22005A1130(02)

Konvencija o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radioloških nevarnosti

DRŽAVE POGODBENICE TE KONVENCIJE SO SE –

ZAVEDAJOČ SE, da se jedrske dejavnosti izvajajo v številnih državah članicah,

OB UGOTOVITVI, da so se in se še izvajajo obsežni ukrepi za zagotovitev večje varnosti na področju jedrskih dejavnosti, z namenom preprečevanja jedrskih nesreč in zmanjšanja posledic takšnih nesreč, če bi do njih prišlo,

Z ŽELJO okrepiti nadaljnje mednarodno sodelovanje na področju varnega razvoja in uporabe jedrske energije,

PREPRIČANE, da je treba oblikovati mednarodni okvir, ki bo omogočal pravočasno zagotavljanje pomoči v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti za ublažitev posledic,

OB UGOTOVITVI, da so dvostranski ali večstranski dogovori o vzajemni pomoči na tem področju zelo koristni,

OB UPOŠTEVANJU dejavnosti Mednarodne agencije za atomsko energijo pri razvijanju smernic za dogovore o vzajemni pomoči v povezavi z jedrskimi nesrečami ali radiološkimi nevarnostmi –

DOGOVORILE:

Člen 1

Splošne določbe

1. Države članice sodelujejo med seboj in z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (v nadaljevanju "Agencija") v skladu z določbami te konvencije, da bi omogočili pravočasno pomoč v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti za zmanjšanje posledic in za zaščito življenja, lastnine in okolja pred učinki radioaktivnih izpustov.

2. Za pospešitev takšnega sodelovanja se lahko države članice sporazumejo o dvostranskih ali večstranskih dogovorih, ali, po potrebi, za kombinacijo le-teh, da bi preprečili ali zmanjšali poškodbe ali škodo, ki bi lahko nastala zaradi jedrske nesreče ali kot posledica radiološke nevarnosti.

3. Države pogodbenice zahtevajo od Agencije, ki deluje v okviru svojega statuta, da si v skladu z določbami te konvencije, po svojih najboljših močeh prizadeva za spodbujanje, pospeševanje in podporo sodelovanju med državami pogodbenicami, kot je določeno v tej konvenciji.

Člen 2

Zagotavljanje pomoči

1. Kadar država članica potrebuje pomoč v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti, če do nesreče ali nevarnosti pride na njenem ozemlju, pod njeno jurisdikcijo in nadzorom ali ne, lahko katero koli državo pogodbenico neposredno ali preko Agencije zaprosi za pomoč, ali po potrebi, preko drugih mednarodnih medvladnih organizacij (v nadaljevanju "Mednarodne organizacije").

2. Država pogodbenica, ki zaprosi za pomoč, navede obseg in vrsto potrebne pomoči, in pogodbenici, ki jo za pomoč zaproša, po možnosti te podatke zagotovi, saj jih pogodbenica morda potrebuje za določitev obsega, v katerem bo zagotovila pomoč. Kadar država pogodbenica, ki zaprosi za pomoč, ne more določiti obsega in vrste pomoči, se država pogodbenica prosilka in država pogodbenica, ki je za pomoč naprošena, skupaj posvetujeta o obsegu in vrsti pomoči.

3. Vsaka država pogodbenica, ki prejme zahtevo za takšno pomoč, se nemudoma odloči ali je zmožna nuditi pomoč in državo pogodbenico, ki je za pomoč zaprosila neposredno ali preko Agencije o tem obvesti in ji sporoči obseg in pogoje glede pomoči, ki bi jo lahko zagotovila.

4. Države pogodbenice v okviru svojih zmožnosti določijo strokovnjake in Agencijo obvestijo o tem ter o opremi in materialu, ki bi ju lahko dale na voljo za zagotavljanje pomoči drugim državam pogodbenicam v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti, obvestijo pa jo tudi o pogojih, zlasti finančnih, v okviru katerih bi takšno pomoč lahko zagotovile.

5. Vsaka država pogodbenica lahko zahteva pomoč glede zdravstvene oskrbe ali začasne preselitve ljudi, ki jih je prizadela jedrska nesreča ali radiološka nevarnost, na ozemlje druge države pogodbenice.

6. Agencija se v skladu svojim statutom in, kot je določeno v tej konvenciji, na zahtevo po pomoči države pogodbenice ali države članice za pomoč v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti odzove tako, da:

(a) da na razpolago ustrezna sredstva, določena za ta namen;

(b) zahtevo nemudoma posreduje drugim državam in Mednarodnim organizacijam, ki imajo lahko po podatkih Agencije potrebna sredstva; ter

(c) če za to zaprosi država prosilka, na mednarodni ravni usklajuje pomoč, ki je medtem že na voljo.

Člen 3

Vodenje in kontrola pomoči

Razen, če ni dogovorjeno drugače, velja:

(a) država prosilka je pristojna za celotno usmerjanje, vodenje, usklajevanje ter nadzor pomoči na svojem ozemlju. Pogodbenica, ki ji pomaga, v posvetovanju z državo članico prosilko, določi pristojno osebo, ki je takoj zadolžena za operativni nadzor osebja in opreme, kadar pomoč vključuje osebje. Pooblaščena oseba mora nadzor izvajati v sodelovanju z ustreznimi organi države prosilke;

(b) država, ki je naprošena za pomoč, v okviru svojih zmožnosti zagotovi lokalne objekte, naprave in storitve za ustrezno in učinkovito upravljanje pomoči. Zagotovi tudi zaščito osebja, opreme in materiala, ki je za ta namen vneseno na njeno ozemlje s strani ali v imenu pogodbenice, ki je za pomoč zaprošena;

(c) pravica do lastništva opreme in materiala, ki ju za obdobje pomoči da na voljo katera koli pogodbenica, ostane nespremenjena, zagotovi pa se vračilo opreme in materiala;

(d) država pogodbenica, ki zagotovi pomoč na podlagi zahteve iz odstavka 5 člena 2, usklajuje pomoč na svojem ozemlju.

Člen 4

Pristojni organi in kontaktne točke

1. Vsaka država pogodbenica sporoči Agenciji in drugim državam pogodbenicam neposredno ali preko Agencije svoje pooblaščene organe in kontaktne točke, ki so odgovorni za izdajo zahtev in prejem ponudb za pomoč. Takšne kontaktne točke in kontaktne informacijske točke pri Agenciji so stalno na voljo.

2. Vsaka država pogodbenica nemudoma obvesti Agencijo o vsaki spremembi, ki se nanaša na informacije iz odstavka 1.

3. Agencija redno in v najhitrejšem možnem času zagotovi državam pogodbenicam, državam članicam in ustreznim Mednarodnim organizacijam informacije iz odstavkov 1 in 2.

Člen 5

Naloge Agencije

Države pogodbenice zahtevajo, da Agencija v skladu z odstavkom 3 člena 1 in brez poseganja v druge določbe te konvencije:

(a) zbira in posreduje državam pogodbenicam in državam članicam informacije o:

(i) strokovnjakih, opremi in materialu, razpoložljivih v primeru morebitnih jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti;

(ii) metodologijah, tehnikah in rezultatih raziskav, ki so na razpolago v povezavi z odzivanjem na jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti;

(b) nudi pomoč državi pogodbenici ali državi članici, kadar zaprosi za pomoč v naslednjih ali drugih ustreznih primerih:

(i) pri pripravah tako načrtov ukrepanja v primeru jedrskih nesreč in radioloških nevarnosti in kot tudi ustrezne zakonodaje;

(ii) pri razvijanju ustreznih programov za usposabljanje osebja, ki deluje v primerih jedrskih nesreč in radioloških nevarnostih;

(iii) pri posredovanju zahtev za pomoč in ustreznih informacij v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti;

(iv) pri razvijanju ustreznih programov za spremljanje sevanja, postopkov in standardov;

(v) pri vodenju raziskav o izvedljivosti že vzpostavljenih ustreznih programov za spremljanje sevanja;

(c) državi pogodbenici ali državi članici, ki zaprosi za pomoč v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti, da na voljo ustrezna sredstva, določena za izvedbo prvotne ocene o razsežnosti nesreče ali nevarnosti;

(d) državam pogodbenicam ali državam članicam v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti ponudi v uporabo svoje prostore;

(e) vzpostavi in vzdržuje povezave z ustreznimi Mednarodnimi organizacijami za namene pridobivanja in izmenjave ustreznih informacij in podatkov ter državam pogodbenicam, državam članicam in navedenim organizacijam da na voljo seznam teh organizacij.

Člen 6

Zaupnost in javne izjave

1. Država prosilka in država, ki prejme zahtevo za pomoč, varujeta vse zaupne informacije, ki so dane na voljo kateri koli od njiju v povezavi s pomočjo v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti. Takšne informacije se uporabljajo izključno za namene dogovorjene pomoči.

2. Država, ki je zaprošena za pomoč, si prizadeva za uskladitev podatkov z državo prosilko, preden v javnost da podatke o pomoči, ki jo zagotavlja v primeru jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti.

Člen 7

Povračilo stroškov

1. Država pogodbenica, zaprošena za pomoč, lahko ponudi pomoč, ne da bi zanjo od države prosilke zahtevala povračilo stroškov. Kadar pogodbenica, za pomoč zaprošena, razmišlja ali ponuditi pomoč na takšni osnovi, mora upoštevati:

(a) naravo jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti;

(b) kraj, kjer je do jedrske nesreče ali radiološke nevarnosti prišlo;

(c) potrebe držav v razvoju;

(d) posebne potrebe držav, ki nimajo jedrskih objektov in naprav; ter

(e) katere koli druge pomembne dejavnike.

2. Kadar se pomoč zagotovi na osnovi celotnega ali delnega povračila stroškov, država prosilka, državi pogodbenici, ki je za pomoč zaprošena, povrne stroške za storitve ali za delo oseb ali organizacij, ki delujejo v njenem imenu in vse stroške v povezavi s pomočjo do takšne mere, da takšne stroške neposredno ne krije država, ki je za pomoč zaprosila. Razen, če ni drugače določeno, se povračilo zagotovi takoj po tem, ko država pogodbenica, ki je pomoč nudila, predloži zahtevo za povračilo državi prosilki in za stroške, ki niso lokalni in je z njimi možno prosto razpolagati.

3. Ne glede na odstavek 2 lahko država, ki nudi pomoč, kadar koli opusti povračilo celotnih ali delnih stroškov ali se dogovori za odlog povračila stroškov. Države pogodbenice, ki nudijo pomoč, pri opustitvi ali odlogu upoštevajo potrebe držav v razvoju.

Člen 8

Privilegiji, imunitete in ugodnosti

1. Država prosilka omogoči osebju države pogodbenice, ki nudi pomoč in osebju, ki deluje v njenem imenu, vse potrebne privilegije, imunitete in sredstva za izvedbo njihovih nalog v okviru pomoči.

2. Država prosilka zagotovi osebju države pogodbenice, ki nudi pomoč ali osebju, ki deluje v njenem imenu, ki je pri državi prosilki pravilno prijavljeno in ga je ta tudi potrdila, naslednje privilegije in imunitete:

(a) imuniteto glede aretacije, zadržanja in sodnih postopkov vključno s kazensko, civilnopravno in administrativno jurisdikcijo države prosilke glede dejanj ali opustitev izvajanj njegovih nalog; ter

(b) oprostitev obdavčitve, carin in drugih dajatev, razen tistih dajatev, ki so običajno vključene v ceno blaga ali ki se plačajo za opravljene storitve v zvezi z izvajanjem njihovih nalog v okviru pomoči.

3. Država, ki za pomoč zaprosi:

(a) zagotovi pogodbenici, ki pomoč zagotovi, oprostitev obdavčitve, carin in drugih dajatev na opremo ali lastnino, ki jo je pogodbenica vnesla na ozemlje države prosilke za namene pomoči; ter

(b) zagotovi imuniteto pred zaseženjem, rubežem ali odvzemom takšne opreme ali lastnine.

4. Država prosilka zagotovi vračilo opreme in lastnine. Država prosilka po svojih najboljših zmožnostih pred vrnitvijo opreme, na zahtevo države, ki nudi pomoč, zagotovi vso potrebno dekontaminacijo opreme, ki jo je pogodbenica uporabila v okviru pomoči.

5. Država prosilka omogoči vstop in vnos, zadrževanje ter iznos in odhod iz njenega nacionalnega ozemlja, za osebje, ki je prijavljeno v skladu z odstavkom 2 ter opremo in material, potrebno za pomoč.

6. Nič od v tem členu navedenega državo prosilko ne obvezuje, da prebivalcem ali osebam s stalnim prebivališčem v njeni državi zagotovi imunitete in privilegije, kot je določeno v zgoraj navedenih odstavkih.

7. Brez poseganja v privilegije in imunitete, morajo vsi, ki uživajo takšne imunitete in privilegije iz tega člena, polno spoštovati zakone in predpise države prosilke. Prav tako se ne smejo vmešavati v notranje zadeve države prosilke.

8. Nič v tem členu ne posega v pravice in obveznosti glede zagotovljenih privilegijev in imunitet v skladu z drugimi mednarodnimi dogovori ali pravili običajnega mednarodnega prava.

9. Pri podpisovanju, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji, lahko država izjavi, da je odstavka 2 in 3 deloma ali v celoti ne zavezujeta.

10. Država pogodbenica, ki je podala takšno izjavo v skladu z odstavkom 9, lahko to izjavo kadar koli umakne tako, da o tem obvesti depozitarja.

Člen 9

Tranzit osebja, opreme in lastnine

Vsaka država pogodbenica, na zahtevo države prosilke ali pogodbenice, ki zagotovi pomoč, poskuša za opremo in lastnino, ki sta potrebni za pomoč, s pravilno prijavljenim osebjem, olajšati tranzit preko njenega ozemlja.

Člen 10

Zahtevki in nadomestila

1. Države pogodbenice med seboj tesno sodelujejo, da bi olajšale urejanje pravnih postopkov in zahtevkov iz tega člena.

2. Razen, če ni drugače določeno, država prosilka, v primeru smrti ali poškodbe oseb, škode ali izgube lastnine ali ogrožanja okolja na njenem ozemlju ali drugem območju pod njeno jurisdikcijo ali kontrolo v okviru zagotavljanja pomoči:

(a) proti pogodbenici, ki pomoč zagotovi, ali proti drugim pravnim osebam, ki delujejo v njenem imenu, ne uvede nikakršnih pravnih postopkov;

(b) prevzame odgovornost za pravne postopke in zahtevke, ki jih vložijo tretje strani proti pogodbenici, ki zagotovi pomoč ali proti osebam ali drugim pravnim osebam, ki delujejo v njenem imenu;

(c) pogodbenici, ki zagotovi pomoč ali drugim pravnim osebam, ki v povezavi s pravnimi postopki in zahtevki iz pododstavka (b) delujejo v njenem imenu, povrne škodo; ter

(d) pogodbenici, ki zagotovi pomoč, ali osebam ali drugim pravnim osebam, ki delujejo v njenem imenu, izplača odškodnino v primeru:

(i) smrti ali poškodbe osebja pogodbenice, ki pomoč zagotovi, ali oseb, ki delujejo v njenem imenu;

(ii) izgube ali poškodbe opreme ali materiala, ki se ne troši v zvezi s pomočjo;

razen v primerih, ko posamezniki namerno povzročijo smrt, poškodbo, izgubo ali škodo.

3. Ta člen ne preprečuje povračila odškodnine ali nadomestila na podlagi veljavnih mednarodnih sporazumov ali nacionalnega prava vsake države.

4. Nič v tem členu države prosilke ne obvezuje, da odstavka 2 delno ali v celoti uporabi za svoje prebivalce ali osebe s stalnim prebivališčem v tej državi.

5. Pri podpisovanju, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji lahko država izjavi:

(a) da je odstavek 2 v celoti ali delno ne obvezuje;

(b) da v primeru velike malomarnosti posameznikov, ki so povzročili smrt, poškodbe, izgubo ali škodo, odstavka 2 ne bo uporabljala v celoti ali delno.

6. Država pogodbenica, ki je podala takšno izjavo v skladu z odstavkom 5, lahko to izjavo kadar koli umakne, s tem da o tem obvesti depozitarja.

Člen 11

Prenehanje pomoči

Država prosilka ali država, ki pomoč zagotovi, lahko po ustreznem posvetovanju in s pisnim obvestilom kadar koli zahteva prenehanje pomoči, ki jo je prejela ali zagotovila v okviru te konvencije. Kakor hitro se predloži takšna zahteva, se zadevne pogodbenice medsebojno posvetujejo o dogovorih za ustrezno prenehanje takšne pomoči.

Člen 12

Razmerje do drugih mednarodnih sporazumov

Ta konvencija ne sme vplivati na vzajemne pravice in obveznosti držav pogodbenic iz obstoječih mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na predmet te konvencije ali na bodoče mednarodne sporazume, sklenjene v skladu s predmetom in namenom te konvencije.

Člen 13

Reševanje sporov

1. V primeru spora glede razlage ali uporabe te konvencije med državami pogodbenicami ali med državo pogodbenico in Agencijo, se stranke v sporu posvetujejo z namenom, da se spor reši s pogajanji ali drugimi sredstvi za mirno rešitev sporov, ki so zanje sprejemljiva.

2. Če takega spora med državami pogodbenicami ni možno rešiti v enem letu od zahteve za posvetovanje iz odstavka 1, se na zahtevo katere koli stranke iz takšnega spora primer predloži v arbitražo ali pa v odločitev Meddržavnemu sodišču. Kadar se spor predloži v arbitražo in se stranke v sporu v šestih mesecih od datuma zahteve ne morejo sporazumeti o organizaciji arbitraže, lahko stranka zahteva od predsednika Meddržavnega sodišča ali generalnega sekretarja Združenih narodov, da imenuje enega ali več razsodnikov. Če imata pogodbenici v sporu nasprotujoče si zahteve, ima prednost zahteva generalnemu sekretarju Združenih narodov.

3. Pri podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji, lahko država izjavi, da ni zavezana kateremu koli ali obema postopkoma za poravnavo spora, določenima v odstavku 2. Druge države pogodbenice niso zavezane postopku za poravnavo spora, določenemu v odstavku 2, v odnosu do države pogodbenice, za katero velja takšna izjava.

4. Država pogodbenica, ki je podala takšno izjavo v skladu z odstavkom 3, lahko to izjavo umakne kadar koli tako, da o tem obvesti depozitarja.

Člen 14

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija je vsem državam in Namibiji, ki jo zastopa Svet Združenih narodov za Namibijo, na voljo za podpis na sedežu Mednarodne Agencije za atomsko energijo na Dunaju od 26. septembra 1986 in na sedežu Združenih narodov v New Yorku 6. oktobra 1986 do začetka njene veljavnosti ali za dvanajst mesecev, katero koli obdobje je daljše.

2. Vsaka država in Namibija, ki jo zastopa Svet Združenih narodov za Namibijo, lahko izrazi strinjanje glede zavezanosti tej konvenciji bodisi s podpisom ali pa z deponiranjem listine o ratifikaciji, sprejetju, ali odobritvi ali z deponiranjem listine o pristopu. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri depozitarju.

3. Ta konvencija začne veljati trideset dni po tem, ko so tri države izrazile svojo privolitev k zavezanosti.

4. Za vsako državo, ki je izrazila svojo privolitev zavezanosti konvenciji po začetku njene veljavnosti, začne konvencija za državo veljati trideset dni po datumu, ko je izrazila privolitev.

(5) (a) Ta konvencija je na voljo za pristop, kot določa ta člen, Mednarodnim organizacijam regijskega povezovanja, ki so jih ustanovile suverene države, ki imajo pristojnost glede pogajanja, sklepanja in uporabe mednarodnih sporazumov v zadevah, ki jih določa ta konvencija.

(b) V zadevah, za katere so takšne organizacije pristojne v svojem imenu uveljavljajo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih ta konvencija določa za države pogodbenice.

(c) Ko takšne organizacije deponirajo listino o pristopu, o tem obvestijo depozitarja z izjavo o obsegu svojih pristojnosti glede zadev iz te konvencije.

(d) Takšna organizacija nima pravice do dodatnega glasu k tistemu, ki ga ima država članica.

Člen 15

Začasna uporaba

Država lahko po podpisu ali kadar koli kasneje pred začetkom veljavnosti te konvencije razglasi, da bo to konvencijo uporabljala začasno.

Člen 16

Spremembe

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe k tej konvenciji. Predlog spremembe se pošlje depozitarju, ki ga nemudoma pošlje ostalim državam pogodbenicam.

2. Če večina držav članic zahteva od depozitarja, da skliče konferenco, na kateri bodo obravnavane predlagane spremembe, depozitar povabi države pogodbenice, da se udeležijo takšne konference, ki se mora pričeti, ne prej kot trideset dni po izdaji povabil. Vsaka sprememba, ki jo konferenca sprejme z dvotretjinsko večino vseh držav pogodbenic, se zapiše v protokol, ki je vsem državam pogodbenicam na voljo v podpis na Dunaju in v New Yorku.

3. Protokol začne veljati trideset dni po tem, ko so tri države izrazile svojo privolitev k zavezanosti. Za vsako državo, ki je izrazila svojo privolitev k zavezanosti protokolu po začetku njegove veljavnosti, začne protokol veljati trideset dni po datumu, ko je izrazila privolitev.

Člen 17

Odpoved

1. Vsaka država pogodbenica lahko odpove to konvencijo s pisnim obvestilom depozitarju.

2. Odpoved začne veljati v letu, ki sledi datumu, ko je depozitar prejel obvestilo.

Člen 18

Depozitar

1. Generalni direktor Agencije je depozitar Konvencije.

2. Generalni direktor Agencije nemudoma obvesti države pogodbenice in vse druge države o:

(a) vsakem podpisu te konvencije ali vsakega protokola o spremembi;

(b) vsakemu deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ki zadeva to konvencijo ali kateri koli protokol o spremembi;

(c) vsaki izjavi ali umiku izjave v skladu s členi 8, 10 in 13;

(d) vsaki izjavi ali začasni uporabi te konvencije v skladu s členom 15;

(e) datumu začetka veljavnosti te konvencije in vsake njene spremembe; ter

(f) vsaki odpovedi iz člena 17.

Člen 19

Verodostojna besedila in overjene kopije

Izvorno besedilo te konvencije, katere besedila v arabščini, kitajščini, angleščini, francoščini, ruščini, španščini so enako verodostojna, se deponira pri generalnem direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki pošlje overjene kopije državam pogodbenicam in vsem drugim državam.

V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo, ki je na voljo v podpis, kot določa odstavek 1 člena 14.

SPREJETO na splošni konferenci Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki se je sestala na posebnem zasedanju na Dunaju, dne šestindvajsetega septembra tisoč devetsto šestinosemdesetega leta.

--------------------------------------------------