani za sprostitev v prosti promet, se vpiše v okence 44 enotne upravne listine, ki se uporabi za carinsko deklaracijo.

6.2.

Če se carinska deklaracija izdela z uporabo tehnike za obdelavo podatkov, se to navede v ustreznem okencu.

7.   SPROSTITEV V PROSTI PROMET

7.1.

Pošiljke lesnih proizvodov se v prosti promet sprostijo šele, ko je postopek iz oddelka 2.7 zgoraj ustrezno končan.

PRILOGA IV

ZAHTEVE IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA DOVOLJENJA FLEGT

1.   SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOVOLJENJA FLEGT

1.1.

Dovoljenje FLEGT je lahko v papirni ali elektronski obliki.

1.2.

Dovoljenja v papirni in elektronski obliki vsebujejo informacije iz Dodatka 1 v skladu z navodili iz Dodatka 2.

1.3.

Dovoljenje FLEGT je oštevilčeno, tako da pogodbenici lahko razlikujeta med dovoljenjem FLEGT za pošiljke, namenjene za trge Unije, in dokumentom V-Legal za pošiljke, namenjene za druge trge.

1.4.

Dovoljenje FLEGT začne veljati na dan izdaje.

1.5.

Obdobje veljavnosti dovoljenja FLEGT je največ štiri mesece. Datum poteka veljavnosti je naveden na dovoljenju.

1.6.

Dovoljenje FLEGT je po poteku roka veljavnosti neveljavno. V primeru višje sile ali drugih veljavnih vzrokov, na katere imetnik dovoljenja ni mogel vplivati, lahko organ za izdajanje dovoljenj obdobje veljavnosti podaljša za dodatna dva meseca. Organ za izdajanje dovoljenj ob odobritvi takega podaljšanja vpiše in potrdi novi rok veljavnosti.

1.7.

Dovoljenje FLEGT se šteje za neveljavno in se vrne organu za izdajanje dovoljenj, če so bili lesni proizvodi, za katere je bilo zadevno dovoljenje izdano, izgubljeni ali uničeni pred prispetjem v Unijo.

2.   TEHNIČNE SPECIFIKACIJE DOVOLJENJ FLEGT V PAPIRNI OBLIKI

2.1.

Dovoljenja v papirni obliki ustrezajo obrazcu iz Dodatka 1.

2.2.

Velikost papirja je standardni format A4. Papir je opremljen z vodnimi znaki, ki prikazujejo logotip, ki je poleg pečata reliefno vtisnjen v papir.

2.3.

Dovoljenje FLEGT se izpolni s pisalnim strojem ali računalnikom. Po potrebi se lahko izpolni ročno.

2.4.

Žigi organa za izdajanje dovoljenj se pritisnejo z žigom. Vendar se žig organa za izdajanje dovoljenj lahko nadomesti z vdrtim ali luknjanim tiskom.

2.5.

Organ za izdajanje dovoljenj pri zapisovanju dodeljene količine uporabi metodo za preprečevanje ponarejanja podatkov, tako da onemogoči naknaden vnos številk ali opomb.

2.6.

Na obrazcu ne sme biti izbrisov ali sprememb, razen če so overovljeni z žigom in podpisom organa za izdajanje dovoljenj.

2.7.

Dovoljenje FLEGT se natisne in izpolni v angleščini.

3.   IZVODI DOVOLJENJ FLEGT

3.1.

Dovoljenje FLEGT se sestavi v sedmih izvodih, ki so: i. „Izvirnik“ za pristojni organ na belem papirju; ii. „Izvod za carinske organe namembne države“ na rumenem papirju; iii. „Izvod za uvoznika“ na belem papirju; iv. „Izvod za organ za izdajanje dovoljenj“ na belem papirju; v. „Izvod za imetnika dovoljenja“ na belem papirju; vi. „Izvod za enoto za informacije o dovoljenjih“ na belem papirju; vii. „Izvod za indonezijske carinske organe“ na belem papirju.

3.2.

Izvodi, ki imajo oznake „Izvirnik“, „Izvod za carinske organe namembne države“ in „Izvod za uvoznika“, se izročijo imetniku dovoljenja, ki jih pošlje uvozniku. Uvoznik izvirnik predloži pristojnemu organu, ustrezen izvod pa carinskim organom države članice Unije, v kateri je pošiljka, za katero je bilo zadevno dovoljenje izdano, deklarirana za sprostitev v prosti promet. Tretji izvod z oznako „Izvod za uvoznika“ zadrži uvoznik za svojo evidenco.

3.3.

Četrti izvod, ki ima oznako „Izvod za organ za izdajanje dovoljenj“, zadrži organ za izdajanje dovoljenj za svojo evidenco in morebitno prihodnje preverjanje izdanih dovoljenj.

3.4.

Peti izvod z oznako „Izvod za imetnika dovoljenja“ se izroči imetniku dovoljenja za njegovo evidenco.

3.5.

Šesti izvod z oznako „Izvod za enoto za informacije o dovoljenjih“ se izroči enoti za informacije o dovoljenjih za njeno evidenco.

3.6.

Sedmi izvod z oznako „Izvod za indonezijske carinske organe“ se izroči indonezijskim carinskim organom za namene izvoza.

4.   IZGUBLJENO, UKRADENO ALI UNIČENO DOVOLJENJE FLEGT

4.1.

Imetnik dovoljenja ali njegov pooblaščenec lahko ob izgubi, kraji ali uničenju „Izvirnika“, ali „Izvoda za carinske organe namembne države“, ali obeh organ za izdajanje dovoljenj zaprosi za izdajo nadomestnega dokumenta. Imetnik dovoljenja ali njegov pooblaščenec skupaj s prošnjo navede razloge za izgubo izvirnika in/ali izvoda.

4.2.

Če je organ za izdajanje dovoljenj zadovoljen s pojasnilom, izda nadomestno dovoljenje v petih delovnih dneh od prejema zahteve imetnika dovoljenja.

4.3.

Nadomestni dokument vsebuje informacije in navedbe z dovoljenja, ki ga zamenjuje, vključno s številko dovoljenja, ter zaznamek „Nadomestno dovoljenje“.

4.4.

V primeru najdbe izgubljenega ali ukradenega dovoljenja se to ne uporablja, ampak ga je treba vrniti organu za izdajanje dovoljenj.

5.   TEHNIČNE SPECIFIKACIJE DOVOLJENJ FLEGT V ELEKTRONSKI OBLIKI

5.1.

Dovoljenje FLEGT se lahko izda in obdeluje z računalniškimi sistemi.

5.2.

Državam članicam Unije, ki niso vključene v računalniški sistem, se predloži dovoljenje v papirni obliki.

PRILOGA V

INDONEZIJSKI SISTEM ZA ZAGOTAVLJANJE ZAKONITOSTI LESA

1.   UVOD

Cilj: zagotoviti, da so sečnja, prevoz, predelava in prodaja okroglega lesa in predelanih lesnih proizvodov v skladu z vsemi zadevnimi indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi.

Indonezija, ki je znana po pionirski vlogi v boju proti nezakoniti sečnji ter trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi proizvodi, je septembra 2001 na Baliju gostila vzhodnoazijsko ministrsko konferenco o izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov (FLEG), ob koncu katere je bila sprejeta Deklaracija o izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov (Balijska deklaracija). Od takrat Indonezija še vedno vodi mednarodno sodelovanje v boju proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini.

V okviru mednarodnih prizadevanj za rešitev teh vprašanj se vse več držav porabnic obvezuje, da bodo sprejele ukrepe za preprečevanje trgovine z nezakonitim lesom na svojih trgih, medtem ko se države proizvajalke obvezujejo, da bodo zagotovile mehanizem za zagotavljanje zakonitosti svojih lesnih proizvodov. Pomembno je vzpostaviti verodostojen sistem za zagotavljanje zakonitosti sečnje, prevoza in predelave predelanih lesnih proizvodov ter trgovine z njimi.

Indonezijski sistem za zagotavljanje zakonitosti lesa (TLAS) zagotavlja, da so les in lesni proizvodi, izdelani in predelani v Indoneziji, iz zakonitih virov ter popolnoma v skladu z zadevnimi indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi, kot je bilo potrjeno z neodvisno revizijo in kar spremlja civilna družba.

1.1.   Indonezijski zakoni in drugi predpisi kot temelj sistema TLAS

Z indonezijsko uredbo o standardih in smernicah za oceno uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in preverjanju zakonitosti lesa v gozdovih v državni in zasebni lasti (uredba ministra za gozdarstvo P.38/Menhut-II/2009) sta vzpostavljena sistem TLAS in program trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (TGG) za izboljšanje upravljanja gozdov, odpravo nezakonite sečnje in z njo povezane trgovine ter zagotavljanje verodostojnosti in izboljšanje mnenja o indonezijskih lesnih proizvodih.

Sistem TLAS vključuje naslednje elemente:

1.	standarde zakonitosti,

2.	nadzor nad dobavno verigo,

3.	postopke preverjanja,

4.	shemo izdajanja dovoljenj,

5.	spremljanje.

TLAS je osnovni sistem, ki se uporablja za zagotavljanje zakonitosti lesa in lesnih proizvodov, izdelanih v Indoneziji za izvoz v Unijo in na druge trge.

1.2.   Razvoj sistema TLAS: sodelovanje z več zainteresiranimi stranmi

Od leta 2003 številne indonezijske zainteresirane strani v gozdarstvu dejavno sodelujejo pri razvoju, izvajanju in ocenjevanju sistema TLAS, s čimer zagotavljajo boljši nadzor, preglednost in verodostojnost v postopku. Leta 2009 je bila na podlagi postopka, v katerem je sodelovalo več zainteresiranih strani, izdana uredba ministra za gozdarstvo P.38/Menhut-II/2009, ki so ji sledile tehnične smernice generalnega direktorata za rabo gozdov št. 6/VI-SET/2009 in št. 02/VI-BPPHH/2010.

2.   OBSEG SISTEMA TLAS

Indonezijske gozdne vire je mogoče okvirno razdeliti glede na dve vrsti lastništva: na državne gozdove in na gozdove/zemljišča v zasebni lasti. Državni gozdovi vključujejo lesno-proizvodne gozdove za dolgoročno trajnostno proizvodnjo lesa na podlagi različnih vrst dovoljenj in gozdna območja, katerih namembnost je mogoče spremeniti za negozdarske namene, na primer za naseljevanje ali nasade. Uporaba sistema TLAS za državne gozdove in gozdove/zemljišča v zasebni lasti je določena v Prilogi II.

Sistem TLAS obsega les in lesne proizvode iz vseh vrst dovoljenj ter postopke vseh trgovcev z lesom, predelovalcev na koncu proizvodne verige in izvoznikov.

Sistem TLAS zahteva, da se uvoženi les in lesni proizvodi ocarinijo ter da so v skladu z indonezijskimi predpisi o uvozu. Uvoženemu lesu in lesnim proizvodom morajo biti priloženi dokumenti, ki zagotavljajo zakonitost lesa v državi poseka. Uvoženi les in lesni proizvodi se vključijo v nadzorovano dobavno verigo, ki je v skladu z indonezijskimi pravili in predpisi. Indonezija bo zagotovila smernice o izvajanju zgoraj navedenega.

Nekateri lesni proizvodi lahko vsebujejo reciklirane materiale. Indonezija zagotavlja napotke glede obravnavanja uporabe recikliranih materialov v sistemu TLAS.

Zadržani les ni vključen v sistem TLAS, zato zanj ni mogoče izdati dovoljenja FLEGT.

Sistem TLAS zajema lesne proizvode, namenjene za domači in mednarodni trg. Zakonitost se preverja pri vseh indonezijskih proizvajalcih, predelovalcih in trgovcih (gospodarskih subjektih), vključno s tistimi, ki oskrbujejo domači trg.

2.1.   Standardi zakonitosti sistema TLAS

Sistem TLAS vključuje pet standardov zakonitosti lesa. Ti standardi in smernice za njihovo preverjanje so določeni v Prilogi II.

Sistem TLAS vključuje tudi „Standard in smernice za oceno uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (TGG)“. Pri oceni trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na podlagi standarda TGG se preveri tudi, ali revidirani subjekt ravna v skladu z zadevnimi merili zakonitosti. Organizacije, ki so bile potrjene na podlagi standarda TGG in delujejo na območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti (trajno gozdno območje), izpolnjujejo zadevni standard zakonitosti in standard TGG.

3.   NADZOR NAD LESNO DOBAVNO VERIGO

Imetnik dovoljenja (v primeru koncesij), ali lastnik zemljišča (v primeru zasebnega zemljišča), ali podjetje (v primeru trgovcev, predelovalcev in izvoznikov) dokažejo, da je vsak člen njihove dobavne verige nadzorovan in dokumentiran, kot je določeno v uredbah ministra za gozdarstvo P.55/Menhut-II/2006 in P.30/Menhut-II/2012 (v nadaljnjem besedilu: uredbi). S tema uredbama se zahteva, da pokrajinski in okrožni gozdarski uradniki opravijo preverjanje na terenu in potrdijo dokumente, ki jih predložijo imetniki dovoljenj, lastniki zemljišč ali predelovalci v vsakem členu dobavne verige.

Operativni nadzor na vsaki točki dobavne verige je povzet v diagramu 1; smernice za uvoz se še pripravljajo.

Vsem pošiljkam v dobavni verigi morajo biti priložene ustrezne prevozne listine. Podjetja morajo uporabljati ustrezne sisteme za ločevanje lesa in lesnih proizvodov iz preverjenih virov od lesa in lesnih proizvodov iz drugih virov ter voditi evidence, v katerih so navedeni viri ločeni. Podjetja morajo na vsaki točki dobavne verige navesti, ali so zadevni hlodi, proizvodi ali pošiljka lesa preverjeni na podlagi sistema TLAS.

Gospodarski subjekti v dobavni verigi morajo voditi evidence o prejetih, skladiščenih, predelanih in dostavljenih lesu in lesnih proizvodih, tako da omogočijo poznejše usklajevanje podatkov o količinah med posameznimi členi dobavne verige in v okviru teh členov. Taki podatki se predložijo pokrajinskim in okrožnim gozdarskim uradnikom, ki preverijo usklajenost. Glavne dejavnosti in postopki, vključno z usklajevanjem, za vsako fazo dobavne verige so dodatno pojasnjeni v Dodatku k tej prilogi.

Označevanje lesa

Letni delovni načrt

Sečišče

Popisni list hlodovine

Poročilo o sečnji

Začasno skladišče hlodovine

Plačilo pristojbin

Popisni list hlodovine

Prevozne listine

Bilančna preglednica hlodovine

Skladišče hlodovine

Prevozna listina

Bilančna preglednica hlodovine

Vmesno skladišče hlodovine

Državni gozdovi

Zasebni gozdovi

Sečišče

Zemljiška pravica

Začasno skladišče hlodovine

Popisni list hlodovine

Prevozne listine

Bilančna preglednica hlodovine

Kontrolni seznam

Bilančna preglednica predelanih proizvodov

Prevozne listine

Primarna predelava

Potrdilo registriranega izvoznika za trgovino s proizvodi gozdarske industrije

Bilančna preglednica surovin

Kontrolni seznam

Bilančna preglednica predelanih proizvodov

Prevozne listine

Sekundarna predelava

Potrdilo registriranega izvoznika za trgovino s proizvodi gozdarske industrije

Izvozna deklaracija

Carninjenje

Točka izvoza

Diagram 1: nadzor nad dobavno verigo s prikazom ključnih dokumentov, ki so potrebni na vsaki točki v dobavni verigi.

4.   INSTITUCIONALNA UREDITEV PREVERJANJA ZAKONITOSTI IN IZDAJANJA IZVOZNIH DOVOLJENJ

4.1.   Uvod

Indonezijski sistem TLAS temelji na pristopu, znanem kot „izdajanje dovoljenj po posameznih gospodarskih subjektih“, ki ima mnogo skupnega s sistemom za potrjevanje proizvodov ali sistemom gospodarjenja z gozdovi. Indonezijsko ministrstvo za gozdarstvo imenuje vrsto organov za ugotavljanje skladnosti (LP in LV), ki jih pooblasti za revidiranje zakonitosti postopkov proizvajalcev lesa, trgovcev z lesom, predelovalcev in izvoznikov lesa („gospodarski subjekti“).

Organe za ugotavljanje skladnosti (OUS) akreditira indonezijski nacionalni akreditacijski organ (KAN). Organe OUS najamejo gospodarski subjekti, ki želijo, da bi bili njihovi postopki potrjeni kot zakoniti, in morajo delovati v skladu z ustreznimi smernicami ISO. OUS o rezultatih revizij obvestijo revidirani subjekt in ministrstvo za gozdarstvo.

OUS zagotovijo, da revidirani subjekti delujejo v skladu z indonezijsko opredelitvijo zakonitosti, kot jo vsebuje Priloga II, vključno z nadzorom za preprečevanje vstopa materiala iz neznanih virov v njihovo dobavno verigo. Če je ugotovljeno, da revidirani subjekt ravna v skladu z zahtevami, se izda potrdilo o skladnosti, ki velja tri (3) leta.

Organi LV delujejo tudi kot organi za izdajanje izvoznih dovoljenj in preverjajo sisteme nadzora nad dobavno verigo preverjenih izvoznikov. Skladnim sistemom izdajo izvozna dovoljenja v obliki dokumentov V-Legal. Izvoz brez izvoznega dovoljenja je torej prepovedan.

Indonezija je sprejela uredbo, ki skupinam civilne družbe omogoča, da vložijo ugovore zoper preverjanje zakonitosti gospodarskega subjekta, ki ga opravijo OUS, ali v primeru nezakonitih dejavnosti, odkritih med postopki. Skupine civilne družbe lahko pritožbe glede postopkov organa za ugotavljanje skladnosti vložijo pri organu KAN.

Razmerje med različnimi subjekti, vključenimi v izvajanje sistema TLAS, je ponazorjeno v diagramu 2:

Vlada (ministrstvo za gozdarstvo) kot regulativni organ

Akreditacijski organ (KAN)

pritožbe

Neodvisni opazovalec (organizacija civilne družbe)

Potrdilo o akreditaciji

akreditacija

Organi za ugotavljanje skladnosti / enote za izdajanje dovoljenj

pritožbe

Potrdilo o zakonitosti lesa ali TGG

revizija

pritožba

Dokument V-legal ali dovoljenje FLEGT

Revidirani subjekt

4.2.   Organi za ugotavljanje skladnosti

Organi za ugotavljanje skladnosti imajo v indonezijskem sistemu ključno vlogo. Najamejo se za preverjanje zakonitosti proizvodnih, lesnopredelovalnih in trgovinskih dejavnosti posameznih podjetij v dobavni verigi, vključno s celovitostjo dobavne verige. Organi LV tudi izdajajo dokumente V-Legal za posamezne pošiljke izvoženega lesa.

Obstajata dve vrsti organov OUS: (i) organi za ocenjevanje (Lembaga Penilai/LP), ki revidirajo uspešnost enot za gospodarjenje z gozdovi na podlagi standarda trajnostnega gospodarjenja, in (ii) organi za preverjanje (Lembaga Verifikasi/LV), ki na podlagi standardov zakonitosti revidirajo enote za gospodarjenje z gozdovi in industrije, temelječe na gozdarstvu.

Organi LP in LV morajo za zagotovitev najboljše kakovosti navedenih revizij, s katerimi se preverjajo standardi zakonitosti, kot so določeni v Prilogi II, razviti potrebne sisteme upravljanja, v katerih so obravnavane pristojnost, doslednost, nepristranskost, preglednost in zahteve glede postopka ocenjevanja, kot so določene v standardu ISO/IEC 17021 (standard TGG za organe LP) in/ali standardu ISO/IEC, Vodilo 65 (standardi zakonitosti za organe LV). Te zahteve so opredeljene v smernicah sistema TLAS.

Organi LV lahko delujejo tudi kot organi za izdajanje dovoljenj. V takem primeru izdajajo izvozna dovoljenja za lesne proizvode, namenjene na mednarodne trge. Za trge, ki niso v Uniji, organi za izdajanje dovoljenj izdajo dokumente V-Legal, za trg Unije pa dovoljenja FLEGT v skladu z zahtevami iz Priloge IV. Indonezija pripravlja podrobne postopke za izdajanje dokumentov V-Legal ali dovoljenj FLEGT za izvozne pošiljke.

Revidirani subjekti organe LV najamejo za izvedbo pregledov zakonitosti, ti pa nato izdajo potrdila o zakonitosti na podlagi sistema TLAS in dokument V-Legal ali dovoljenja FLEGT za izvoze na mednarodne trge. Organi LP revidirajo koncesije za proizvodnjo lesa na podlagi standarda TGG. Izvoznih dovoljenj ne izdajajo.

4.3.   Akreditacijski organ

Indonezijski nacionalni akreditacijski organ (Komite Akreditasi Nasional – KAN) je odgovoren za akreditacijo organov OUS. V primeru težave z organom LP ali LV se lahko pritožbe predložijo organu KAN.

Organ KAN je 14. julija 2009 z ministrstvom za gozdarstvo podpisal memorandum o soglasju o zagotavljanju akreditacijskih storitev za sistem TLAS. Organ KAN je neodvisen akreditacijski organ, ustanovljen na podlagi vladne uredbe (Peraturan Pemerintah/PP) 102/2000 o nacionalni standardizaciji in predsedniškega odloka (Keputusan Presiden/Keppres) 78/2001 o nacionalnem akreditacijskem odboru.

Organ KAN deluje na podlagi standarda ISO/IEC 17011 (Splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za ugotavljanje skladnosti). Posebej za sistem TLAS je izdelal notranjo podporno dokumentacijo za akreditacijo organov LP (DPLS 13) in LV (DPLS 14). Poleg tega bo pripravil zahteve in smernice za akreditacijo organov LV za izdajanje izvoznih dovoljenj.

Organ KAN na mednarodni ravni priznavata Pacific Accreditation Cooperation (Pacifiško združenje za akreditacijo – PAC) in International Accreditation Forum (Mednarodni akreditacijski forum – IAF) za akreditacijo certifikacijskih organov za sisteme upravljanja kakovosti, sisteme ravnanja z okoljem in certificiranje proizvodov. Priznavata ga tudi Asia Pacific Laboratory Accreditation Cooperation (Azijsko-pacifiško združenje za akreditacijo laboratorijev – APLAC) in International Laboratory Accreditation Cooperation (Mednarodno združenje za akreditacijo laboratorijev – ILAC).

4.4.   Revidirani subjekti

Revidirani subjekti so gospodarski subjekti, pri katerih se opravi preverjanje zakonitosti. To so enote za gospodarjenje z gozdovi (koncesionarji ali imetniki dovoljenja za izkoriščanje lesa, imetniki dovoljenja za gospodarjenje z gozdovi v lokalnih skupnostih, lastniki zasebnih gozdov/zemljišč) in industrije, temelječe na gozdarstvu. Enote za gospodarjenje z gozdovi in industrije, temelječe na gozdarstvu, morajo ravnati v skladu z veljavnim standardom sistema TLAS. Za izvoz morajo industrije, temelječe na gozdarstvu, izpolnjevati zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj. Sistem revidiranim subjektom omogoča, da organom LP ali LV predložijo pritožbe glede izvajanja ali rezultatov revizij.

4.5.   Neodvisni opazovalec

Civilna družba ima ključno vlogo pri neodvisnem spremljanju sistema TLAS. Ugotovitve neodvisnega opazovalca se lahko uporabijo tudi kot del redne ocene, ki se zahteva na podlagi tega sporazuma.

V primeru nepravilnosti pri ocenjevanju se pritožbe civilne družbe predložijo neposredno zadevnemu organu LP ali LV. Če nanje ni ustreznega odgovora, lahko subjekti civilne družbe to prijavijo organu KAN. V zvezi z nepravilnostmi pri akreditaciji se pritožbe predložijo neposredno organu KAN. Kadar koli subjekti civilne družbe odkrijejo nepravilno ravnanje gospodarskih subjektov, lahko vložijo pritožbe pri ustreznem organu LP ali LV.

4.6.   Vlada

Ministrstvo za gozdarstvo ureja sistem TLAS in pooblašča akreditirane organe LP za opravljanje ocene TGG, organe LV pa za preverjanje zakonitosti in izdajanje dokumentov V-Legal.

Poleg tega ureja tudi enoto za informacije o dovoljenjih kot enoto, odgovorno za izmenjavo informacij, ki prejema in shranjuje ustrezne podatke in informacije o izdaji dokumentov V-Legal ter odgovarja na poizvedbe pristojnih organov ali zainteresiranih strani.

5.   PREVERJANJE ZAKONITOSTI

5.1.   Uvod

Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je za njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in trgovino potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in predpisi, kot so določeni v Prilogi II. Organi LV ugotavljajo in preverjajo skladnost.

5.2.   Postopek preverjanja zakonitosti

V skladu s standardom ISO/IEC, Vodilo 65, in smernicami sistema TLAS postopek preverjanja zakonitosti vključuje naslednje:

Vloga in podpis pogodbe: imetnik dovoljenja organu LV predloži vlogo, v kateri so navedeni obseg preverjanja, profil imetnika dovoljenja in druge potrebne informacije. Pred začetkom dejavnosti preverjanja je potrebna pogodba med imetnikom dovoljenja in organom LV, v kateri so določeni pogoji za preverjanje.

Načrt preverjanja: po podpisu pogodbe o preverjanju organ LV pripravi načrt preverjanja, ki vključuje imenovanje revizijske skupine, program preverjanja in časovni razpored dejavnosti. Načrt in določeni datumi dejavnosti preverjanja se sporočijo revidiranemu subjektu. Te informacije so vnaprej na voljo neodvisnim opazovalcem prek spletnih strani organov LV in ministrstva za gozdarstvo ali sredstev javnega obveščanja.

Dejavnosti preverjanja: preverjanje vključuje tri faze: (i) uvodni revizijski sestanek, (ii) preverjanje dokumentov in opažanja na terenu ter (iii) zaključni revizijski sestanek.

—	Uvodni revizijski sestanek: z revidiranim subjektom se obravnavajo cilj, obseg, časovni načrt in metodologija revizije, tako da se lahko revidirani subjekt pozanima o metodah in izvajanju dejavnosti preverjanja.

—

Preverjanje dokumentov in opažanja na terenu: da bi organ LV zbral dokaze o skladnosti revidiranega subjekta z zahtevami indonezijskega sistema TLAS, pregleda sisteme in postopke ter ustrezne dokumente in evidence revidiranega subjekta. Organ LV opravi preglede na terenu za preveritev skladnosti, vključno z navzkrižnim preverjanjem ugotovitev iz uradnih inšpekcijskih poročil. Preveri tudi sistem sledljivosti lesa, ki ga uporablja revidirani subjekt, da bi se z ustreznimi dokazi prepričal, da je ves les v skladu z zahtevami glede zakonitosti.

—	Zaključni revizijski sestanek: revidiranemu subjektu se predstavijo rezultati preverjanja, zlasti kakršne koli ugotovljene neskladnosti. Revidirani subjekt se lahko pozanima o rezultatih preverjanja in zagotovi pojasnila o dokazih, ki jih je predstavil organ LV.

Poročanje in odločanje: revizijska skupina sestavi poročilo o preverjanju, pri čemer upošteva strukturo, ki jo določi ministrstvo za gozdarstvo. Poročilo se pošlje revidiranemu subjektu v štirinajstih koledarskih dneh od zaključnega revizijskega sestanka. Izvod poročila, ki vključuje opis kakršnih koli ugotovitev neskladnosti, se predloži ministrstvu za gozdarstvo.

Poročilo se uporabi predvsem za odločitev o izidu preverjanja, ki jo sprejme organ LV. Organ LV sprejme odločitev o izdaji potrdila o zakonitosti na podlagi poročila o preverjanju, ki ga je pripravila revizijska skupina.

Če je ugotovljena neskladnost, organ LV ne izda potrdila o zakonitosti, kar prepreči vstop lesa v dobavno verigo s preverjenim zakonito pridobljenim lesom. Gospodarski subjekt lahko po odpravi neskladnosti ponovno predloži zahtevo za preverjanje zakonitosti.

Kršitve, ki jih organ LV odkrije med preverjanjem in prijavi ministrstvu za gozdarstvo, obravnavajo odgovorni organi v skladu z upravnimi ali sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum kršitve predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo ustaviti njegove dejavnosti.

Izdaja potrdila o zakonitosti in ponovna izdaja potrdila: organ LV izda potrdilo o zakonitosti, če je ugotovljeno, da revidirani subjekt deluje v skladu z vsemi kazalniki iz standarda zakonitosti, vključno s pravili o nadzoru nad dobavno verigo lesa.

Organ LV lahko ministrstvu za gozdarstvo kadar koli poroča o izdanih, spremenjenih, začasno preklicanih in odvzetih potrdilih ter vsake tri mesece izda poročilo. Ministrstvo za gozdarstvo ta poročila objavi na svoji spletni strani.

Potrdilo o zakonitosti velja tri leta, nato mora gospodarski subjekt opraviti revizijo za ponovno izdajo potrdila. Postopek za ponovno izdajo potrdila se opravi pred datumom poteka veljavnosti potrdila.

Nadzor: pri gospodarskih subjektih s potrdilom o zakonitosti se opravi letni nadzor, pri katerem se upoštevajo načela zgoraj povzetih dejavnosti preverjanja. Organ LV lahko nadzor opravi prej, kot je predvideno, pred letno revizijo, če je bil obseg preverjanja razširjen.

Nadzorna ekipa sestavi poročilo o nadzoru. Izvod poročila, ki vključuje opis kakršne koli ugotovljene neskladnosti, se predloži ministrstvu za gozdarstvo. Zaradi neskladnosti, ugotovljenih z nadzorom, se potrdilo o zakonitosti začasno prekliče ali odvzame.

Kršitve, ki jih organ LV ugotovi med nadzorom in prijavi ministrstvu za gozdarstvo, obravnavajo pristojni organi v skladu z upravnimi ali sodnimi postopki.

Posebne revizije: gospodarski subjekti s potrdilom o zakonitosti morajo organu LV sporočiti vse spremembe v lastništvu, strukturah, upravljanju in postopkih, ki vplivajo na kakovost nadzorov zakonitosti med veljavnostjo potrdila. Organ LV lahko opravi posebne revizije, s katerimi razišče pritožbe ali spore, ki so jih vložili neodvisni opazovalci, vladne institucije ali druge zainteresirane strani, ali na podlagi poročila gospodarskega subjekta o spremembah, ki vplivajo na kakovost nadzorov zakonitosti.

5.3.   Odgovornost vlade za izvrševanje

Ministrstvo za gozdarstvo ter pokrajinski in okrožni gozdarski uradi so odgovorni za nadzor nad dobavno verigo lesa in preverjanje s tem povezanih dokumentov (npr. letnih delovnih načrtov, poročil o sečnji, bilančnih preglednic hlodovine, prevoznih listin, bilančnih preglednic hlodovine/surovin/predelanih proizvodov in kontrolnih seznamov proizvodnje). V primeru nedoslednosti lahko gozdarski uradniki zadržijo odobritev dokumentov o nadzoru, kar povzroči začasno ustavitev dejavnosti.

Kršitve, ki jih odkrijejo gozdarski uradniki ali neodvisni opazovalci, se sporočijo organu LV, ki lahko izdano potrdilo o zakonitosti po preverjanju začasno prekliče ali odvzame. Gozdarski uradniki lahko v skladu z regulativnimi postopki ustrezno nadalje ukrepajo.

Ministrstvo za gozdarstvo prejme tudi izvode poročil o preverjanju ter poznejša poročila o nadzoru in posebnih revizijah, ki jih sestavijo organi LV. Kršitve, ki jih odkrijejo organi LV, gozdarski uradniki ali neodvisni opazovalci, se obravnavajo v skladu z upravnimi in sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum kršitve predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo začasno ali dokončno ustaviti njegove dejavnosti.

6.   IZDAJANJE DOVOLJENJ FLEGT

Indonezijsko dovoljenje FLEGT je znano kot „dokument V-Legal“. To je izvozno dovoljenje, s katerim se dokazuje, da so izvoženi lesni proizvodi v skladu z indonezijskim standardom zakonitosti, kot je določen v Prilogi II, in izvirajo iz dobavne verige z ustreznim nadzorom za preprečevanje vstopa lesa iz neznanih virov. Dokument V-Legal izdajajo organi LV, ki delujejo kot organi za izdajanje dovoljenj, kot dovoljenje FLEGT za pošiljke v Unijo pa se bo uporabljal, ko se bosta pogodbenici dogovorili o začetku sheme izdajanja dovoljenj FLEGT.

Indonezija bo jasno opredelila postopke za izdajanje dokumentov V-Legal ter prek svojih organov za izdajanje dovoljenj (LV) in spletne strani ministrstva za gozdarstvo o njih obvestila izvoznike in vse druge zadevne strani.

Ministrstvo za gozdarstvo je ustanovilo enoto za informacije o dovoljenjih, ki skrbi za podatkovno zbirko s kopijami vseh dokumentov V-Legal in poročil o neskladnosti, ki so jih pripravili organi LV. V primeru poizvedbe o verodostojnosti, popolnosti in veljavnosti dokumenta V-Legal ali dovoljenja FLEGT bodo pristojni organi v Uniji za nadaljnja pojasnila stopili v stik z enoto za informacije o dovoljenjih pri ministrstvu za gozdarstvo. Ta enota se bo povezala z zadevnim organom LV. Enota za informacije o dovoljenjih bo pristojnim organom odgovorila po prejetju informacij od organa LV.

Dokument V-Legal se izda pred prevozom na točko izvoza, ko je določena izvozna pošiljka. Postopek je naslednji:

6.1.	organ LV, ki ima pogodbo z izvoznikom, izda dokument V-Legal za pošiljko lesnih proizvodov, ki bo izvožena;

6.2.

izvoznikov notranji sistem sledljivosti zagotavlja dokaze o zakonitosti lesa za izdajo dovoljenja za izvoz. Ta sistem obsega najmanj celotni nadzor, povezan z dobavno verigo, od faze, ko so bile surovine (kot so hlodi ali polpredelani proizvodi) odpremljene v lesnopredelovalni obrat, do nadzora v samem obratu in nadzora od obrata do točke izvoza; 6.2.1. kar zadeva primarno industrijo, izvoznikov sistem sledljivosti obsega najmanj prevoz z začasnega skladišča hlodovine ali skladišča hlodovine in vse nadaljnje faze do točke izvoza; 6.2.2. kar zadeva sekundarno industrijo, sistem sledljivosti obsega najmanj prevoz od primarne industrije in vse nadaljnje faze do točke izvoza; 6.2.3. v izvoznikov notranji sistem sledljivosti je vključena tudi vsaka predhodna faza v dobavni verigi, kot je navedena v točkah 6.2.1 in 6.2.2, če jo upravlja izvoznik; 6.2.4. če jo upravlja pravni subjekt, ki ni izvoznik, organ LV preveri, da predhodne faze dobavne verige, kot je navedena v točkah 6.2.1 in 6.2.2, nadzorujejo izvoznikovi dobavitelji ali poddobavitelji ter da je v prevoznih listinah navedeno, da les izvira ali ne izvira s sečišča, ki ni bilo potrjeno kot zakonito; 6.2.5. za izdajo dokumenta V-Legal morajo imeti vsi dobavitelji v izvoznikovi dobavni verigi, ki so vključeni v pošiljko, veljavno potrdilo o zakonitosti ali TGG ter dokazati, da je bila dobava preverjenega zakonito pridobljenega lesa v vseh fazah dobavne verige ločena od dobav, ki niso zajete z veljavnim potrdilom o zakonitosti ali TGG.

6.3.

Za pridobitev dokumenta V-Legal mora biti podjetje registrirano kot izvoznik (imetnik ETPIK), ki ima veljavno potrdilo o zakonitosti. Imetnik ETPIK organu LV predloži vlogo in priloži naslednje dokumente, s katerimi dokaže, da lesne surovine v proizvodu izvirajo samo iz preverjenih zakonitih virov: 6.3.1. povzetek prevoznih listin za ves les/surovine, ki jih je proizvodni obrat prejel od zadnje revizije (do največ dvanajst mesecev), in 6.3.2. povzetke bilančnih preglednic lesa/surovin in bilančnih preglednic predelanega lesa od zadnje revizije (do največ dvanajst mesecev).

6.4.

Organ LV nato opravi naslednje korake preverjanja: 6.4.1. usklajevanje podatkov na podlagi povzetkov prevoznih listin, bilančnih preglednic lesa/surovin ter bilančnih preglednic predelanega lesa; 6.4.2. nadzor izkoristka za vsako vrsto proizvoda na podlagi analize bilančnih preglednic lesa/surovin in bilančnih preglednic predelanega lesa; 6.4.3. po potrebi se lahko po usklajevanju podatkov opravi obisk na terenu, da se zagotovi skladnost z informacijami, ki jih je treba navesti v dokumentu V-Legal. To lahko vključuje preglede vzorcev izvoznih pošiljk ter inšpekcijske preglede delovanja proizvodnega obrata in vodenja evidenc.

6.5.

Rezultat preverjanja: 6.5.1. če imetnik ETPIK ravna v skladu z zahtevami glede zakonitosti in dobavne verige, organ LV izda dokument V-Legal v obliki, ki je predstavljena v Prilogi IV; 6.5.2. imetnik ETPIK, ki izpolnjuje zgoraj navedene zahteve, lahko na proizvodih in/ali embalaži uporabi znak skladnosti. Pripravljene so bile smernice o uporabi oznake skladnosti. 6.5.3. če imetnik ETPIK ne ravna v skladu z zahtevami glede zakonitosti in dobavne verige, organ LV namesto dokumenta V-Legal izda poročilo o neskladnosti.

6.6.

Organ LV: 6.6.1. pošlje izvod dokumenta V-Legal ali poročila o neskladnosti ministrstvu za gozdarstvo v štiriindvajsetih urah od sprejetja odločitve; 6.6.2. vsake tri mesece ministrstvu za gozdarstvo predloži izčrpno poročilo in javno zbirno poročilo, v katerih so navedeni število izdanih dokumentov V-Legal ter število in vrsta odkritih neskladnosti, kopije teh poročil pa pošlje organu KAN, ministrstvu za trgovino in ministrstvu za industrijo.

7.   SPREMLJANJE

Indonezijski sistem TLAS vključuje spremljanje, ki ga izvaja civilna družba (neodvisno spremljanje), in celovito oceno. Dodana je še redna ocena, da bi sistem postal še zanesljivejši za prostovoljni sporazum o partnerstvu FLEGT.

Civilna družba izvaja neodvisno spremljanje za oceno skladnosti gospodarskih subjektov ter organov LP in LV z zahtevami indonezijskega sistema TLAS, vključno z akreditacijskimi standardi in smernicami. Civilna družba v tem okviru so indonezijski pravni subjekti, ki vključujejo gozdarske nevladne organizacije, skupnosti, ki živijo v gozdu ali njegovi bližini, in posamezne indonezijske državljane.

Celovito oceno opravi skupina zainteresiranih strani, ki po pooblastilu ministrstva za gozdarstvo preuči indonezijski sistem TLAS ter opredeli vrzeli in mogoče izboljšave sistema.

Cilj redne ocene je neodvisno zagotovilo, da indonezijski sistem TLAS deluje, kot je opisano, s čimer se utrjuje verodostojnost izdanih dovoljenj FLEGT. Pri redni oceni se uporabljajo ugotovitve in priporočila iz neodvisnega spremljanja in celovite ocene. Pristojnosti in naloge pri redni oceni so določeni v Prilogi VI.

PRILOGA VI

PRISTOJNOSTI IN NALOGE PRI REDNI OCENI

1.   CILJ

Redna ocena je neodvisna ocena, ki jo opravi neodvisna tretja stran, imenovana ocenjevalec. Cilj redne ocene je zagotoviti, da indonezijski sistem TLAS deluje, kot je opisano, in tako krepiti verodostojnost dovoljenj FLEGT, izdanih na podlagi tega sporazuma.

2.   OBSEG

Redna ocena zajema:

1.	delovanje nadzornih ukrepov od točke proizvodnje v gozdu do točke izvoza lesnih proizvodov;

2.	sisteme za upravljanje podatkov in sledljivost lesa, ki podpirajo sistem TLAS, izdajanje dovoljenj FLEGT ter statistične podatke o proizvodnji, izdanih dovoljenjih in trgovini, pomembne za ta sporazum.

3.   REZULTATI

Rezultati redne ocene so redna poročila, v katerih so predstavljeni ugotovitve ocene in priporočila za ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo vrzeli in pomanjkljivosti v sistemu, ugotovljenih z oceno.

4.   GLAVNE DEJAVNOSTI

Dejavnosti redne ocene med drugim vključujejo:

(a)	preglede ravnanja v skladu z zahtevami pri vseh organih, ki izvajajo nadzorne funkcije v okviru določb sistema TLAS;

(b)	oceno učinkovitosti nadzora nad dobavno verigo od točke proizvodnje v gozdu do točke izvoza iz Indonezije;

(c)	oceno ustreznosti sistemov za upravljanje podatkov in sledljivost lesa, ki podpirajo sistem TLAS, in izdajanja dovoljenj FLEGT;

(d)	opredelitev in evidentiranje primerov neskladnosti in pomanjkljivosti v sistemu ter določitev potrebnih popravnih ukrepov;

(e)	oceno učinkovitega izvajanja predhodno opredeljenih in priporočenih popravnih ukrepov ter

(f)	poročanje o ugotovitvah skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma (JIC).

5.   METODOLOGIJA OCENE

5.1.

Ocenjevalec uporablja dokumentirano metodologijo, ki temelji na dokazih in izpolnjuje zahteve standarda ISO/IEC 19011 ali enakovredne zahteve. To vključuje ustrezne preglede zadevne dokumentacije, postopkov delovanja in evidenc postopkov organizacij, odgovornih za izvajanje sistema TLAS, odkrivanje neskladnosti in pomanjkljivosti v sistemu ter izdajanje zahtev za ustrezne popravne ukrepe.

5.2.

Ocenjevalec med drugim: (a) pregleda postopek akreditacije organov za neodvisno oceno in preverjanje skladnosti (LP in LV); (b) pregleda dokumentirane postopke vsakega organa, vključenega v nadzor nad izvajanjem sistema TLAS, ter oceni njihovo celovitost in skladnost; (c) preuči izvajanje dokumentiranih postopkov in vodenje evidenc, vključno z delovnimi praksami, z obiski uradov, območij sečnje, skladišč hlodovine/bazenov za skladiščenje hlodovine, gozdnih kontrolnih točk, predelovalnih obratov ter izvoznih in uvoznih točk; (d) preuči informacije, ki so jih zbrali regulativni in izvršilni organi, organi LP in LV ter drugi organi, ki so v sistemu TLAS določeni za preverjanje skladnosti; (e) preuči podatke, ki jih zberejo organizacije iz zasebnega sektorja, vključene v izvajanje sistema TLAS; (f) oceni razpoložljivost javnih informacij, določenih v Prilogi IX, vključno z učinkovitostjo mehanizmov za razkrivanje informacij; (g) uporabi ugotovitve in priporočila iz poročil o neodvisnem spremljanju in celoviti oceni ter poročil neodvisnega opazovalca trga; (h) si prizadeva pridobiti stališča zainteresiranih strani in uporabi njihove informacije, ki so neposredno ali posredno vključene v izvajanja sistema TLAS, ter (i) uporabi ustrezno vzorčenje in metode pregledov na kraju samem, da oceni delo regulativnih agencij za gozdove, organov LP in LV, industrijskih akterjev ter drugih zadevnih akterjev na vseh ravneh gozdarskih dejavnosti, nadzora nad dobavno verigo, predelave lesa in izdajanja izvoznih dovoljenj, vključno z navzkrižnim preverjanjem glede na informacije o uvozu lesa iz Indonezije, ki jih zagotovi Unija.

6.   USPOSOBLJENOST OCENJEVALCA

Ocenjevalec je pristojna, neodvisna in nepristranska tretja oseba, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	ocenjevalec dokaže usposobljenost in sposobnost izpolnjevati zahteve standarda ISO/IEC, Vodilo 65, in standarda ISO/IEC 17021 ali enakovredne zahteve, vključno z usposobljenostjo za izvajanje ocenjevanja, ki zajema gozdni sektor in dobavne verige gozdnih proizvodov;

(b)	ocenjevalec ni neposredno vključen v gospodarjenje z gozdovi, predelavo lesa, trgovino z lesom ali nadzor nad gozdnim sektorjem v Indoneziji ali Uniji;

(c)	ocenjevalec je neodvisen od vseh drugih sestavnih delov sistema TLAS in indonezijskih regulativnih organov za gozdove ter ima sisteme, s katerimi se izogiba navzkrižjem interesov. Vsako morebitno navzkrižje interesov prijavi in sprejme učinkovite ukrepe za njegovo ublažitev;

(d)	ocenjevalec in njegovi zaposleni, ki izvajajo naloge v zvezi z ocenjevanjem, imajo dokazane izkušnje z revizijami gospodarjenja s tropskim gozdom, lesnopredelovalne industrije in s tem povezanega nadzora nad dobavno verigo;

(e)	ocenjevalec ima vzpostavljen mehanizem za prejemanje in obravnavanje pritožb, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti in ugotovitev.

7.   POROČANJE

7.1.

Poročilo o redni oceni vsebuje: (i) celovito poročilo z vsemi pomembnimi informacijami o oceni, ugotovitvami (vključno s primeri neskladnosti in pomanjkljivostmi v sistemu) in priporočili ter (ii) javno zbirno poročilo, ki temelji na celovitem poročilu in v katerem so povzeti ključne ugotovitve in priporočila.

7.2.

Celovito poročilo in javno zbirno poročilo se pred objavo predložita odboru JIC v pregled in odobritev.

7.3.

Na zahtevo odbora JIC ocenjevalec zagotovi dodatne informacije za utemeljitev ali pojasnitev svojih ugotovitev.

7.4.

Ocenjevalec obvesti odbor JIC o vseh prejetih pritožbah in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavanje.

8.   ZAUPNOST

Ocenjevalec ohranja zaupnost podatkov, ki jih prejme pri opravljanju svojih nalog.

9.   IMENOVANJE, REDNOST IN FINANCIRANJE

9.1.

Ocenjevalca imenuje Indonezija po posvetovanju z Unijo v odboru JIC.

9.2.

Redne ocene se izvajajo v presledkih največ dvanajstih mesecev od datuma, ki ga določi odbor JIC v skladu s členom 14(5)(e) Sporazuma.

9.3.

O financiranju redne ocene odloči odbor JIC.

PRILOGA VII

PRISTOJNOSTI IN NALOGE PRI NEODVISNEM SPREMLJANJU TRGA

1.   CILJ NEODVISNEGA SPREMLJANJA TRGA

Neodvisno spremljanje trga je spremljanje trga, ki ga opravlja neodvisna tretja oseba, imenovana opazovalec. Cilj neodvisnega spremljanja trga je zbrati in analizirati informacije o sprejetju indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije ter preučiti učinke Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, in s tem povezanih pobud, kot so politike javnih in zasebnih naročil.

2.   OBSEG

Neodvisno spremljanje trga zajema:

2.1.	sprostitev v prosti promet indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na točkah vstopa v Unijo;

2.2.	uspešnost indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije in učinek s trgom povezanih ukrepov, sprejetih v Uniji, na povpraševanje po indonezijskem lesu z dovoljenji FLEGT;

2.3.	uspešnost lesa brez dovoljenj FLEGT na trgu Unije in učinek s trgom povezanih ukrepov, sprejetih v Uniji, na povpraševanje po lesu brez dovoljenj FLEGT;

2.4.	preučitev učinka drugih s trgom povezanih ukrepov, sprejetih v Uniji, kot so politike javnega naročanja, predpisi o zeleni gradnji in ukrepi zasebnega sektorja, kot so trgovinski kodeksi ravnanja in družbena odgovornost gospodarskih družb.

3.   REZULTATI

Rezultati neodvisnega spremljanja trga bodo vključevali redna poročila skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma (JIC), ki bodo vsebovala ugotovitve in priporočila za ukrepe za okrepitev položaja indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije in izboljšanje izvajanja s trgom povezanih ukrepov, da se prepreči dajanje nezakonito pridobljenega lesa na trg Unije.

4.   GLAVNE DEJAVNOSTI

Neodvisno spremljanje trga med drugim vključuje:

4.1.

oceno: (a) napredka in učinka izvajanja ukrepov politike za preprečevanje trgovine z nezakonito pridobljenim lesom v Uniji; (b) trendov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Unijo iz Indonezije in drugih držav izvoznic lesa, ki so pogodbenice prostovoljnih sporazumov o partnerstvu ali ne; (c) ukrepov interesnih skupin, ki bi lahko vplivali na povpraševanje po lesu in lesnih proizvodih ali na trge z indonezijskimi gozdnimi proizvodi;

4.2.	poročanje odboru JIC o ugotovitvah in priporočilih.

5.   METODOLOGIJA SPREMLJANJA

5.1.

Opazovalec uporablja metodologijo, ki je dokumentirana in temelji na dokazih. To vključuje ustrezno analizo zadevne dokumentacije, ugotovitev kakršnih koli neskladnosti v razpoložljivih podatkih in informacijah o trgovini ter poglobljene razgovore z zadevnimi akterji o ključnih kazalnikih učinkov in učinkovitosti s trgom povezanih ukrepov.

5.2.

Opazovalec med drugim spremlja in analizira: (a) sedanje tržne razmere in trende v Uniji za les in lesne proizvode; (b) politike javnega naročanja in kako se v njih obravnavajo les in lesni proizvodi z dovoljenji FLEGT in brez njih v Uniji; (c) zakonodajo, ki vpliva na lesno industrijo, trgovino z lesom in lesnimi proizvodi v Uniji ter uvoz lesa in lesnih proizvodov v Unijo; (d) razlike v cenah med lesom in lesnimi proizvodi z dovoljenji FLEGT in brez njih v Uniji; (e) sprejemanje lesa in lesnih proizvodov z dovoljenji FLEGT na trgu, mnenje o njih in njihov tržni delež v Uniji; (f) statistične podatke in trende glede količine in vrednosti uvoza lesa in lesnih proizvodov z dovoljenji FLEGT in brez njih iz Indonezije ter drugih držav izvoznic lesa, ki so pogodbenice prostovoljnih sporazumov o partnerstvu ali ne, v različnih pristaniščih Unije; (g) opise pravnih instrumentov in postopkov, vključno z vsemi spremembami, s katerimi pristojni organi in organi mejne kontrole v Uniji potrjujejo dovoljenja FLEGT in pošiljke sproščajo v prosti promet, ter kaznimi, naloženimi za neskladnost; (h) mogoče težave in omejitve, s katerimi se srečujejo izvozniki in uvozniki pri vnašanju lesa z dovoljenji FLEGT v Unijo; (i) učinkovitost kampanj za promocijo lesa z dovoljenji FLEGT v Uniji.

5.3.

Opazovalec priporoči promocijske dejavnosti za nadaljnjo krepitev sprejemanja indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu.

6.   USPOSOBLJENOST NEODVISNEGA OPAZOVALCA TRGA

Opazovalec:

(a)	je neodvisna tretja oseba z dokazano strokovnostjo in neoporečnostjo pri spremljanju trga Unije z lesom in lesnimi proizvodi ter s tem povezanih trgovinskih vprašanj;

(b)	je seznanjen s trgovino in trgi z indonezijskim lesom in lesnimi proizvodi, zlasti s trdim lesom ter tistimi državami v Uniji, ki proizvajajo podobne proizvode;

(c)	ima sisteme, s katerimi se izogiba navzkrižju interesov. Vsako morebitno navzkrižje interesov prijavi in sprejme učinkovite ukrepe za njegovo ublažitev.

7.   POROČANJE

7.1.

Poročila se predložijo vsaki dve leti in vključujejo: (i) celovito poročilo z vsemi pomembnimi ugotovitvami in priporočili ter (ii) zbirno poročilo na podlagi celovitega poročila.

7.2.

Celovito poročilo in zbirno poročilo se pred objavo predložita odboru JIC v pregled in odobritev.

7.3.

Opazovalec na zahtevo odbora JIC zagotovi dodatne informacije za utemeljitev ali pojasnitev svojih ugotovitev.

8.   ZAUPNOST

Opazovalec ohranja zaupnost podatkov, ki jih prejme pri opravljanju svojih nalog.

9.   IMENOVANJE, REDNOST IN FINANCIRANJE

9.1.

Opazovalca imenuje Unija po posvetovanju z Indonezijo v odboru JIC.

9.2.

Neodvisno spremljanje trga se izvaja v presledkih največ štiriindvajsetih mesecev od datuma, ki ga določi odbor JIC v skladu s členom 14(5)(e) Sporazuma.

9.3.

O financiranju neodvisnega spremljanja trga odloča odbor JIC.

PRILOGA VIII

MERILA ZA PRESOJO DELOVANJA INDONEZIJSKEGA SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE ZAKONITOSTI LESA

OZADJE

Neodvisna tehnična ocena indonezijskega sistema TLAS bo opravljena pred začetkom delovanja sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za izvoz lesa v Unijo. Cilj te tehnične ocene bo: (i) preučiti delovanje sistema TLAS v praksi in tako ugotoviti, ali daje pričakovane rezultate, ter (ii) preučiti vse spremembe sistema TLAS, nastale po podpisu Sporazuma.

Merila za to oceno so:

1.	opredelitev zakonitosti;

2.	nadzor nad dobavno verigo;

3.	postopki preverjanja;

4.	izdajanje dovoljenj za izvoz;

5.	neodvisno spremljanje,

1.   OPREDELITEV ZAKONITOSTI

Zakonito pridobljen les je treba opredeliti na podlagi veljavne zakonodaje v Indoneziji. Uporabljena opredelitev mora biti nedvoumna, objektivno preverljiva in operativno izvedljiva ter mora vključevati vsaj zakone in druge predpise, ki urejajo naslednja področja:

—	pravice do sečnje: dodelitev zakonitih pravic do sečnje lesa v okviru uradno določenih in/ali razglašenih območij;

—	gozdarske dejavnosti: upoštevanje pravnih zahtev glede gospodarjenja z gozdovi, vključno z upoštevanjem skladnosti z ustrezno okoljsko in delovno zakonodajo;

—	pristojbine in davki: upoštevanje pravnih zahtev glede davkov, pristojbin in dajatev, neposredno povezanih s pravicami do sečnje in s sečnjo lesa;

—	drugi uporabniki: spoštovanje zakonite posesti drugih oseb ali njihovih pravic do uporabe zemljišč in virov, ki bi bili lahko prizadeti zaradi pravic do sečnje lesa, če navedene pravice obstajajo;

—	trgovina in carina: upoštevanje pravnih zahtev za trgovinske in carinske postopke.

Ključna vprašanja:

—	Ali so se po sklenitvi Sporazuma spremenili opredelitev zakonitosti in standardi za preverjanje zakonitosti?

—	Ali so bili zadevna delovna zakonodaja in drugi predpisi vključeni v opredelitev zakonitosti glede na Prilogo II?

V primeru sprememb opredelitve zakonitosti bodo ključna vprašanja vključevala:

—	Ali so bila opravljena posvetovanja z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi glede teh sprememb in vseh nadaljnjih sprememb sistema preverjanja zakonitosti v postopku, v katerem so bila ustrezno upoštevana njihova stališča?

—	Ali je jasno, kateri zakonski instrument je podlaga za posamezni novi element opredelitve? Ali so merila in kazalniki, ki jih je mogoče uporabiti za preizkus skladnosti z vsakim elementom opredelitve, podrobno določeni? Ali so merila in kazalniki jasni, objektivni in operativno izvedljivi?

—	Ali je z merili in kazalniki mogoče jasno določiti vloge in odgovornosti vseh zadevnih akterjev ter ali se s preverjanjem oceni njihova uspešnost?

—	Ali opredelitev zakonitosti vključuje navedena glavna področja veljavne zakonodaje in drugih predpisov? Če ne, zakaj so bila nekatera področja zakonodaje in drugih predpisov izpuščena iz opredelitve?

2.   NADZOR NAD DOBAVNO VERIGO;

Sistemi za nadzor nad dobavno verigo morajo zagotavljati verodostojnost sledljivosti lesnih proizvodov v vsej dobavni verigi od kraja sečnje ali točke uvoza do točke izvoza. Vedno ne bo nujno, da se ohrani fizična sledljivost za hlod, tovor hlodovine ali lesni proizvod od točke izvoza do gozda izvora, vedno pa bo treba zagotoviti sledljivost med gozdom in prvo točko mešanja (npr. lesnim terminalom ali predelovalno enoto).

2.1.   Pravice uporabe

Območja, za katera so bile dodeljene pravice do uporabe gozdnih virov, so jasno določena, znani pa so tudi imetniki teh pravic.

Ključna vprašanja:

—	Ali nadzorni sistem zagotavlja, da v dobavno verigo vstopa samo les z gozdnega območja z veljavnimi pravicami za izkoriščanje gozda?

—	Ali nadzorni sistem zagotavlja, da so bile podjetjem, ki izvajajo sečnjo, dodeljene ustrezne pravice za izkoriščanje gozda na zadevnih gozdnih območjih?

—	Ali so postopki za dodeljevanje pravic za sečnjo ter informacije o takih pravicah in njihovih imetnikih javno dostopni?

2.2.   Metode za nadzor nad dobavno verigo

Obstajajo učinkoviti mehanizmi za sledenje lesa skozi celotno dobavno verigo od sečnje do točke izvoza. Pristop za identifikacijo lesa je lahko različen, od uporabe nalepk za posamezne kose do zanašanja na dokumentacijo, ki spremlja tovor ali serijo. Pri izbiri metode je treba upoštevati vrsto in vrednost lesa ter nevarnost kontaminacije z neznanim ali nezakonitim lesom.

Ključna vprašanja:

—	Ali so v nadzornem sistemu opredeljene in opisane vse mogoče dobavne verige, vključno z različnimi viri lesa?

—	Ali so v nadzornem sistemu opredeljene in opisane vse faze v dobavni verigi?

—	Ali so bile opredeljene in dokumentirane metode za ugotavljanje porekla proizvoda in preprečevanje mešanja z lesom iz neznanih virov v naslednjih fazah dobavne verige:

—	neposekan les,

—	hlodi v gozdu,

—	prevoz in vmesno skladiščenje (skladišča hlodovine/bazeni za skladiščenje hlodovine, vmesna skladišča hlodovine/bazeni za skladiščenje hlodovine),

—	prihod v lesnopredelovalni obrat in skladiščenje materiala,

—	vstop v proizvodne linije v lesnopredelovalnem obratu in izstop iz njih,

—	skladiščenje predelanih proizvodov v lesnopredelovalnem obratu,

—	izstop iz lesnopredelovalnega obrata in prevoz,

—	prihod na točko izvoza.

—	Katere organizacije so pristojne za nadzor nad tokovi lesa? Ali imajo na voljo zadostne človeške in druge vire za učinkovito izvajanje nadzornih dejavnosti?

—	Ali so bile v primeru konkretnih ugotovitev, da v dobavno verigo vstopa nepreverjen les, ugotovljene kakršne koli pomanjkljivosti v nadzornem sistemu, npr. neobstoj popisa neposekanega lesa pred sečnjo v zasebnih gozdovih/na zasebnih zemljiščih?

—	Ali ima Indonezija politiko o vključevanju recikliranih materialov v indonezijski sistem TLAS, in če jo ima, ali so bile pripravljene smernice, kako reciklirane materiale vključevati v sistem?

2.3.   Upravljanje količinskih podatkov

Obstajajo zanesljivi in učinkoviti mehanizmi za merjenje in evidentiranje količin lesa ali lesnih proizvodov v vsaki fazi dobavne verige, zlasti pa zanesljive in natančne ocene pred sečnjo, kar zadeva količino neposekanega lesa na vsakem območju poseka.

Ključna vprašanja:

—	Ali nadzorni sistem zagotavlja količinske podatke o vložkih in izložkih, vključno s pretvorbenimi razmerji, kjer je to ustrezno, v naslednjih fazah dobavne verige:

—	neposekan les,

—	hlodi v gozdu (na začasnih skladiščih hlodovine),

—	prepeljan in skladiščen les (skladišča hlodovine/bazeni za skladiščenje hlodovine, vmesna skladišča hlodovine/bazeni za skladiščenje hlodovine),

—	prihod v lesnopredelovalni obrat in skladiščenje materiala,

—	vstop v proizvodne linije in izstop iz njih,

—	skladiščenje predelanih proizvodov v lesnopredelovalnem obratu,

—	izstop iz lesnopredelovalnega obrata in prevoz,

—	prihod na točko izvoza.

—	Katere organizacije so pristojne za vodenje evidenc o količinskih podatkih? Ali imajo dovolj osebja in opreme?

—	Kakšna je kakovost nadzorovanih podatkov?

—	Ali so vsi količinski podatki evidentirani tako, da je mogoče količine pravočasno preveriti glede na predhodne in poznejše faze v dobavni verigi?

—	Katere informacije o nadzoru nad dobavno verigo so dostopne javnosti? Kako lahko zainteresirane strani pridejo do teh informacij?

2.4.   Ločevanje preverjenega zakonito pridobljenega lesa od lesa iz neznanih virov

Ključna vprašanja:

—	Ali je vzpostavljen zadosten nadzor za izključitev lesa iz neznanih virov ali lesa, ki je bil pridobljen brez zakonitih pravic do sečnje?

—	Kateri nadzorni ukrepi se uporabljajo za zagotovitev, da so preverjeni materiali ločeni od nepreverjenih v vsej dobavni verigi?

2.5.   Uvoženi lesni proizvodi

Izvajajo se ustrezna preverjanja za zagotovitev, da so bili uvoženi les in lesni proizvodi uvoženi zakonito.

Ključna vprašanja:

—	Kako se dokazuje zakonitost uvoza lesa in lesnih proizvodov?

—	Kateri dokumenti so potrebni za opredelitev države poseka in zagotovilo, da uvoženi proizvodi izvirajo iz zakonito pridobljenega lesa, kot je navedeno v Prilogi V?

—	Ali se s sistemom TLAS ugotavlja istovetnost uvoženega lesa in lesnih proizvodov v celotni dobavni verigi, dokler se ne zmešajo za proizvodnjo predelanih proizvodov?

—	Ali je pri uporabi uvoženega lesa mogoče iz dovoljenja FLEGT ugotoviti državo porekla lesa (pri rekonstituiranih proizvodih se lahko izpusti)?

3.   POSTOPKI PREVERJANJA

Preverjanje je izvajanje pregledov za zagotovitev zakonitosti lesa. Biti mora dovolj natančno in učinkovito, da je mogoče ugotoviti vsako neizpolnjevanje zahtev v gozdu ali dobavni verigi in sprejeti takojšnje ukrepe.

3.1.   Organizacija

Preverjanje izvaja organ tretje osebe, ki ima ustrezne vire, upravljavske sisteme ter strokovno in usposobljeno osebje, pa tudi zanesljive in učinkovite mehanizme za nadzor nad navzkrižji interesov.

Ključna vprašanja:

—	Ali imajo organi preverjanja veljavno potrdilo o akreditaciji, ki ga je izdal nacionalni akreditacijski organ (KAN)?

—	Ali vlada imenuje organe za izvajanje nalog preverjanja? Ali je pooblastilo (in z njim povezane odgovornosti) jasno in javno?

—	Ali so institucionalne vloge in odgovornosti jasno opredeljene in se uporabljajo?

—	Ali imajo organi za preverjanje na voljo zadostne vire za preverjanje glede na opredelitev zakonitosti in sisteme za nadzor nad dobavno verigo lesa?

—

Ali imajo organi za preverjanje v celoti dokumentiran sistem upravljanja, ki: — zagotavlja, da je njihovo osebje ustrezno usposobljeno in ima potrebne izkušnje za učinkovito preverjanje; — uporablja notranji nadzor/spremljanje; — vključuje mehanizme za nadzor nad navzkrižji interesov, — zagotavlja preglednost sistema, — opredeljuje in uporablja metodologijo preverjanja?

3.2.   Preverjanje glede na opredelitev zakonitosti

Obstaja jasna opredelitev tega, kaj je treba preveriti. Metodologija preverjanja je dokumentirana in zagotavlja, da je postopek sistematičen in pregleden, da temelji na dokazih, se izvaja v rednih časovnih presledkih in zajema vse, kar je vključeno v opredelitev.

Ključna vprašanja:

—	Ali metodologija preverjanja, ki jo uporabljajo organi za preverjanje, zajema vse elemente opredelitve zakonitosti in vključuje preizkuse skladnosti z vsemi kazalniki?

—	Ali organi za preverjanje: — preverjajo dokumentacijo, evidence o sečnji in dejavnosti na terenu (tudi nenapovedane), — zbirajo informacije pri zunanjih zainteresiranih straneh, — evidentirajo svoje dejavnosti preverjanja?

—	Ali so rezultati preverjanja javno dostopni? Kako lahko zainteresirane strani pridejo do teh informacij?

3.3.   Preverjanje sistemov za nadzor nad celovitostjo dobavne verige

Obstaja jasen nabor meril in kazalnikov, ki jih je treba preveriti, zajema pa celotno dobavno verigo. Metodologija preverjanja je dokumentirana in zagotavlja, da je postopek sistematičen in pregleden, da temelji na dokazih, se izvaja v rednih časovnih presledkih, zajema vsa merila in kazalnike iz nabora ter vključuje redno in pravočasno usklajevanje podatkov v vsaki fazi v verigi.

Ključna vprašanja:

—	Ali metodologija preverjanja v celoti zajema preverjanje nadzora nad dobavno verigo? Ali je to jasno navedeno v metodologiji preverjanja?

—	Kateri dokazi potrjujejo dejansko preverjanje nadzora nad dobavno verigo?

—	Katere organizacije so pristojne za preverjanje podatkov? Ali imajo zadostne človeške in druge vire za učinkovito izvajanje dejavnosti upravljanja podatkov?

—	Ali obstajajo metode za ocenjevanje ujemanja med neposekanim lesom, posekanimi hlodi in lesom, ki vstopi v lesnopredelovalni obrat ali doseže točko izvoza?

—	Ali obstajajo metode za ocenjevanje skladnosti med vstopnimi količinami neobdelanega lesa in izstopnimi količinami predelanih proizvodov v žagah in drugih obratih? Ali te metode vključujejo določitev in redno posodabljanje pretvorbenih razmerij?

—	Kateri informacijski sistemi in tehnologije se uporabljajo za shranjevanje, preverjanje in evidentiranje podatkov? Ali obstajajo učinkoviti sistemi za varstvo podatkov?

—	Ali so rezultati preverjanja v zvezi z nadzorom nad dobavno verigo javno dostopni? Kako lahko zainteresirane strani pridejo do teh informacij?

3.4.   Mehanizmi za obravnavanje pritožb

Obstajajo ustrezni mehanizmi za obravnavanje pritožb in sporov, ki nastanejo zaradi postopka preverjanja.

Ključna vprašanja:

—	Ali imajo organi za preverjanje mehanizem za obravnavanje pritožb, ki je na voljo vsem zainteresiranim stranem?

—	Ali imajo organi za preverjanje mehanizme za prejemanje ugovorov neodvisnih opazovalcev in odzivanje nanje?

—	Ali imajo organi za preverjanje mehanizme za prejemanje obvestil o kršitvah, ki jih odkrijejo državni uradniki, in odzivanje nanje?

—	Ali je jasno, kako se pritožbe sprejemajo, dokumentirajo, (po potrebi) posredujejo višji ravni in obravnavajo?

3.5.   Mehanizmi za obravnavanje neskladnosti

Obstajajo ustrezni mehanizmi za obravnavo primerov neskladnosti, ki so bili ugotovljeni med postopkom preverjanja ali na katere je bilo opozorjeno na podlagi pritožb in neodvisnega spremljanja.

Ključna vprašanja:

—	Ali obstaja učinkovit in delujoč mehanizem za zahtevanje in izvršitev ustrezne popravne odločitve v zvezi z rezultati in ukrepi preverjanja, kadar so ugotovljene kršitve?

—	Ali je navedena zahteva določena v sistemu za preverjanje?

—	Ali so bili razviti mehanizmi za obravnavo primerov neskladnosti? Ali se uporabljajo v praksi?

—	Ali so na voljo ustrezne evidence o primerih neskladnosti in popravkih rezultatov preverjanja ali drugih sprejetih ukrepih? Ali obstaja ocena učinkovitosti takih ukrepov?

—	Ali obstaja mehanizem za poročanje vladi o ugotovitvah organov preverjanja?

—	Katere informacije o primerih neskladnosti so javno dostopne?

4.   IZDAJANJE DOVOLJENJ ZA IZVOZ

Indonezija je odgovornost za izdajanje dokumenta V-Legal/dovoljenj FLEGT v celoti podelila organom za izdajanje dovoljenj. Dovoljenja FLEGT se izdajajo za posamezne pošiljke, namenjene v Unijo.

4.1.   Organizacijska ureditev

Ključna vprašanja:

—	Kateri organi so pristojni za izdajanje dovoljenj FLEGT?

—	Ali imajo organi za izdajanje dovoljenj veljavno potrdilo o akreditaciji, ki ga je izdal organ KAN?

—	Ali je vloga organa za izdajanje dovoljenj in njegovega osebja pri izdajanju dovoljenj FLEGT jasno opredeljena in javna?

—	Ali so opredeljene zahteve glede pristojnosti in je vzpostavljen notranji nadzor nad osebjem organa za izdajanje dovoljenj?

—	Ali ima organ za izdajanje dovoljenj na voljo ustrezne vire za izvajanje svoje naloge?

4.2.   Izdajanje dokumentov V-Legal in njihova uporaba za izdajanje dovoljenj FLEGT

Uporaba dokumentov V-Legal za izdajanje dovoljenj FLEGT je bila ustrezno urejena.

Ključna vprašanja:

—	Ali ima organ za izdajanje dovoljenj javno dostopne dokumentirane postopke za izdajanje dokumenta V-Legal?

—	Kaj dokazuje, da se ti postopki v praksi pravilno uporabljajo?

—	Ali obstajajo ustrezne evidence o izdanih dokumentih V-Legal in primerih, v katerih ti niso bili izdani? Ali so v evidencah jasno navedena dokazila, na podlagi katerih so bili izdani dokumenti V-Legal?

—	Ali ima organ za izdajanje dovoljenj ustrezne postopke za zagotavljanje, da je vsaka pošiljka lesa v skladu z zahtevami opredelitve zakonitosti in nadzora nad dobavno verigo?

—	Ali so bile zahteve za izdajanje dovoljenj jasno opredeljene ter sporočene izvoznikom in drugim zadevnim stranem?

—	Katere informacije o izdanih dovoljenjih so javne?

—	Ali so dovoljenja FLEGT v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge IV?

—	Ali je Indonezija razvila sistem številčenja dovoljenj FLEGT, ki omogoča razlikovanje med dovoljenji FLEGT, namenjenimi za trg Unije, in dokumenti V-Legal, namenjenimi za druge trge?

4.3.   Poizvedbe o izdanih dovoljenih FLEGT

Obstaja ustrezen mehanizem za obravnavo poizvedb pristojnih organov v zvezi z dovoljenji FLEGT, kot je določeno v Prilogi III.

Ključna vprašanja:

—	Ali je bila določena in ustanovljena enota za informacije o dovoljenjih, ki med drugim prejema poizvedbe pristojnih organov in odgovarja nanje?

—	Ali so bili določeni jasni postopki komuniciranja med enoto za informacije o dovoljenjih in pristojnimi organi?

—	Ali so bili določeni jasni postopki komuniciranja med enoto za informacije o dovoljenjih in organi za izdajanje dovoljenj?

—	Ali obstajajo načini, da indonezijske ali mednarodne zainteresirane strani opravijo poizvedbe o izdanih dovoljenjih FLEGT?

4.4.   Mehanizem za obravnavanje pritožb

Obstaja ustrezen mehanizem za obravnavanje pritožb in sporov, ki nastanejo zaradi izdajanja dovoljenj. Ta mehanizem je primeren za obravnavanje vseh pritožb glede delovanja sheme izdajanja dovoljenj.

Ključna vprašanja:

—	Ali obstaja dokumentiran postopek za obravnavanje pritožb, ki je na voljo vsem zainteresiranim stranem?

—	Ali je jasno, kako se pritožbe sprejemajo, dokumentirajo, (po potrebi) posredujejo višji ravni in obravnavajo?

5.   NEODVISNO SPREMLJANJE

Neodvisno spremljanje izvaja indonezijska civilna družba in je neodvisno od drugih elementov sistema TLAS (tistih, ki so vključeni v upravljanje ali urejanje gozdnih virov, in tistih, ki so vključeni v neodvisne revizije). Eden od ključnih ciljev je ohraniti verodostojnost sistema TLAS s spremljanjem izvajanja preverjanja.

Indonezija je formalno priznala funkcijo neodvisnega spremljanja in civilni družbi dovoljuje, da predloži pritožbe, kadar so ugotovljene nepravilnosti pri postopkih akreditacije, ocenjevanja in izdajanja dovoljenj.

Ključna vprašanja:

—	Ali je vlada javnosti omogočila dostop do smernic za neodvisno spremljanje?

—	Ali smernice vsebujejo jasne zahteve glede upravičenosti organizacij za opravljanje nalog neodvisnega spremljanja, da se zagotovi nepristranskost in preprečijo navzkrižja interesov?

—	Ali smernice določajo postopke za dostop do informacij iz Priloge IX?

—	Ali lahko civilna družba v praksi dostopa do informacij iz Priloge IX?

—	Ali smernice določajo postopke za predložitev pritožb? Ali so ti postopki dostopni javnosti?

—	Ali so bile določbe o poročanju in javnem razkritju, ki veljajo za organe preverjanja, pojasnjene in uveljavljene?