21998A1203(02)

Protokol h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja iz leta 1979 v zvezi z nadaljnjim zmanjševanjem emisij žvepla

--------------------------------------------------

Protokol h konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja iz leta 1979 v zvezi z nadaljnjim zmanjševanjem emisij žvepla

POGODBENICE SO,

ODLOČENE za uresničevanje Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja,

ZASKRBLJENE, da emisije žvepla in drugih onesnaževal zraka še naprej prehajajo prek mednarodnih meja in, na izpostavljenih mestih Evrope in Severne Amerike, povzročajo široko razširjeno škodo na naravnih virih, ki so bistvenega pomena za okolje in gospodarstvo, npr. gozdovi, prst in voda, in na materialih, vključno z zgodovinskimi spomeniki, ter imajo v določenih okoliščinah tudi škodljiv vpliv na človekovo zdravje,

TRDNO ODLOČENE, da sprejmejo varovalne ukrepe za napovedovanje, preprečevanje ali zmanjšanje emisij onesnaževal zraka in za ublažitev njihovih škodljivih vplivov,

PREPRIČANE, da v krajih, kjer obstaja grožnja resne nepopravljive škode, pomanjkanje dokončne znanstvene gotovosti ne sme biti razlog za odlašanje z varovalnimi ukrepi, ob upoštevanju dejstva, da morajo biti takšni ukrepi za obravnavanje emisij onesnaževal zraka stroškovno učinkoviti,

UPOŠTEVAJOČ, da bi ukrepi za nadzor nad emisijami žvepla in drugimi onesnaževali zraka lahko prispevali tudi k obvarovanju občutljivega arktičnega okolja,

GLEDE NA TO, da so prevladujoči viri onesnaževanja zraka, ki prispevajo k zakisljevanju okolja, predvsem zgorevanje fosilnih goriv za proizvodnjo energije in glavni tehnološki procesi v različnih industrijskih panogah, kot tudi promet, kar ima za posledice emisije žvepla, dušikovih oksidov in drugih onesnaževal,

ZAVEDAJOČ SE potrebe po stroškovno učinkovitem regionalnem pristopu za boj proti onesnaževanju zraka, ki upošteva razlike med državami v učinkih in stroških za znižanje zakisljevanja,

V ŽELJI, da se sprejmejo nadaljnji in bolj učinkoviti ukrepi za nadzor in zmanjšanje emisij žvepla,

ZAVEDAJOČ SE, da ima vsakršna politika nadzora nad žveplom, najsi bo še tako stroškovno učinkovita na regionalni ravni, razmeroma težke gospodarske posledice v državah, katerih gospodarstva so na prehodu v tržno gospodarstvo,

OB UPOŠTEVANJU, da ukrepi za zmanjšanje emisij žvepla ne smejo biti sredstvo samovoljne ali neopravičljive diskriminacije ali prikrito omejevanje mednarodne konkurence in trgovine,

OB UPOŠTEVANJU obstoječih znanstvenih in tehničnih podatkov o emisijah, atmosferskih procesih in vplivih žveplovih oksidov na okolje, kot tudi na stroške za znižanje zakisljevanja,

ZAVEDAJOČ SE, da poleg emisij žvepla tudi emisije dušikovih oksidov in amoniaka povzročajo zakisljevanje okolja,

OB UGOTOVITVI, da v skladu z Okvirno konvencijo ZN o spremembi podnebja, ki je bila sprejeta v New Yorku 9. maja 1992, obstaja sporazum, da se vzpostavijo nacionalne politike in sprejmejo ustrezni ukrepi za boj proti spremembam podnebja, ki bi lahko vodili do zmanjšanja emisij žvepla,

POTRJUJOČ potrebo, da se zagotovi okolju prijazen in trajnosten razvoj,

OB SPOZNANJU, da je treba nadaljevati znanstveno in tehnično sodelovanje za nadaljnji razvoj pristopa, ki temelji na kritičnih obremenitvah in kritičnih vrednostih, vključno z napori za oceno več onesnaževal zraka in različnih vplivov na okolje, materiale in na človekovo zdravje,

POUDARJAJOČ, da znanstveno in tehnično znanje napreduje ter da je ta razvoj treba upoštevati pri ponovni presoji primernosti obveznosti iz pričujočega protokola in sprejemanju odločitev o nadaljnjih ukrepih,

PRIZNAVAJOČ Protokol o zmanjševanju emisij žvepla ali njihovih čezmejnih tokov za najmanj 30 odstotkov, ki je bil sprejet v Helsinkih 8. julija 1985, in ukrepe, ki so jih mnoge države že sprejele in so vplivali na zmanjševanje emisij žvepla,

SKLENILE:

Člen 1

OPREDELITVE

Za namene pričujočega protokola:

1. "Konvencija" pomeni Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja, ki je bila sprejeta v Ženevi dne 13. novembra 1979;

2. "EMEP" pomeni Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi;

3. "izvršilni organ" pomeni izvršilni organ za Konvencijo, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 10, odstavkom 1 Konvencije;

4. "Komisija" pomeni Gospodarsko komisijo OZN za Evropo;

5. "pogodbenice" pomeni, razen če kontekst ne zahteva drugače, pogodbenice pričujočega protokola;

6. "območje geografske veljavnosti EMEP" pomeni območje iz člena 1, odstavka 4 Protokola o dolgoročnem financiranju Programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja iz leta 1979, ki je bil sprejet v Ženevi 28. septembra 1984;

7. "SOMA" pomeni območje obvladovanja žveplovih oksidov, opredeljeno v Prilogi III v skladu s pogoji iz člena 2, odstavek 3;

8. "kritična obremenitev" pomeni količinsko oceno izpostavljenosti enemu ali več onesnaževalom, pod katero v skladu s sedanjim nivojem znanja ni opaziti znatnih škodljivih vplivov na določene občutljive elemente okolja;

9. "kritične vrednosti" pomeni koncentracije onesnaževal v atmosferi, nad katerimi se v skladu s sedanjim nivojem znanja na receptorjih, kot so ljudje, rastline, ekosistemi ali material, lahko pojavijo neposredni škodljivi vplivi;

10. "kritično usedanje žvepla" pomeni količinsko oceno izpostavljenosti oksidiranim žveplovim spojinam, ob upoštevanju učinkov dvigovanja in usedanja baznih kationov, pod katero v skladu s sedanjim nivojem znanja ni zaznati bistvenih škodljivih učinkov na določenih občutljivih elementih okolja;

11. "emisija" pomeni izpust snovi v atmosfero;

12. "emisije žvepla" pomeni vse emisije žveplovih spojin, izražene v kilotonah žveplovega dioksida (kt SO2), v atmosfero, ki izvirajo iz antropogenih virov z izjemo ladij v mednarodnem prometu zunaj teritorialnih voda;

13. "gorivo" pomeni kakršen koli trden, tekoč ali plinast gorljiv material z izjemo gospodinjskih odpadkov in strupenih ali nevarnih odpadkov;

14. "stacionarni vir zgorevanja" pomeni katero koli tehnično napravo ali skupino tehničnih naprav, ki so na enem mestu in odvajajo oziroma bi lahko odvajale odpadne pline skozi skupni dimnik, v katerem goriva oksidirajo, da se izkoristi proizvedena toplota;

15. "velik nov stacionarni vir zgorevanja" pomeni kateri koli stacionarni vir zgorevanja, za katerega je bila izgradnja ali znatna modifikacija odobrena po 31. decembru 1995 in za katerega vhodna toplotna energija, če obratuje z nominalno zmogljivostjo, znaša najmanj 50 MWth. Pristojni nacionalni organi morajo odločiti, ali je modifikacija znatna ali ne, ob upoštevanju dejavnikov, kot so koristi modifikacije za okolje;

16. "velik obstoječi stacionarni vir zgorevanja" pomeni vsak obstoječi stacionarni vir zgorevanja, pri katerem znaša vhodna toplotna energija, če obratuje z nominalno zmogljivostjo, najmanj 50 megavatov toplote (MWth);

17. "plinsko olje" pomeni vsak naftni proizvod v okviru HS 2710 ali vsak naftni derivat, ki zaradi svojih destilacijskih mej pade v kategorijo srednjih destilatov, namenjenih za uporabo kot gorivo, in od katerih se vsaj 85 % po prostornini, vključno z destilacijskimi izgubami, destilira pri 350 °C;

18. "mejna vrednost emisije" pomeni dopustno koncentracijo žveplovih spojin v obliki žveplovega dioksida v odpadnih plinih iz stacionarnega vira zgorevanja, izraženo kot masa na prostornino odpadnih plinov v mg SO2/Nm3, ob predpostavki, da je vsebnost kisika po prostornini v odpadnem plinu 3 % v primeru tekočih in plinastih goriv ter 6 % v primeru trdih goriv;

19. "omejitev emisije" pomeni dopustno skupno količino žveplovih spojin, izraženo kot žveplov dioksid, ki izhaja iz vira zgorevanja ali skupine virov zgorevanja bodisi na enem mestu ali znotraj določenega geografskega območja, v kilotonah na leto;

20. "stopnja razžvepljevanja" pomeni razmerje med količino žvepla, ki je oddvojena na lokaciji vira zgorevanja v določenem časovnem obdobju, in količino žvepla, ki ga vsebuje gorivo, ki je bilo pripeljano v prostore vira zgorevanja in je bilo porabljeno v istem časovnem obdobju;

21. "žveplov proračun" pomeni matriko izračunanega prispevka k usedanju oksidiranih žveplovih spojin na prejemnih območjih, ki izvirajo iz emisij na določenih območjih.

Člen 2

Osnovne obveznosti

1. Pogodbenice se zavežejo, da bodo nadzorovale in zmanjšale svoje emisije žvepla, da bi zaščitile človekovo zdravje in okolje pred škodljivimi vplivi, zlasti vplivi zakisljevanja, in da bi zagotovile, kolikor je le mogoče, brez povzročitve prekomernih stroškov, da usedanje oksidiranih žveplovih spojin dolgoročno ne bo presegalo kritičnih obremenitev za žveplo, ki so v Prilogi I navedene kot kritično usedanje žvepla v skladu z dosedanjimi znanstvenimi ugotovitvami.

2. Kot prvi korak morajo pogodbenice najmanj zmanjšati in zadržati svoje letne emisije žvepla v skladu s časovnim razporedom in vrednostmi, ki so navedene v Prilogi II.

3. Poleg tega vsaka pogodbenica:

(a) katere skupno ozemlje presega 2 milijona kvadratnih kilometrov;

(b) ki se je zavezala v skladu z zgornjim odstavkom 2, da njena najvišja nacionalna meja emisije žvepla ne bo presegla njene najmanjše emisije v letu 1990 ali njene obveznosti iz Helsinškega protokola iz leta 1985 o zmanjševanju emisij žvepla ali njihovih čezmejnih tokov za najmanj 30 %, kot je navedeno v Prilogi II;

(c) katere letne emisije žvepla, ki prispevajo h kisljenju v območjih, ki so pod pristojnostjo ene ali več drugih pogodbenic, izhajajo samo iz območij, ki so pod njeno pristojnostjo in so v Prilogi III navedena kot območja SOMA, in ki je predložila dokumentacijo o tem, ter

(d) ki je s podpisom ali pristopom k pričujočemu protokolu izrazila svoj namen, da deluje v skladu s tem odstavkom;

mora najmanj zmanjšati in zadržati svoje letne emisije žvepla v navedenih območjih v skladu s časovnim razporedom in vrednostmi, ki so navedene v Prilogi II.

4. Nadalje morajo pogodbenice uporabiti najučinkovitejše ukrepe za zmanjšanje emisij žvepla pri novih ali že obstoječih virih, ki so v določenih okoliščinah ustrezni in med drugim zajemajo:

- ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti,

- ukrepe za povečanje koriščenja obnovljivih energetskih virov,

- ukrepe za zmanjšanje vsebnosti žvepla v določenih gorivih in spodbujanje uporabe goriva z nizko vsebnostjo žvepla, vključno s kombinirano uporabo goriva z visoko vsebnostjo žvepla z gorivom z nizko vsebnostjo žvepla oziroma gorivom brez žvepla,

- ukrepe za uporabo najboljših možnih tehnologij nadzora, ki ne povzročajo prekomernih stroškov,

ob upoštevanju smernic iz Priloge IV.

5. Vsaka pogodbenica z izjemo tistih, za katere velja Sporazum o kakovosti zraka med ZDA in Kanado, mora najmanj:

(a) upoštevati mejne vrednosti emisij, ki so najmanj toliko stroge kot tiste iz Priloge V, pri vseh večjih stacionarnih virih zgorevanja;

(b) najkasneje do 1. julija 2004 uveljaviti, če je le mogoče brez prekomernih stroškov, mejne vrednosti emisij, ki so najmanj toliko stroge kot tiste iz Priloge V, za velike obstoječe stacionarne vire zgorevanja, katerih vhodna toplotna energija presega 500 MWth ob upoštevanju preostale življenjske dobe naprave, ki se izračuna od dneva začetka veljavnosti pričujočega protokola, ali pa uveljaviti enakovredne omejitve emisij oziroma druge ustrezne ukrepe, ob pogoju, da dosegajo zgornje meje emisij žvepla iz Priloge II in se pozneje približajo kritičnim obremenitvam iz Priloge I; ter najpozneje do 1. julija 2004 uveljaviti mejne vrednosti emisij ali omejitve emisij pri tistih velikih obstoječih stacionarnih virih zgorevanja, katerih vhodna toplotna energija je med 50 in 500 MWth, ob uporabi Priloge V kot smernice;

(c) najpozneje dve leti po začetku veljavnosti pričujočega protokola uporabiti nacionalne standarde za vsebnost žvepla v plinskem olju, ki so najmanj tako strogi kot tisti iz Priloge V. Če zaloge plinskega olja ni možno zagotoviti drugače, država lahko podaljša časovno obdobje iz tega pododstavka do 10 let. V tem primeru mora v izjavi, ki se jo predloži skupaj z listino o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu, podrobno opisati svojo namero podaljšanja časovnega obdobja.

6. Pogodbenice lahko poleg tega uporabijo gospodarske inštrumente za spodbujanje privzema stroškovno učinkovitih načinov zmanjševanja emisij žvepla.

7. Pogodbenice tega protokola lahko na seji izvršilnega organa, v skladu s pravili in pogoji, ki jih izvršilni organ oblikuje in sprejme, odločijo, ali dve oziroma več pogodbenic smejo skupaj uresničevati obveznosti iz Priloge II. Ta pravila in pogoji zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti iz zgornjega odstavka 2 in tudi podpirajo doseganje okoljevarstvenih ciljev iz zgornjega odstavka 1.

8. Pogodbenice bodo glede na rezultate prvega pregleda v skladu s členom 8 in najpozneje v roku enega leta po koncu tega pregleda, začele pogajanja o nadaljnjih obveznostih za zmanjševanje emisij.

Člen 3

Izmenjava tehnologije

1. Pogodbenice bodo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, predpisi in praksami, olajšale izmenjavo tehnologij in tehnik, vključno tistih, ki povečujejo energetsko učinkovitost, uporabo obnovljivih energetskih virov in predelavo nizko žveplenih goriv, da bi se zmanjšalo emisije žvepla, zlasti s spodbujanjem:

(a) trgovinske izmenjave razpoložljive tehnologije;

(b) neposrednih industrijskih stikov in sodelovanja, vključno s skupnimi vlaganji;

(c) izmenjave informacij in izkušenj;

(d) zagotavljanjem tehnične pomoči.

2. Pri spodbujanju aktivnosti, ki jih navaja zgornji odstavek 1, bodo pogodbenice ustvarile ugodne razmere tako, da bodo olajšale stike in sodelovanje med ustreznimi organizacijami in posamezniki iz zasebnega in javnega sektorja, ki lahko ponudijo tehnologijo, razvojne in inženirske storitve, opremo ali finančna sredstva.

3. Pogodbenice bodo najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti pričujočega protokola začele upoštevati postopke, da bi ustvarili ugodnejše pogoje za zamenjavo tehnologije za zmanjšanje emisij žvepla.

Člen 4

Nacionalne strategije, politike, programi, ukrepi in informacije

1. Vsaka pogodbenica mora, da bi lahko uresničila obveznosti iz člena 2:

(a) sprejeti nacionalne strategije, politike in programe, in sicer najpozneje šest mesecev po tem, ko zanjo začne veljati pričujoči protokol, in

(b) sprejeti in izvajati nacionalne ukrepe,

za nadzor in zmanjševanje emisij žvepla.

2. Vsaka pogodbenica mora zbirati in hraniti informacije o:

(a) dejanskih vrednostih emisij žvepla, okoliških koncentracijah in usedanju oksidiranega žvepla ter drugih kislih spojin, ob upoštevanju delovnega načrta EMEP za pogodbenice, ki spadajo v območje geografske veljavnosti EMEP; in

(b) posledicah usedanja oksidiranega žvepla in drugih kislih spojin.

Člen 5

Poročanje

1. Vsaka pogodbenica prek izvršilnega sekretarja Komisije poroča izvršilnemu organu v rednih časovnih razmakih, kakor določi izvršilni organ, in sicer o:

(a) izvajanju nacionalnih strategij, politik, programov in ukrepov iz člena 4, odstavek 1;

(b) vrednostih nacionalnih letnih emisij žvepla, v skladu s smernicami, ki jih je sprejel izvršilni organ, vključno s podatki o emisijah za vse ustrezne kategorije virov; in

(c) izvajanju drugih obveznosti, katere je pogodbenica prevzela v skladu s pričujočim protokolom,

ob upoštevanju sklepa o obliki in vsebini, ki jo pogodbenice sprejmejo na seji izvršilnega organa. Pogoji iz tega sklepa se ponovno presodijo, kot je potrebno, da se doženejo morebitni dodatni elementi v zvezi z obliko in/ali vsebino podatkov, ki jih morajo vsebovati poročila.

2. Vsaka pogodbenica v območju geografske veljavnosti EMEP prek izvršilnega sekretarja Komisije redno sporoča EMEP-u podatke o vrednostih emisij žvepla s časovno in prostorsko izjavo, ki jo opredeli pripravljalno telo EMEP, in sicer v časovnih razmakih, kakor jih določi pripravljalni organ EMEP in odobrijo pogodbenice na seji izvršilnega organa.

3. EMEP mora pravočasno pred vsako letno sejo izvršilnega organa zagotoviti podatke o:

(a) okoliških koncentracijah in usedanju oksidiranih žveplenih spojin; in

(b) izračunih žveplenega proračuna.

Pogodbenice zunaj območja geografske veljavnosti EMEP morajo na zahtevo izvršilnega organa dati na razpolago podobne informacije.

4. Izvršilni organ mora, v skladu s členom 10, odstavkom 2(b) Konvencije, zagotoviti, da se pripravijo podatki o vplivih usedanja oksidiranega žvepla in drugih kislih spojin.

5. Pogodbenice na sejah izvršilnega organa poskrbijo za to, da se z integriranimi modeli ocenjevanja v rednih časovnih razmakih pripravijo revidirani podatki o izračunanih in v mednarodnem merilu optimiziranih dodelitvah zmanjšanja emisij za države v območju geografske veljavnosti EMEP, da bi za namene iz člena 2, odstavka 1 pričujočega protokola še zmanjšali razlike med dejanskim usedanjem oksidiranih žveplenih spojin in vrednostmi kritičnih obremenitev.

Člen 6

Raziskave, razvoj in spremljanje

Pogodbenice morajo spodbujati raziskave, razvoj, spremljanje in sodelovanje v povezavi z/s:

(a) mednarodno uskladitvijo metod za določitev kritičnih obremenitev in kritičnih vrednosti ter oblikovanje postopkov za tovrstno uskladitev;

(b) izboljšanjem tehnik in sistemov spremljanja ter vzorčenja prenosa, koncentracije in usedanja žveplenih spojin;

(c) strategijami za nadaljnje zmanjševanje emisij žvepla, temelječ na kritičnih obremenitvah in kritičnih vrednostih kot tudi na tehničnem razvoju, in izboljšanjem integriranega ocenjevalnega vzorčenja za izračun v mednarodnem merilu optimiziranih dodelitev zmanjšanja emisij, ob upoštevanju pravične porazdelitve stroškov za znižanje zakisljevanja;

(d) razumevanjem širših posledic emisij žvepla na človekovo zdravje, okolje, zlasti zakisljevanja, in na materiale, vključno z zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, ob upoštevanju razmerja med žveplovimi oksidi, dušikovimi oksidi, amoniakom, hlapljivimi organskimi spojinami in troposferskim ozonom;

(e) tehnologijami za zmanjševanje emisij ter tehnologijami in tehnikami za povečanje učinkovitosti porabe energije, ohranitev energije in uporabo obnovljivih energetskih virov;

(f) ekonomsko oceno koristi za okolje in človekovo zdravje, ki izhaja iz zmanjšanja emisij žvepla.

Člen 7

Skladnost

1. S tem se ustanovi odbor za izvajanje, da se preveri izvajanje pričujočega protokola in delovanje pogodbenic v skladu z njihovimi obveznostmi. Le-ta pogodbenicam poroča na sejah izvršilnega organa in jim lahko predloži priporočila, za katera meni, da so ustrezna.

2. Pri obravnavi poročila in morebitnih priporočil odbora za izvajanje pogodbenice, ob upoštevanju okoliščin zadeve in v skladu s prakso Konvencije, lahko odločijo in pozovejo k ukrepom, da se doseže polno skladnost s pričujočim protokolom, vključno z ukrepi pomoči pogodbenicam pri doseganju skladnosti s protokolom in podpiranjem ciljev protokola.

3. Pogodbenice na prvi seji izvršilnega organa po začetku veljavnosti pričujočega protokola sprejmejo sklep, ki določa strukturo in naloge odbora za izvajanje kot tudi njegove postopke za preverjanje skladnosti.

4. Uporaba postopka za preverjanje skladnosti ne vpliva na določbe člena 9 pričujočega protokola.

Člen 8

Pregledi s strani pogodbenic na sejah izvršilnega organa

1. Pogodbenice na sejah izvršilnega organa v skladu s členom 10, odstavkom 2(a) Konvencije pregledajo podatke, ki so jih predložile pogodbenice in EMEP, podatke o vplivu usedanja žvepla in drugih kislih spojin ter poročila odbora za izvajanje, ki jih navaja člen 7, odstavek 1 pričujočega protokola.

2. (a) Pogodbenice na sejah izvršilnega organa preverjajo obveznosti, ki jih določa pričujoči protokol, vključno z/s:

(i) svojimi obveznostmi v zvezi z njihovimi izračunanimi in v mednarodnem merilu optimiziranimi dodelitvami zmanjšanja emisij, ki jih navaja člen 5, odstavek 5; in

(ii) primernostjo obveznosti in napredkom v smeri izpolnjevanja ciljev pričujočega protokola.

(b) Pregledi morajo upoštevati najbolj kakovostne znanstvene informacije o zakisljevanju, ki so trenutno na voljo, vključno z oceno kritičnih obremenitev, tehnološkega razvoja, spremenljivih gospodarskih razmer in izpolnjevanja obveznosti o vrednostih emisij.

(c) V okviru teh pregledov mora vsaka pogodbenica, katere obveznosti glede zgornjih mej emisij žvepla v skladu s Prilogo II k temu protokolu se ne skladajo z izračunanimi in v mednarodnem merilu optimiziranimi dodelitvami zmanjševanja emisij za to pogodbenico, ki so potrebna za zmanjšanje razlike med usedanjem žvepla v letu 1990 in kritičnim usedanjem žvepla v območju geografske veljavnosti EMEP za najmanj 60 %, sprejeti vse potrebne ukrepe, da se obveznosti revidirajo.

(d) Postopke, metode in časovni razpored tovrstnih pregledov pogodbenice določijo na seji izvršilnega organa. Prvi pregled se opravi leta 1997.

Člen 9

Reševanje sporov

1. Če pride do spora med dvema ali več pogodbenicami glede razlage in uporabe pričujočega protokola, ga zadevne pogodbenice poskušajo rešiti s pogajanji ali na drug miren način po njihovi izbiri. Stranke v sporu o tem obvestijo izvršilni organ.

2. Ob ratificiranju, sprejetju, potrditvi ali pridružitvi k pričujočemu protokolu oziroma kadar koli po tem, pogodbenica, ki ni organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, lahko v pisni obliki, ki se predloži depozitarju, izjavi, da glede katerega koli spora v zvezi z razlago ali uporabo Protokola priznava eno ali obe spodnji sredstvi reševanja spora kot nujni ipso facto in brez sporazuma, v odnosu do vsake pogodbenice, ki sprejema enako obveznost:

(a) predložitev spora Mednarodnemu sodišču;

(b) arbitraža v skladu s postopki, ki jih pogodbenice čimprej sprejmejo na seji izvršilnega organa v prilogi o arbitraži.

Pogodbenica, ki je organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, lahko poda izjavo z enakim učinkom v zvezi z arbitražo v skladu s postopki, ki jih navaja zgornji pododstavek (b).

3. Izjava, ki je bila podana v skladu z zgornjim odstavkom 2, ostane v veljavi do njenega preteka, kakor določajo njeni pogoji, oziroma še tri mesece po tem, ko je bilo pisno obvestilo o njenem preklicu predloženo depozitarju.

4. Nova izjava, obvestilo o preklicu ali pretek izjave na noben način ne vplivajo na pravne postopke, ki so v teku na Mednarodnem sodišču ali na arbitražnem sodišču, razen če se pogodbenice v sporu ne dogovorijo drugače.

5. Razen v primeru, ko so stranke v sporu sprejele enaka sredstva reševanja spora v skladu z odstavkom 12, se spor, če zadevne pogodbenice po 12 mesecih po obvestilu s strani ene pogodbenice drugi, da med njima obstaja spor, niso uspele razrešiti svojega spora z uporabo sredstev iz zgornjega odstavka 1, predloži, na zahtevo katere koli od strank v sporu, v sporazumno razrešitev.

6. Za namen odstavka 5 se ustanovi komisija za sporazumno razrešitev spora. Komisijo sestavlja enako število članov, ki jih imenuje vsaka stranka v sporu ali, kadar stranke v arbitražnem postopku delijo iste interese, skupina, ki ima skupne interese, in predsednik, ki ga skupno izvolijo tako imenovani člani. Komisija podeli priporočilno nagrado, ki jo pogodbenice upoštevajo v dobri veri.

Člen 10

Priloge

Priloge k pričujočemu protokolu tvorijo sestavni del protokola. Prilogi I in IV sta priporočilne narave.

Člen 11

Spremembe in prilagoditve

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe k pričujočemu protokolu. Vsaka pogodbenica Konvencije lahko predlaga prilagoditev Priloge II k pričujočemu protokolu, da bi vanjo dodala svoje ime, kot tudi vrednosti emisij, zgornje meje emisij žvepla in zmanjšanje emisij v odstotkih.

2. Predlagane spremembe in prilagoditve se v pisni obliki predložijo izvršilnemu sekretarju Komisije, ki o tem obvesti vse pogodbenice. Pogodbenice se o predlaganih spremembah in prilagoditvah pogovorijo na naslednji seji izvršilnega organa, če je izvršilni sekretar te predloge pogodbenicam dal v vpogled najmanj 90 dni prej.

3. Spremembe pričujočega protokola in njegovih Prilog II, III in V se sprejmejo s konsenzom pogodbenic, ki so bile prisotne na seji izvršilnega organa, in za pogodbenice, ki so jih sprejele, začnejo veljati 90 dni po datumu, ko sta dve tretjini pogodbenic depozitarju predložili svojo listino o sprejemu sprememb. Za vsako drugo pogodbenico spremembe začnejo veljati 90. dan po datumu, ko je ta pogodbenica predložila svojo listino o njihovem sprejemu.

4. Spremembe prilog k pričujočemu protokolu, ki niso priloge iz zgornjega odstavka 3, se sprejmejo s konsenzom pogodbenic, ki so prisotne na seji izvršilnega organa. Ob preteku 90 dni od datuma obvestila, ki ga pošlje izvršilni sekretar Komisije, sprememba imenovanih prilog začne veljati za tiste pogodbenice, ki depozitarju niso predložile obvestila v skladu z določbami spodnjega odstavka 5, če vsaj 16 pogodbenic ni predložilo tovrstnega obvestila.

5. Vsaka pogodbenica, ki ne more odobriti spremembe določene priloge, ki ni priloga iz zgornjega odstavka 3, o tem pisno obvesti depozitarja v roku 90 dni od datuma obvestila o njenem sprejetju. Depozitar o tovrstnih prejetih obvestilih nemudoma obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko kadar koli svoje prejšnje obvestilo nadomesti s soglasjem. Pogodbenica lahko kadar koli svoje prejšnje obvestilo nadomesti s soglasjem in s tem, ko depozitarju predloži svojo listino o soglasju, sprememba tovrstne priloge zanjo postane veljavna.

6. Prilagoditev Priloge II se sprejme s konsenzom pogodbenic, ki so prisotne na seji izvršilnega organa, in tako postane veljavna za vse pogodbenice pričujočega protokola na 90. dan po datumu, ko jih izvršilni sekretar Komisije pisno obvesti o sprejetju prilagoditve.

Člen 12

Podpis

1. Pričujoči protokol lahko podpišejo države članice Komisije kot tudi države, ki imajo pri Komisiji posvetovalni status, v Oslu od 13. junija 1994 do vključno 14. junija 1994, nato na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 12. decembra 1994, v skladu z odstavkom 8 Resolucije Ekonomsko-socialnega sveta 36(IV) z dne 28. marca 1947; podpišejo ga lahko tudi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države članice Komisije s pristojnostmi pri pogajanjih, sklenitvi in izvajanju mednarodnih sporazumov v zadevah, ki jih zadeva protokol, če so zadevne države in organizacije pogodbenice Konvencije in so navedene v Prilogi II.

2. Takšne organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v zadevah znotraj svoje pristojnosti v svojem imenu uresničujejo pravice in izpolnjujejo odgovornosti, ki jih pričujoči protokol pripisuje njihovim državam članicam. V takih primerih države članice teh organizacij niso upravičene do uresničevanja tovrstnih pravic posamično.

Člen 13

Ratifikacija, sprejetje, potrditev in pristop

1. Podpisnice pričujoči protokol ratificirajo, sprejmejo ali potrdijo.

2. K pričujočemu protokolu države in organizacije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 12, odstavka 1, lahko pristopijo od 12. decembra 1994 naprej.

Člen 14

Depozitar

Listine ratifikacije, sprejetja, potrditve ali pristopa se predložijo Generalnemu sekretarju Združenih narodov, ki opravlja funkcijo depozitarja.

Člen 15

Začetek veljavnosti

1. Ta protokol začne veljati 90. dan po tem, ko je bil depozitarju predložena 16. listina ratifikacije, sprejetja, potrditve ali pristopa.

2. Za vsako državo in organizacijo iz člena 12, odstavek 1, ki ratificira, sprejme ali potrdi ta protokol oziroma k njemu pristopi, po predložitvi 16. listine ratifikacije, sprejetja, potrditve ali pristopa, protokol začne veljati 90. dan po datumu, ko je pogodbenica predložila svoj inštrument ratifikacije, sprejetja, potrditve ali pristopa.

Člen 16

Odstop

Kadar koli po preteku petih let od datuma, ko je ta protokol začel veljati za določeno pogodbenico, ta pogodbenica lahko odstopi od protokola, s tem da predloži pisno obvestilo depozitarju. Tak odstop začne veljati 90. dan po datumu sprejetja pri depozitarju, ali na kasnejši datum, kot je lahko navedeno v obvestilu o odstopu.

Člen 17

Avtentična besedila

Original tega protokola, katerega angleška, francoska in ruska verzija so enako verodostojne, se predloži Generalnemu sekretarju Združenih narodov.

V dokaz temu so podpisniki, za to ustrezno pooblaščeni, podpisali pričujoči protokol.

V Oslu, trinajstega junija leta tisoč devetsto devetindevetdeset.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

KRITIČNO USEDANJE ŽVEPLA

(5-percentilov v centigramih žvepla na kvadratni meter na leto)

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ZGORNJE MEJE EMISIJ ŽVEPLA IN ZMANJŠANJE EMISIJ V ODSTOTKIH

Zgornje meje emisij žvepla iz spodnje tabele pomenijo obveznosti iz odstavkov 2 in 3 člena 2 pričujočega protokola. Navedene vrednosti emisij in zmanjšanje emisij v odstotkih za leta 1980 in 1990 so podani samo v informativne namene.

| Vrednosti emisij kt SO2 na leto | Zgornje meje emisij žvepla [1] kt SO2 na leto | Zmanjšanje emisij v odstotkih (izhodiščno leto 1980) [2] |

| | 1980 | 1990 | 2000 | 2005 | 2010 | 2000 | 2005 | 2010 |

Avstrija | 397 | 90 | 78 | | | 80 | | |

Belorusija | 740 | | 456 | 400 | 370 | 38 | 46 | 50 |

Belgija | 828 | 443 | 248 | 232 | 215 | 70 | 72 | 74 |

Bolgarija | 2050 | 2020 | 1374 | 1230 | 1127 | 33 | 40 | 45 |

Kanada | — nacionalni del | 4614 | 3700 | 3200 | | | 30 | | |

| — SOMA | 3245 | | 1750 | | | 46 | | |

Hrvaška | 150 | 160 | 133 | 125 | 117 | 11 | 17 | 22 |

Češka republika | 2257 | 1876 | 1128 | 902 | 632 | 50 | 60 | 72 |

Danska | 451 | 180 | 90 | | | 80 | | |

Finska | 584 | 260 | 116 | | | 80 | | |

Francija | 3348 | 1202 | 868 | 770 | 737 | 74 | 77 | 78 |

Nemčija | 7494 | 5803 | 1300 | 990 | | 83 | 87 | |

Grčija | 400 | 510 | 595 | 580 | 570 | 0 | 3 | 4 |

Madžarska | 1632 | 1010 | 898 | 816 | 653 | 45 | 50 | 60 |

Irska | 222 | 168 | 155 | | | 30 | | |

Italija | 3800 | | 1330 | 1042 | | 65 | 73 | |

Lihtenštajn | 0,4 | 0,1 | 0,1 | | | 75 | | |

Luksemburg | 24 | | 10 | | | 58 | | |

Nizozemska | 466 | 207 | 106 | | | 77 | | |

Norveška | 142 | 54 | 34 | | | 76 | | |

Poljska | 4100 | 3210 | 2583 | 2173 | 1397 | 37 | 47 | 66 |

Portugalska | 266 | 284 | 304 | 294 | | 0 | 3 | |

Ruska federacija [3] | 7161 | 4460 | 4440 | 4297 | 4297 | 38 | 40 | 40 |

Slovaška | 843 | 539 | 337 | 295 | 240 | 60 | 65 | 72 |

Slovenija | 235 | 195 | 130 | 94 | 71 | 45 | 60 | 70 |

Španija | 3319 | 2316 | 2143 | | | 35 | | |

Švedska | 507 | 130 | 100 | | | 80 | | |

Švica | 126 | 62 | 60 | | | 52 | | |

Ukrajina | 3850 | | 2310 | 2118 | 1696 | 40 | 45 | 56 |

Združeno kraljestvo | 4898 | 3780 | 2449 | 1470 | 980 | 50 | 70 | 80 |

Evropska skupnost | 25513 | | 9598 | | | 62 | | |

[1] Če v določenem letu pred letom 2005 pogodbenica ugotovi, da zaradi posebej mrzle zime, posebej suhega poletja ali nepredvidene kratkoročne izgube zmogljivosti sistema preskrbe z električno energijo v lastni ali sosednji državi, ne more izpolniti obveznosti iz te priloge, ima možnost, da te obveznosti izpolni tako, da vzame povprečje svojih letnih nacionalnih emisij žvepla v zadevnem letu, predhodnem letu in letu, ki sledi zadevnemu letu, če vrednost emisije v nobenem posameznem letu ne presega zgornje meje emisij žvepla za več kot 20 %.O vzroku preseganja vrednosti v katerem koli letu in metodi izračuna triletnega povprečja se poroča odboru za izvajanje.

[2] Za Grčijo in Portugalsko navedena zmanjšanja emisij v odstotkih temeljijo na zgornjih mejah emisij žvepla za leto 2000.

[3] Evropski del znotraj območja EMEP.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

NAVEDBA UPRAVLJAVSKIH PODROČIJ ŽVEPLOVEGA OKSIDA (SOMA)

Za namene pričujočega protokola je navedeno naslednje območje SOMA:

Jugovzhodna Kanada SOMA

To območje obsega 1 milijon km2, ki zajema ozemlje provinc Otok princa Edvarda, Nova Škotska in Novi Brunswick, celotno območje province Quebec južno od ravne linije med Havre-St. Pierre na severni obali zaliva sv. Lovrenca in točko, kjer meja Quebec-Ontario preseka obalno črto Jamesovega zaliva kot tudi celotno območje province Ontario južno od ravne linije med točko, kjer meja Ontario-Quebec preseka obalno črto Jamesovega zaliva in reko Nipigon blizu severne obale Gornjega jezera.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

TEHNOLOGIJE ZA NADZOR NAD EMISIJAMI ŽVEPLA IZ STACIONARNIH VIROV

I. UVOD

1. Namen te priloge je, da poda smernice za identifikacijo možnosti in tehnologij za nadzor nad žveplom za namene izpolnjevanja obveznosti iz pričujočega protokola.

2. Priloga temelji na podatkih o splošnih možnostih za zmanjšanje emisij žvepla, zlasti o učinkovitosti tehnologije za nadzor nad emisijami in stroški, ki jih vsebuje uradna dokumentacija izvršilnega organa in njegovih pomožnih organov.

3. Razen če ni drugače določeno, navedeni ukrepi zmanjšanja pomenijo, v večini primerov na podlagi operativnih izkušenj iz več let, najbolj priznano ekonomsko izvedljivo in najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Kljub temu pa vedno širše izkušnje z nizkoemisijskimi ukrepi in tehnologijami na novih napravah kot tudi opremljanje že obstoječih naprav na novo zahteva reden pregled te priloge.

4. Čeprav ta priloga navaja številne ukrepe in tehnologije s širokim obsegom stroškov in učinkovitosti, se ne more obravnavati kot izčrpna navedba možnosti za nadzor. Poleg tega izbira ukrepov in tehnologij za nadzor v vsakem posameznem primeru temelji na številnih dejavnikih, vključno z obstoječo zakonodajo in uredbenimi določbami, in še zlasti na zahtevah za tehnologijo nadzora, primarnih energetskih vzorcih, industrijski infrastrukturi, gospodarskih razmerah in specifičnih razmerah v obratu.

5. Priloga večinoma obravnava nadzor nad oksidiranimi emisijami žvepla, ki naj bi bile vsota žveplovega dioksida (SO2) in žveplovega trioksida (SO3), izraženo kot SO2. Delež žvepla, ki se oddaja bodisi v obliki žveplovih oksidov ali drugih žveplovih spojin iz procesov, ki niso procesi zgorevanja, in drugih virov je majhen v primerjavi z emisijami žvepla iz procesa zgorevanja.

6. Če se načrtuje ukrepe ali tehnologije za vire žvepla, ki oddajajo druge sestavine, zlasti dušikove okside (Nx), trdne delce, težke kovine in hlapljive organske spojine (VOC), je koristno, da se jih upošteva skupaj z možnostmi za nadzor, ki so specifične glede na onesnaževalo, da bi se lahko kar najbolj povečal celostni učinek ublažitve procesa zakisljevanja in kar najbolj zmanjšal vpliv na okolje in še posebej, da bi se izognili prenašanju problemov onesnaževanja zraka na druge medije (npr. odpadna voda in trdni odpadki).

II. GLAVNI STACIONARNI VIRI EMISIJ ŽVEPLA

7. Procesi zgorevanja fosilnih goriv so glavni vir antropogenih emisij žvepla iz stacionarnih virov. Poleg tega lahko tudi nekateri procesi, ki niso procesi zgorevanja, znatno prispevajo k emisijam: Glavne kategorije stacionarnih virov, ki temeljijo na EMEP/CORINAIR'90, zajemajo:

(i) javne elektrarne, termoelektrarne-toplarne in mestne toplarne:

(a) kotle;

(b) stacionarne turbine, delujoče na procesu zgorevanja, in motorje z notranjim zgorevanjem;

(ii) kurilne naprave v poslovnih, javnih in stanovanjskih zgradbah:

(a) gospodarske kotle;

(b) gospodinjske grelnike;

(iii) industrijske kurilne naprave in procese z zgorevanjem:

(a) kotle in procesne grelnike;

(b) procese, npr. metalurške postopke, kot je praženje in sintranje, obrate s koksarnami, predelovanje titanijevega dioksida (TiO2), itd.;

(c) proizvodnjo celuloze;

(iv) procese, ki niso procesi zgorevanja, npr. proizvodnja žveplene kisline, posebni procesi organske sinteze, obdelava kovinskih površin;

(v) pridobivanje, predelavo in prevoz fosilnih goriv;

(vi) obdelavo in odlaganje odpadkov, npr. termična obdelava gospodinjskih in industrijskih odpadkov.

8. Skupni podatki (1990) za območje EKE navajajo, da približno 88 % celotnih emisij žvepla izvira iz vseh procesov zgorevanja (20 % iz industrijskih procesov zgorevanja), 5 % iz proizvodnih procesov in 7 % iz rafinerij nafte. Sektor elektrarn je v mnogih deželah tisti sektor, ki največ prispeva k emisijam žvepla. V nekaterih državah je tudi industrijski sektor (vključno z rafinerijami) pomemben proizvajalec SO2. Čeprav so emisije iz rafinerij v območju EKE razmeroma nizke, je njihov vpliv na emisije žvepla iz drugih virov zaradi žvepla, ki je v naftnih derivatih, velik. Običajno 60 % vsebnosti žvepla, ki je v surovi nafti, ostane v proizvodu, 30 % se ponovno pridobi kot elementarno žveplo in 10 % se oddaja skozi dimnike rafinerije.

III. SPLOŠNE MOŽNOSTI ZMANJŠANJA EMISIJ ŽVEPLA IZ PROCESA ZGOREVANJA

9. Splošne možnosti za zmanjšanje emisij žvepla so:

(i) Ukrepi upravljanja z energijo [1]

(a) Varčevanje z energijo

Racionalno izkoriščanje energije (izboljšana energetska učinkovitost/izboljšanje proizvodnih procesov, hkratna proizvodnja elektrike in toplote in/ali uravnavanje povpraševanja) ima navadno za posledico zmanjšanje emisij žvepla.

(b) Mešanica energetskih virov

V splošnem se emisije žvepla lahko zmanjša s tem, da se v mešanici energetskih virov poveča odstotek energetskih virov, ki ne temeljijo na procesu zgorevanja (npr. vodna energija, jedrska energija, energija vetra itd.). Kljub temu pa je treba pretehtati nadaljnje vplive na okolje.

(ii) Tehnološke možnosti

(a) Zamenjava goriva

Emisije SO2 med zgorevanjem so neposredno povezane z vsebnostjo žvepla v uporabljenem gorivu.

Zamenjava goriva (npr. prehod s premoga z visoko vsebnostjo žvepla na premog z nizko vsebnostjo žvepla in/ali na tekoča goriva, ali s premoga na plin) vodi k zmanjšanim emisijam žvepla, vendar lahko obstajajo določene omejitve, kot je razpoložljivost goriv z nizko vsebnostjo žvepla in prilagodljivost obstoječih sistemov zgorevanja različnim vrstam goriva. V mnogih državah EKE se nekatere kurilne naprave na premog ali nafto zamenjuje s kurilnimi napravami na plinsko gorivo. Naprave, ki omogočajo uporabo dveh vrst goriva, olajšajo menjavo goriva.

(b) Čiščenje goriva

Čiščenje naravnega plina je najnovejša tehnologija in se zaradi operativnih razlogov na široko uporablja.

Čiščenje procesnega plina (plin iz rafinerije kislin, koksarniški plin, bioplin itd.) je prav tako najnovejša tehnologija.

Razžvepljevanje tekočih goriv (lahkih in srednjih frakcij) je najsodobnejša tehnologija.

Razžvepljevanje težkih frakcij je tehnično izvedljivo, vendar je treba upoštevati lastnosti surove nafte. Vendar pa se razžvepljevanje atmosferskih ostankov (najnižji proizvodi iz atmosferskih distilacijskih enot surove nafte) za proizvodnjo gorivnega olja z nizko vsebnostjo žvepla ne izvaja pogosto; običajno ima prednost predelava surove nafte z nizko vsebnostjo žvepla. Tehnologiji hidrokrekinga in popolne pretvorbe sta dozoreli in združujeta visoko stopnjo pridobitve žvepla z izboljšanim donosom lahkih proizvodov. Vendar je število rafinerij s popolno pretvorbo zaenkrat še omejeno. Tovrstne rafinerije običajno ponovno pridobijo od 80 do 90 % vsebnosti žvepla in vse ostanke pretvorijo v lahke proizvode oziroma druge proizvode, ki se lahko tržijo. Pri tovrstni rafineriji se poraba energije in investicijski stroški povečajo. Običajne vsebnosti žvepla v proizvodih iz rafinerije so navedene v spodnji tabeli 1.

Tabela 1 Vsebnosti žvepla v proizvodih iz rafinerije

[Vsebnost žvepla (%)]

| Običajne sedanje vrednosti | Pričakovane vrednosti v prihodnje |

Bencin | 0,1 | 0,05 |

Letalski kerozin | 0,1 | 0,01 |

Plinsko olje | 0,05-0,3 | < 0,05 |

Olje za ogrevanje | 0,1-0,2 | < 0,1 |

Kurilno olje | 0,2-3,5 | < 1 |

Plinsko olje za pogon plovil | 0,5-1,0 | < 0,5 |

Nafta za ladijske rezervoarje | 3,0-5,0 | < 1 (obalna območja) < 2 (odprto morje) |

Trenutno poznane tehnologije za čiščenje črnega premoga lahko odstranijo približno 50 % neorganskega žvepla (odvisno od lastnosti premoga), ne pa tudi organsko žveplo. Razvijajo se bolj učinkovite tehnologije, ki pa zahtevajo višje specifične investicije in stroške. Tako je učinkovitost odstranjevanja žvepla s čiščenjem premoga manjša v primerjavi z razžvepljevanjem zgorelega plina. Morebiti obstaja optimizacijski potencial, specifičen za določeno državo, ki omogoča najboljšo kombinacijo čiščenja goriva in čiščenja zgorelega plina.

(c) Napredne tehnologije zgorevanja

Tovrstne tehnologije zgorevanja z izboljšano termično učinkovitostjo in zmanjšanimi emisijami žvepla vključujejo: zgorevanje zvrtinčene plasti (FBC): kipenje (BFBC), kroženje (CFBC) in zgorevanje zvrtinčene plasti pod tlakom (PFBC); kombinirano integrirano uplinjanje (IGCC) in turbine s kombiniranim krožnim procesom (CCGT).

Stacionarne turbine z zgorevanjem se lahko vključijo v sisteme zgorevanja v že obstoječih običajnih elektrarnah, kar lahko poveča učinkovitost od 5 do 7 % in vodi, na primer, do znatnega zmanjšanja emisij SO2. Vendar so potrebne večje spremembe obstoječega sistema peči.

Zgorevanje zvrtinčene plasti je tehnologija zgorevanja za kurjenje črnega in rjavega premoga, lahko pa se uporablja tudi za kurjenje drugih trdih goriv, kot so naftni koks in goriva slabe kakovosti, npr. odpadki, šota in les. Emisije se lahko dodatno zmanjšajo z integriranim nadzorom nad zgorevanjem znotraj sistema zaradi dodajanja apna/apnenca osnovnemu materialu. Skupna inštalirana zmogljivost zgorevanja zvrtinčene plasti (FBC) doseže približno 30000 MWth (250 do 350 naprav), vključno 8000 MWth v obsegu zmogljivosti, ki presega 50 MWth. Stranski proizvodi iz tega procesa lahko povzročajo težave pri uporabi in/ali odstranitvi, zato je potrebno nadaljnje razvijanje.

Proces IGCC zajema uplinjanje premoga in proizvodnjo elektrike v kombiniranem krožnem procesu s plinsko in parno turbino. Uplinjen premog izgoreva v zgorevalni komori plinske turbine. Nadzor nad emisijami žvepla se doseže z uporabo najnovejše tehnologije v prostorih za čiščenje surovega plina ob gornjem izpustu plinske turbine. Obstaja tudi tehnologija za ostanke težkega olja in bitumenske emulzije. Inštalirana zmogljivost trenutno znaša približno 1000 MWel (5 naprav).

Trenutno se načrtujejo kombinirane elektrarne s plinskimi turbinami, ki izrabijo naravni plin kot gorivo z energetsko učinkovitostjo od približno 48 do 52 %.

(d) Spremembe procesa in zgorevanja

Spremembe zgorevanja, ki bi bile primerljive z ukrepi, ki se uporabljajo za nadzor nad emisijami NOx, ne obstajajo, saj se med zgorevanjem organsko in/ali neorgansko vezano žveplo skoraj v celoti oksidira (določen odstotek, odvisno od lastnosti goriva in tehnologije zgorevanja, ostane v pepelu).

V tej prilogi se procesi suhih dodatkov običajnim grelnikom obravnavajo kot spremembe procesa zaradi dovoda agenta v enoto zgorevanja. Vendar pa izkušnje kažejo, da se ob uporabi teh procesov termična zmogljivost zmanjša, delež Ca/S je visok, stopnja odstranitve žvepla pa nizka. Treba je upoštevati težave z nadaljnjo uporabnostjo stranskega proizvoda, tako da je ta rešitev navadno primerna kot vmesni ukrep in za manjše enote (Tabela 2).

Tabela 2 Emisije žveplovih oksidov kot rezultat uporabe tehnoloških možnosti pri grelnikih na fosilno gorivo

Tabela je bila v glavnem sestavljena za velike kurilne naprave v javnem sektorju. Vendar pa možnosti za nadzor veljajo tudi za druge sektorje s podobnimi izpušnimi plini.

[2] [3] [4] [5] [6] [7]

| Nenadzorovane emisije | Vbrizg aditiva | [2]Mokro čiščenje plinov | [3]Absorpcija posušene snovi po razprševanju |

| | | | | | | |

Učinkovitost zmanjšanja (%) | | | do 60 | | 95 | | do 90 | |

Energetska učinkovitost (kWel/103 m3/h) | | | 0,1-1 | | 6-10 | | 3-6 | |

Skupna inštalirana zmogljivost (EKE Eur) (MWth) | | | | | 194000 | | 16000 | |

Vrsta stranskega proizvoda | | | Zmes Ca soli in elektrofiltrskega pepela | Mavec (brozga/odpadna voda) | Zmes CaSO3 × 1/2 H2O in elektrofiltrskega pepela |

Specifična investicija (stroški EKU (1990)/kWel) | | | 20-50 | | 60-250 | | 50-220 | |

| mg/m3 [4] | g/kWhel | mg/m3 [4] | g/kWhel | mg/m3 [4] | g/kWhel | mg/m3 [4] | g/kWhel |

Črni premog [5] | 1000-10000 | 3,5-35 | 400-4000 | 1,4-14 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,4 < 0,7 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,4 < 0,7 |

Rjavi premog [5] | 1000-20000 | 4,2-84 | 400-8000 | 1,7-33,6 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,7 < 0,8 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,7 < 0,8 |

Težko olje [5] | 1000-10000 | 2,8-28 | 400-4000 | 1,1-11 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,1 < 0,6 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,1 < 0,6 |

| [3]Čiščenje plinov v solni kopeli | [2]Wellman Lord | [2]Aktivirani ogljik | [2]Kombinirani katalizator |

| | | | | | | |

Učinkovitost zmanjšanja (%) | do 90 | | 95 | | 95 | | 95 | |

Energetska učinkovitost (kWel/103 m3/h) | 3-10 | | 10-15 | | 4-8 | | 2 | |

Skupna inštalirana zmogljivost (EKE Eur) (MWth) | 200 | | 2000 | | 700 | | 1300 | |

Vrsta stranskega proizvoda | Amoniakovo gnojilo | Elementarni S Žveplena kislina (99 vol. %) | Elementarni S Žveplena kislina (99 vol. %) | Žveplena kislina (70 wt. %) |

Specifična investicija (stroški EKU (1990)/kWel) | 230-270 [4] | | 200-300 [6] | | 280-320 [6] [7] | | 320-350 [6] [7] | |

| mg/m3 [4] | g/kWhel | mg/m3 [4] | g/kWhel | mg/m3 [4] | g/kWhel | mg/m3 [4] | g/kWhel |

Črni premog [5] | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,4 < 0,7 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,4 < 0,7 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,4 < 0,7 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,4 < 0,7 |

Rjavi premog [5] | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,7 < 0,8 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,7 < 0,8 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,7 < 0,8 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,7 < 0,8 |

Težko olje [5] | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,1 < 0,6 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,1 < 0,6 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,1 < 0,6 | < 400 (< 200, 1 % S) | < 1,1 < 0,6 |

(e) Procesi razžvepljevanja zgorelega plina (FGD procesi)

Namen teh procesov je odstranitev že nastalih žveplovih oksidov, priporočajo pa se tudi kot sekundarni ukrepi. Najnovejše tehnologije za procese obdelave zgorelega plina vse temeljijo na mokrem, suhem in polsuhem odstranjevanju žvepla in katalitskih kemijskih procesih.

Da bi dosegli najučinkovitejši program za zmanjšanje emisij žvepla poleg ukrepov upravljanja z energijo iz zgornje točke (i), je treba upoštevati kombinacijo tehnoloških možnosti iz zgornje točke (ii).

V nekaterih primerih imajo možnosti za zmanjšanje emisij žvepla lahko za posledico tudi zmanjšanje emisij CO2, NOx in drugih onesnaževal.

V javnih elektrarnah, termoelektrarnah-toplarnah in mestnih toplarnah uporabljeni procesi obdelave zgorelega plina vključujejo: mokro čiščenje plinov z apnom/apnencem (LWS); vpijanje posušene snovi po razprševanju (SDA); proces Wellman Lord (WL); čiščenje plinov v solni kopeli (AS) in kombinirane procese odstranitve NOx/SOx (proces aktiviranega ogljika (AC) in kombinirano katalitsko odstranjevanje NOx/SOx).

V sektorju proizvajanja električne energije, LWS in SDA pokrivata 85 % oz. 10 % inštalirane FGD zmogljivosti v tem vrstnem redu.

Nekateri novi procesi razžvepljevanja zgorelega plina, npr. suho čiščenje plinov z elektronskim snopom (EBDS) in Mark 13A, so še vedno v pilotni fazi.

Zgornja Tabela 2 prikazuje učinkovitost omenjenih sekundarnih ukrepov na osnovi praktičnih izkušenj, zbranih na podlagi velikega števila uvedenih naprav. Navedena je tudi uvedena zmogljivost kot tudi velikostni razred zmogljivosti. Navkljub primerljivim lastnostim več tehnologij za zmanjšanje količine žvepla lahko lokalni vplivi ali specifične razmere v obratu vodijo k izločitvi določene tehnologije.

Tabela 2 prav tako vključuje običajne stroškovne razpone investicij v tehnologije za zmanjšanje količine žvepla izdelkov (ii)(c), (d) in (e). Vendar je treba pri aplikaciji teh tehnologij na posamezne primere upoštevati, da so investicijski stroški za ukrepe zmanjšanja emisij med drugim odvisni tudi od posameznih tehnologij, ki se uporabljajo, od zahtevanih sistemov za nadzor, velikosti naprave, obsega zahtevanega zmanjšanja in časovnega razporeda načrtovanih vzdrževalnih ciklov. Tabela torej podaja zgolj okvirni razpon investicijskih stroškov. Investicijski stroški za opremljanje na novo so navadno višji kot pri novih napravah.

IV. NADZORNE TEHNIKE ZA DRUGE SEKTORJE

10. Nadzorne tehnike iz oddelka 9(ii)(a) do (e) ne veljajo samo za sektor elektrarn, temveč tudi za mnoge druge industrijske panoge. Pridobljene so bile večletne operativne izkušnje, v večini primerov v sektorju elektrarn.

11. Uporaba tehnologij za zmanjšanje količine žvepla v industriji v glavnem temelji na procesno specifičnih omejitvah v zadevnih sektorjih. Spodnja Tabela 3 prikazuje pomembne povzročitelje emisij žvepla z ustreznimi ukrepi zmanjševanja.

Tabela 3

Vir | Ukrepi zmanjševanja |

Praženje sulfidov, ki ne vsebujejo železa | Moker katalitski proces žveplene kisline (WSA) |

Proizvodnja viskoze | Proces dvojnega stika |

Pridelava žveplene kisline | Proces dvojnega stika, izboljšani donos |

Proizvodnja sulfatne celuloze | Niz ukrepov, integriranih v proces |

12. V sektorjih, ki jih navaja Tabela 3, se ukrepi, integrirani v proces, vključno s spremembami surovine (če je potrebno v kombinaciji z obdelavo zgorelega plina, ki je specifična za sektor), lahko uporabijo za dosego čimbolj učinkovitega zmanjšanja emisij žvepla.

13. Poroča se o naslednjih primerih:

(a) v novih tovarnah sulfatne celuloze se lahko doseže emisije žvepla manj kot 1 kg žvepla na tono sulfatne celuloze (zračno posušeno) [8];

(b) v tovarnah sulfitne celuloze se lahko doseže od 1 do 1,5 kg žvepla na tono celuloze (zračno posušeno);

(c) v primeru praženja sulfidov se je poročalo o učinkovitosti odstranjevanja od 80 do 99 % pri enotah kapacitete 10000 do 200000 m3/h (odvisno od procesa);

(d) pri eni napravi za železo ali sintranje ena enota FGD z zmogljivostjo 320000 m3/h doseže vrednost čistega plina pod 100 mg SOx/Nm3 pri 6 % O2;

(e) koksarne dosežejo manj kot 400 mg SOx/Nm3 pri 6 % O2;

(f) naprave za žvepleno kislino dosežejo stopnjo pretvorbe nad 99 %;

(g) napredna Claus naprava lahko ponovno pridobi nad 99 % žvepla.

V. STRANSKI PROIZVODI IN STRANSKI UČINKI

14. Ker so napori za zmanjšanje emisij žvepla iz stacionarnih virov v državah območja EKE vedno večji, ima to za posledico povečanje količin stranskih proizvodov.

15. Izbrati je treba možnosti, ki vodijo k uporabnim stranskim proizvodom. Prav tako je treba, če je le mogoče, izbrati možnosti, ki vodijo k povečani termični učinkovitosti in najmanjši možni količini odpadkov. Čeprav je večina stranskih proizvodov uporabnih oziroma se lahko reciklirajo, npr. mavec, amoniakove soli, žveplene kislina ali žveplo, je treba upoštevati tudi dejavnike, kot so tržne razmere in standardi kakovosti. Treba je izboljšati in proučiti nadaljnjo uporabo stranskih proizvodov iz zgorevanja zvrtinčene plasti (FBC) in vpijanja posušene snovi po razprševanju (SDA), saj v mnogih državah odložišča in merila za odlaganje omejujejo odstranjevanje odpadkov.

16. V nadaljevanju navedeni stranski učinki ne preprečujejo izvajanja tehnologij ali metod, vendar jih je treba upoštevati, kadar je na voljo več možnosti za zmanjšanje količine žvepla:

(a) energetske zahteve procesov obdelave plinov;

(b) napad korozije zaradi tvorjenja žveplene kisline kot posledica reakcije žveplovih oksidov z vodno paro;

(c) povečana potreba po pripravi vode in čiščenju odpadnih voda;

(d) potrebe po reagentih;

(e) odstranjevanje trdnih odpadkov.

VI. SPREMLJANJE IN POROČANJE

17. Ukrepi za izvajanje nacionalnih strategij in politik za zmanjševanje onesnaževanja zraka vključujejo: zakonodajo in uredbene določbe, gospodarske spodbude in zavore; kot tudi tehnološke zahteve (najboljša razpoložljiva tehnologija).

18. V splošnem so standardi postavljeni za posamezni vir emisij, glede na velikost naprave, način obratovanja, tehnologijo zgorevanja, vrsto goriva in glede na to, ali je naprava nova ali že obstoječa. Alternativni način, ki se prav tako uporablja, je, da se določi zmanjšanje skupnih emisij žvepla za skupino virov in se dopusti izbiro, kje se bo sprejelo ukrepe za dosego tega cilja (koncept mehurčka).

19. Napore za zmanjšanje emisij žvepla do vrednosti, ki jih določa okvirna nacionalna zakonodaja, je treba nadzorovati s stalnim sistemom spremljanja in poročanja ter o tem poročati nadzornim oblastem.

20. Na razpolago je več sistemov spremljanja, ki omogočajo tako stalne kot tudi občasne metode merjenja. Vendar pa se zahteve po kakovosti razlikujejo. Merjenja morajo izvajati kvalificirani inštituti z uporabo sistemov merjenja in spremljanja. Pri tem sistem certifikacije lahko poda najboljše zagotovilo.

21. Pri modernih avtomatiziranih sistemih spremljanja in opremi za nadzor nad procesom poročanje ne povzroča nikakršnih težav. Zbiranje podatkov za nadaljnjo uporabo je najnovejša tehnika, vendar se podatki, katere je treba predložiti pristojnim organom, od primera do primera razlikujejo. Da se omogoči boljšo primerljivost je treba sklope podatkov in predpise uskladiti. Uskladitev je priporočljiva tudi zaradi zagotavljanja kakovosti sistemov merjenja in spremljanja. Ko se podatki primerjajo, je treba to upoštevati.

22. Da se izognemo odstopanjem in nedoslednostim, je treba dobro definirati ključne točke in parametre, vključno z naslednjim:

(a) definicija standardov, izraženih kot ppmv, mg/Nm3, g/GJ, kg/h ali kg/tona proizvoda. Večino teh enot je treba izračunati in zahtevajo specifikacijo temperature plina, vlažnosti, tlaka, vsebnosti kisika ali vrednosti dovoda toplote.

(b) definicija obdobja, v katerem se izračuna povprečje standardov, izražena v urah, mesecih ali v letih;

(c) definicija časa izpadov obratovanja in ustrezni predpisi nujnega ukrepanja, ki se nanašajo na zanemarjanje sistemov spremljanja ali zaustavitev naprave;

(d) definicija metod za registracijo podatkov za nazaj, ki so pogrešani ali so bili izgubljeni zaradi odpovedi opreme;

(e) definicija sklopa parametrov, katere je treba meriti. Potrebne informacije se lahko razlikujejo glede na vrsto industrijskega procesa. To prav tako vključuje lokacijo merilne točke znotraj sistema.

23. Treba je zagotoviti kakovosten nadzor nad merjenji.

[1] Možnosti (i), (a) in (b) so zajete v energetski strukturi in politiki določene pogodbenice. Status izvajanja, učinkovitost in stroški na sektor tukaj niso upoštevani.

[2] Pri visoki vsebnosti žvepla v gorivu je treba prilagoditi učinkovitost odstranitve. Obseg tega je lahko odvisen od procesa. Izkoristek teh procesov je običajno 95 %.

[3] Primernost tekočine pri gorivih z visoko vsebnostjo žvepla.

[4] Emisija v mg/m3 (STP), suho, 6 % kisika pri trdih gorivih, 3 % kisika pri tekočih gorivih.

[5] Faktor pretvorbe je odvisen od lastnosti goriva, specifične prostornine plinskega goriva in termične učinkovitosti grelnika (uporabljeni faktorji pretvorbe (m3/kWhel, termična učinkovitost: 36 %): črni premog: 3,50; rjavi premog: 4,20; težko olje: 2,80).

[6] Specifični investicijski stroški se nanašajo na majhen vzorec naprav.

[7] Specifični investicijski stroški vključujejo proces denitrifikacije.

[8] Zahteva se nadzor razmerja med žveplom in natrijem, to je odstranitev žvepla v obliki naravnih soli in uporaba natrijevega pripravka brez vsebnosti žvepla.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

EMISIJA IN MEJNE VREDNOSTI VSEBNOSTI ŽVEPLA

A. Mejne vrednosti emisij za velike stacionarne vire zgorevanja (a)

| (i) (MWth) | (ii) Mejna vrednost emisije (mg SO2/Nm3) (b) | (iii) Stopnja razžvepljevanja (%) |

| |

1. | TRDNA GORIVA (na osnovi 6 % kisika v zgorelem plinu) | 50-100 | 2000 |

100-500 | 2000-400 (linearno zmanjšanje) | 40 (za 100-167 MWth) 40-90 (linearno povečanje za 167-500 MWth) |

> 500 | 400 | 90 |

2. | TEKOČA GORIVA (na osnovi 3 % kisika v zgorelem plinu) | 50-300 | 1700 | |

300-500 | 1700-400 (linearno zmanjšanje) | 90 |

> 500 | 400 | 90 |

3. | PLINASTA GORIVA (na osnovi 3 % kisika v zgorelem plinu) | | | |

Plinasta goriva na splošno | | 35 | |

Utekočinjeni plin | | 5 | |

Nizkokalorični plini iz uplinjanja rafinerijskih ostankov, koksarniški plin, plavžni plin | | 800 | |

B. Plinsko olje

| Vsebnost žvepla (%) |

Plinsko olje za cestna vozila | 0,05 |

Druge vrste | 0,2 |

Opombe

(a) Pri napravi z enoto za kurjenje z več gorivi, ki omogoča sočasno uporabo dveh ali več vrst goriv, pristojni organi v obliki smernic določijo mejne vrednosti emisij ob upoštevanju mejnih vrednosti emisij iz stolpca (ii), ki veljajo za vsako posamezno gorivo, količino vhodne toplotne energije, ki jo vsako posamezno gorivo odda, in, v primeru rafinerij, ustrezne specifične značilnosti naprave. Pri rafinerijah tovrstna združena mejna vrednost pod nobenim pogojem ne sme presegati 1700 mg SO2/Nm3.

Mejne vrednosti še zlasti ne veljajo za naslednje naprave:

- naprave, v katerih se proizvodi zgorevanja uporabljajo za neposredno ogrevanje, sušenje ali katero koli drugo obdelavo predmetov ali materialov, npr. peči za ponovno segrevanje, peči za toplotno obdelavo,

- naprave za obdelavo po zgorevanju, to je tehnična naprava za očiščenje odpadnih plinov zgorevanja, ki ne obratuje kot neodvisna naprava z zgorevanjem,

- naprave za regeneracijo katalitskih katalizatorjev krekinga,

- naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo,

- reaktorji, ki se uporabljajo v kemični industriji,

- peči s koksarniškimi baterijami,

- rekuperatorji toplote pri plavžih,

- sežigalne naprave za odpadke,

- naprave, ki jih poganjajo dizelski, bencinski in plinski motorji ali plinske turbine, ne glede na uporabljeno gorivo.

Če pogodbenica zaradi visoke vsebnosti žvepla v domačih trdih in tekočih gorivih ne more izpolniti mejnih vrednosti iz stolpca (ii), lahko uporabi stopnje razžvepljevanja iz stolpca (iii) ali najvišjo mejno vrednost 800 mg SO2/Nm3 (čeprav je priporočljiva vrednost pod 650 mg SO2/Nm3). O tem mora pogodbenica obvestiti odbor za izvajanje v koledarskem letu, v katerem se zateče k takšni rešitvi.

Če se dve ali več novih naprav postavi tako da se ob upoštevanju tehničnih in gospodarskih dejavnikov njihovi odpadni plini lahko, po presoji pristojnih organov, odvajajo iz skupnega dimnika, se povezava tovrstnih naprav obravnava kot ena enota.

(b) mg SO2/Nm3 se določi pri temperaturi 273 oK in tlaku 101,3 kPa, po izvedenem popravku zaradi vsebnosti vodne pare.

--------------------------------------------------