EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 21998A0710(01)

Sporazum med Evropsko skupnostjo, Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe o evropskem prispevku k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS)

OJ L 194, 10.7.1998, p. 16–24 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 07 Volume 004 P. 133 - 141
Special edition in Estonian: Chapter 07 Volume 004 P. 133 - 141
Special edition in Latvian: Chapter 07 Volume 004 P. 133 - 141
Special edition in Lithuanian: Chapter 07 Volume 004 P. 133 - 141
Special edition in Hungarian Chapter 07 Volume 004 P. 133 - 141
Special edition in Maltese: Chapter 07 Volume 004 P. 133 - 141
Special edition in Polish: Chapter 07 Volume 004 P. 133 - 141
Special edition in Slovak: Chapter 07 Volume 004 P. 133 - 141
Special edition in Slovene: Chapter 07 Volume 004 P. 133 - 141
Special edition in Bulgarian: Chapter 07 Volume 006 P. 131 - 139
Special edition in Romanian: Chapter 07 Volume 006 P. 131 - 139
Special edition in Croatian: Chapter 07 Volume 017 P. 7 - 15

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1998/434/oj

Related Council decision

21998A0710(01)



Uradni list L 194 , 10/07/1998 str. 0016 - 0024


Sporazum

med Evropsko skupnostjo, Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe o evropskem prispevku k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS)

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu "Skupnost", ki jo zastopa

in

EVROPSKA VESOLJSKA AGENCIJA, ustanovljena s Konvencijo o Evropski vesoljski agenciji, ki je bila odprta za podpis v Parizu 30. maja 1975 (v nadaljnjem besedilu "ESA"), ki jo zastopa Antonio Rodotà, generalni direktor,

ter

EVROPSKA ORGANIZACIJA ZA VARNOST ZRAČNE PLOVBE, ustanovljena s Konvencijo o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, kakor je bila spremenjena s Protokolom z dne 12. februarja 1981 (v nadaljnjem besedilu "Eurocontrol"), ki jo zastopa Yves Lambert, generalni direktor,

(v nadaljnjem besedilu skupaj "pogodbenice"),

So SE OB UPOŠTEVANJU, da študije satelitske navigacije izhajajo iz raziskav za opredelitev operativnega uporabniškega sistema in da so dosegle zadostno stopnjo zrelosti za evropski prispevek k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo, s čimer se poveča vključevanje evropske industrije na to področje;

OB UPOŠTEVANJU zanimanja, ki so ga pokazale evropske vlade v evropskem prispevku k satelitski navigaciji, kakor je bilo izraženo na srečanju Evropske konference civilnega letalstva 10. junija 1994;

OB UPOŠTEVANJU sporočila Komisije Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu "Komisija") o storitvah satelitske navigacije z dne 14. junija 1994, Resolucije Evropskega parlamenta z dne 13. novembra 1994, Resolucije Sveta Evropske unije z dne 19. decembra 1994 o evropskem prispevku k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS), sklepov Sveta Evropske unije z dne 14. marca 1995, ki pozivajo Evropsko komisijo, da prispeva k izvajanju sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS 1) s sprejetjem vseh potrebnih ukrepov za leasing radarskih odzivnikov AOR-E in IOR Inmarsat III, ter Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1692/96/ES z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja;

OB UPOŠTEVANJU odobritve tega sporazuma s strani Sveta ESA dne 24. junija 1997 po členu 14(1) Konvencije Evropske vesoljske agencije;

OB UPOŠTEVANJU Ukrepa 83/22, ki ga je sprejela Eurocontrolova stalna komisija 31. januarja 1995 po členu 11 Konvencije o sodelovanju za varnost zračne plovbe, kakor je bila spremenjena 12. februarja 1981;

OB PRIZNAVANJU potrebe po nadaljnjem usklajevanju svojih dejavnosti, da bi zagotovile verodostojnost in učinkovitost evropskega vključevanja na tem področju, zlasti kar zadeva razvoj sistema za satelitsko navigacijo z uporabo koristnih navigacijskih tovorov Inmarsat III, za katere so pogodbenice predložile predlog z naslovom Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (European Geostationary Navigation Overlay Service — EGNOS), ki ga je Svet Inmarsata sprejel 21. novembra 1994 in tudi 15. novembra 1995,

DOGOVORILE NASLEDNJE:

Člen 1

Namen

Namen tega sporazuma je vzpostaviti sodelovanje med pogodbenicami, da se zagotovi evropski prispevek k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo. Z navedenim usklajenim prizadevanjem bo Evropa v položaju, v katerem bo lahko zagotovila storitev satelitske navigacije, ki lahko, če je to izvedljivo, izpolni zahteve civilnih uporabnikov glede operativne uporabe, neodvisno od drugih načinov radijske navigacije in položaja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

"Sistem za globalno satelitsko navigacijo", v nadaljnjem besedilu imenovan "GNSS", pomeni svetovni satelitski sistem za določanje položaja, hitrosti in časa, ki stalno izpolnjuje morebitne zahteve uporabnikov za civilno uporabo.

"GNSS 1" pomeni začetno izvajanje GNSS na podlagi obstoječih vojaških satelitskih navigacijskih sistemov Združenih držav Amerike in Rusije, izboljšanih s civilnimi sistemi, oblikovanimi za to, da uporabniku omogočijo dovolj neodvisno spremljanje celotnega sistema.

"GNSS 2" pomeni civilni satelitski navigacijski sistem, razširjen po vsem svetu, ki ga je treba mednarodno nadzorovati in upravljati in ki izpolnjuje zahteve vseh vrst uporabnikov za določanje položaja, hitrosti in časa.

"Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev — European Geostationary Navigation Overlay Service (EGNOS)" pomeni evropsko povečanje obstoječih satelitskih navigacijskih sistemov in sistemov za določanje položaja z uporabo geostacionarnih satelitov c ciljem povečati zmogljivost teh sistemov po Evropi ter zagotoviti zmogljivost v vseh geostacionarnih difuzijskih območjih. EGNOS je evropski sestavni del GNSS 1.

Člen 3

Področje uporabe

Ta sporazum ureja sodelovanje med pogodbenicami, ki je podrobneje opisano v prilogah I in II. Vključuje naslednje dejavnosti:

(a) razvijanje in validacijo operativne sposobnosti evropskega prispevka h GNSS 1 z uporabo obstoječih satelitskih sistemov in vsakim ustreznim povečanjem, da se izpolnijo zahteve uporabnikov;

(b) usklajevanje ukrepov vsake pogodbenice za doseganje polne operativne zmogljivosti GNSS 1;

(c) vzporedno s GNSS 1 pripravljalno delo za opredelitev in zasnovo GNSS 2.

Člen 4

Prispevki pogodbenic h GNSS 1

Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s svojimi zadevnimi pravili in postopki ter si po svojih najboljših močeh prizadevajo, da na naslednji način pravočasno prispevajo h GNSS 1, kakor je določeno v Prilogi II:

(a) ESA prispeva z izvajanjem svojega Programa naprednih raziskav v telekomunikacijskih sistemih (ARTES), zlasti elementa 9, ki vključuje tehnološki razvoj EGNOS-a ter njegovo delovanje za preizkušanje in tehnično validacijo;

(b) Eurocontrol posreduje zahteve uporabnikov civilnega letalstva ter validira nastali sistem z vidika teh zahtev. Eurocontrol podpira tudi evropska prizadevanja, da bi zagotovil operativno sprejemljivost GNSS 1 za civilno letalstvo;

(c) Skupnost prispeva h konsolidaciji zahtev vseh uporabnikov in k validaciji nastalega sistema z vidika takih zahtev, zlasti v okviru svojih ukrepov na področju vseevropskih omrežij ter razvoja in raziskav, brez poseganja v zakonodajo o postopkih tehničnega usklajevanja, kot so postopki v zvezi z opremo zrakoplovov in opremo za vodenje zračnega prometa.

Skupnost prav tako skrbi zlasti za vzpostavitev EGNOS-a s sprejetjem vseh potrebnih ukrepov, vključno z leasingom geostacionarnih radarskih odzivnikov.

Člen 5

Dogovori o medsebojnem sodelovanju med pogodbenicami

1. Za zagotovitev postopnega razvoja sodelovanja se ustanovi Skupni tristranski odbor, ki ga sestavljajo pogodbenice ter katerega cilj je spremljanje izvajanja tega sporazuma, oblikovanje smernic in usklajevanje skupnih pristopov k uresničevanju tega sporazuma. Skupni tristranski odbor se na zahtevo ene od pogodbenic sestaja vsaj enkrat letno ali po potrebi pogosteje in sprejme svoj poslovnik.

2. Skupnemu tristranskemu odboru pomaga Sekretariat, ki zagotovi tekočo administrativno pomoč in na zahtevo organizira tehnično podporo. Pogodbenice se zavežejo, da bodo v skladu s svojimi zadevnimi pravili in postopki skupaj prispevale k takšni administrativni pomoči.

3. Skupni tristranski odbor opravi naloge, določene v tem sporazumu:

(a) z izmenjavo informacij o napredku, doseženem pri dejavnostih, povezanih s področjem uporabe tega sporazuma, ter izmenjavo zadevne dokumentacije in rezultatov, ki izhajajo iz prispevkov pogodbenic po tem sporazumu;

(b) s pozivanjem predstavnikov vsake od pogodbenic, da se udeležijo srečanj v zvezi s temi dejavnostmi, ki so predmet tega sporazuma;

(c) z izmenjavo informacij in usklajevanjem, če je to mogoče, pred vzpostavitvijo stikov z neevropskimi tretjimi strankami, kadar so ti stiki pomembni za ta sporazum;

(d) z oblikovanjem predlogov za dogovore, potrebne za bodočo operativno službo za določanje položaja in navigacijo;

(e) s predložitvijo predlogov za organizacijo podpore Sekretariata.

4. Vsaka sprememba ali ažuriranje tehnične vsebine Prilog I in II, ki ne vpliva na področje uporabe tega sporazuma, zlasti na njegove finančne in operativne določbe, lahko odobri Skupni tristranski odbor s soglasjem.

Člen 6

Izmenjava in razkrivanje informacij

1. Vsaka pogodbenica izmenja z ostalimi pogodbenicami vse informacije, ki jih ima na voljo in ki so morda potrebne za izvajanje tega sporazuma, v skladu z lastnimi pravili za izmenjavo informacij.

2. Če ni drugače določeno, ne sme nobena pogodbenica razkriti nobenih informacij, ki so bile izmenjane v zvezi s tem sporazumom, katerikoli osebi, razen tistim, ki jih ta oseba zaposluje, ali ki so uradno pooblaščene za obdelavo takih informacij (vključno z državami članicami vsake organizacije), ali jih uporabljati v komercialne namene. Takšno razkritje lahko sega le tako daleč, kakor je morda potrebno za namen tega sporazuma, in mora biti strogo zaupno.

Člen 7

Pravice in lastninske pravice

1. Vsaka pogodbenica v skladu z lastnimi pravili in postopki uresničuje ali obdrži lastninsko pravico in pravico do gospodarskega izkoriščanja programske opreme, opreme in dokumentacije, ki jo je financirala in razvijala v okviru lastnih dejavnosti pri izvajanju tega sporazuma.

2. Za skupni razvoj, izveden za namene tega sporazuma, se lahko zahtevajo posebni dogovori med pogodbenicami.

Člen 8

Finančni dogovori

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so ustrezni finančni dogovori sklenjeni pravočasno in v skladu z njenimi lastnimi postopki, da bi izpolnila svoje obveznosti po tem sporazumu in prilogah.

2. Po končanem preskušanju EGNOS-a in tehnični validaciji je treba sprejeti nove finančne dogovore.

Člen 9

Organ in postopki za sklenitev pogodbe

Vse pogodbe, ki se zahtevajo za izvajanje tega sporazuma in jih sklene ena pogodbenica, se sklepajo po običajnih postopkih navedene pogodbenice, brez poseganja v člen 7(2).

Člen 10

Odgovornost

1. Pogodbenice tega sporazuma soglašajo, da v zvezi z dejavnostmi, opravljenimi po tem sporazumu, nobena od njih ne bo vložila proti katerikoli drugi pogodbenici odškodninskega zahtevka, zaradi poškodbe ali smrti njenih zaposlenih ali katere kole osebe, ki deluje v njenem imenu, ali zaradi kakršne koli škode na njenem premoženju ali izgube premoženja, ki jo povzroči katera od pogodbenic, če taka poškodba, smrt, škoda ali izguba nastane iz malomarnosti ali kako drugače, razen v primeru velike malomarnosti ali naklepnega ravnanja.

2. Pri odškodninskem zahtevku tretje osebe, ki izhaja iz izvajanja zadevnih prispevkov pogodbenic, kakor določeni v Prilogi II, je vsaka pogodbenica odgovorna samo, če se odškodninski zahtevek nanaša na prispevek navedene pogodbenice.

3. Pogodbenice tega sporazuma soglašajo, da je samo pogodbenica, ki je sklenila pogodbo tretjo osebo v zvezi z izvrševanjem prispevkov pogodbenic, kakor so določeni v Prilogi II, odgovorna za vse odškodninske zahtevke tretje osebe, ki izhajajo iz zadevne pogodbe.

Člen 11

Višja sila

Šteje se, da nobena pogodbenica ne krši tega sporazuma, če ne more izpolniti svojega prispevka po tem sporazumu zaradi višje sile.

Člen 12

Odnosi z javnostmi

1. Vsaka pogodbenica se zaveže, da bo z ostalimi pogodbenicami vnaprej usklajevala lastne ali skupne ukrepe odnosov z javnostmi, ki se nanašajo na področja iz tega sporazuma.

2. V vseh ustreznih dejavnostih sredstev javnega obveščanja se jasno opredeli in navede vloga vsake pogodbenice v tem sporazumu.

3. Podrobne določbe za izvajanje dejavnosti v zvezi z odnosi z javnostmi iz tega člena je treba sprejeti soglasno.

Člen 13

Spremembe

1. Ta sporazum se spremeni le s pisnim soglasjem pogodbenic.

2. Če bi katera od pogodbenic naletela na težave pri izpolnjevanju svojega prispevka, vključno s finančnim prispevkom, pogodbenice soglašajo, da bodo v okviru Skupnega tristranskega odbora preučile načine za doseganje načrtovanih prispevkov ter v potrebnem obsegu revidirale cilje in vsebino tega sporazuma.

Člen 14

Udeležba tretjih strank

Ta sporazum je lahko odprt za udeležbo drugih strank, ki lahko prispevajo k izpolnjevanju nalog po tem sporazumu. V ta namen je treba sprejeti spremembe po postopku iz člena 13.

Člen 15

Reševanje sporov

1. Vsi spori, ki lahko nastanejo med pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma ali njegovih prilog, se predložijo za neposredna pogajanja v okviru Skupnega tristranskega odbora.

2. Če spora ni mogoče rešiti po odstavku 1, lahko vsaka pogodbenica obvesti ostale pogodbenice o imenovanju razsodnika; ostale pogodbenice nato v dveh mesecih imenujejo svojega lastnega razsodnika.

3. Skupni tristranski odbor s soglasjem imenuje dva dodatna razsodnika.

4. Razsodniki odločajo z večino glasov.

5. Vsaka stranka v sporu sprejme potrebne ukrepe za izvajanje odločitev razsodnikov.

Člen 16

Priloge

Ta sporazum vsebuje prilogi I in II, ki sta sestavna dela Sporazuma. Člen 5(4) vsebuje postopek za ažuriranje in spreminjanje prilog.

Člen 17

Začetek veljavnosti in odpoved

1. Ta sporazum začne veljati na dan, ko ga pogodbenice podpišejo, in ostane v veljavi do zaključka dejavnosti, določenih v Prilogah I in II, ali dokler ga ne zamenja drug sporazum o sodelovanju.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko vsaka pogodbenica odpove Sporazum po končani tehnični in operativni validaciji EGNOS-a, tako da o svoji nameri uradno obvesti ostale pogodbenice šest mesecev vnaprej.

3. Če ena od pogodbenic sporazum odpove po odstavku 2, se pogodbenice dogovorijo o vseh potrebnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

Člen 18

Verodostojna besedila

Ta sporazum je podpisan v treh izvirnikih v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

En fe de lo cual, los abajo firmantes, debidamente facultados, han firmado el presente Acuerdo.Til bekræftelse heraf har undertegnede befuldmægtigede underskrevet denne aftale.Zu Urkund dessen haben die hierzu gehörig befugten Unterzeichneten dieses Übereinkommen unterzeichnet.Προς πίστωση των ανωτέρω, οι υπογράφοντες, δεόντως εξουσιοδοτημένοι, υπέγραψαν την παρούσα συμφωνία.In witness whereof, the undersigned, duly empowered to that effect, have signed this Agreement.En foi de quoi, les soussignés, dûment habilités, ont signé le présent accord.In fede di che, i sottoscritti, debitamente autorizzati, hanno firmato il presente accordo.Ten blijke waarvan de ondergetekenden, daartoe naar behoren gemachtigd, deze overeenkomst hebben ondertekend.Em fé do que, os abaixo assinados, devidamente autorizados para o efeito, assinam o presente acordo.Tämän vakuudeksi alla mainitut täysivaltaiset edustajat ovat allekirjoittaneet tämän sopimuksen.Till bevis härpå har undertecknade befullmäktigade undertecknat detta avtal.

Hecho en Luxemburgo, el dieciocho de junio de mil novecientos noventa y ocho.Udfærdiget i Luksemburg, den attende juni nitten hundrede og otteoghalvfems.Geschehen zu Luxemburg am achtzehnten Juni neunzehnhundertachtundneunzig.Έγινε στο Λουξεμβουργο, στις δεκαοκτώ Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα οκτώ.Done at Luxembourg on the eighteenth day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-eight.Fait à Luksemburg, le dix-huit juin mil neuf cent quatre-vingt-dix-huit.Fatto a Lussemburgo, addì diciotto giugno millenovecentonovantotto.Gedaan te Luxemburg, de achttiende juni negentienhonderd achtennegentig.Feito no Luxemburgo, em dezoito de Junho de mil novecentos e noventa e oito.Tehty Luxemburgissa kahdeksantenatoista päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäkahdeksan.Som skedde i Luxemburg den artonde juni nittonhundranittioåtta.

Por la Comunidad EuropeaFor Det Europæiske FællesskabFür die Europäische GemeinschaftΓια την Ευρωπαϊκή Υπηρεσία ΔιαστήματοςFor the European CommunityPour la Communauté européennePer la Comunità europeaVoor de Europese GemeenschapPela Comunidade EuropeiaEuroopan yhteisön puolestaFör Europeiska gemenskapen

+++++ TIFF +++++

Por la Agencia Espacial EuropeaFor Den Europæiske RumorganisationFür die Europäische WeltraumorganisationΓια την Ευρωπαϊκή Υπηρεσία ΔιαστήματοςFor the European Space AgencyPour l'Agence spatiale européennePer l'Agenzia spaziale europeaVoor het Europees RuimteagentschapPela Agência Espacial EuropeiaEuroopan avaruusjärjestön puolestaFör Europeiska rymdorganisationen

+++++ TIFF +++++

Por la Organización Europea para la Seguridad de la Navegación AéreaFor Den Europæiske Organisation for LuftfartssikkerhedFür die Europäische Organisation zur Sicherung der LuftfahrtΓια τον Ευρωπαϊκό Οργανισμό για την Ασφάλεια τηζ ΑεροναυτιλίαςFor the European Organisation for the Safety of Air NavigationPour l'Organisation européenne pour la sécurité de la navigation aériennePer l'Organizzazione europea per la sicurezza della navigazione aereaVoor de Europese Organisatie voor de veiligheid van de luchtvaartPela Organização Europeia para a Segurança da Navegação AéreaEuroopan lentoturvallisuusjärjestön puolestaFör Europeiska organisationen för luftfartssäkerhet

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA I

1. Uvod

Obseg sodelovanja med pogodbenicami, kakor je določeno v členu 3 tega sporazuma, je podrobno opisan v spodnjih dejavnostih.

2. Evropski prispevek k GNSS 1: člen 3(a)

Ta prispevek vključuje razvoj sistemov za povečanje obstoječih satelitskih radionavigacijskih sistemov in sistemov za določanje položaja, da bi izpolnili zahteve civilnih uporabnikov (na kopnem, morju, v zraku in druge zahteve uporabnikov, ki niso povezane s prometom) nad Evropo in vsemi geostacionarnimi difuzijskimi območji.

Sestoji iz naslednjih glavnih dejavnosti:

- opredelitev uporabnikovih zahtev,

- razvoj, preskušanje, tehnična in operativna validacija Skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve — European Geostationary Navigation Overlay Service (EGNOS), ki pomeni povečanje obstoječih satelitskih radionavigacijskih sistemov in sistemov za določanje položaja na širšem območju, ki se opirajo na uporabo geostacionarnih satelitov in zagotavljajo uporabnikom dodatno sposobnost satelitskega določanja razdalje, celovite in diferencialne informacije na širšem območju,

- dodatna povečanja (npr. povečanje lokalnega področja, celovito spremljanje avtonomnosti sprejemnika, itd.),

- razvoj, preskušanje in validacija uporabnikove opreme,

- certificiranje elementov evropskega GNSS 1.

Podrobnejši opis evropskega prispevka h GNSS 1 je vsebovan v Prilogi II.

3. Prehod k polni operativni zmogljivosti GNSS 1: člen 3(b)

Pogodbenice se zavežejo, da bodo opredelile mehanizme za vključitev morebitnih nadaljnjih prispevkov, da bi dosegle popolno operativno zmogljivost GNSS 1, ki bo zahtevala zlasti dodatno zmogljivost vesoljskega prostora.

4. Pripravljalno delo za GNSS 2: člen 3(c)

Pogodbenice se bodo med seboj povezale pri pripravljalnem delu za opredelitev in oblikovanje GNSS 2, vključno s študijami za pripravo predstavitve v orbiti, ki jo bodo izvajale v obdobju 1997-2000. Preučiti je treba potencialne konfiguracije sistema, da bi pozneje lahko opredelili in začeli izvajati kritične raziskave in tehnološki razvoj ter opravili začetne preskuse izbranih konceptov GNSS 2.

Pripravljalno delo za GNSS 2 vključuje:

- opredelitev misije (določitev dodatnih zahtev uporabnikov, zahteve glede zasnove signalov, opredelitev uporabe demonstracijskega sistema),

- opredelitev sistema (možnosti sistema, zasnova demonstracijskega sistema, opredelitev demonstracijskega programa),

- predrazvojne dejavnosti pri pripravi tehnologije GNSS 2,

- razvijanje poskusnega koristnega navigacijskega tovora in izvedba simulacijskih preskusov sistema ter prikazi poletov v orbiti,

- strukturna zasnova GNSS 2 (zasnova celotnega sistema za satelitsko navigacijo, vključno z njegovimi logističnimi in operativnimi vidiki).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

1. Uvod

Ta priloga določa razčlenitev prispevkov pogodbenic, navedenih v členu 4. Prispevki so povezani z zasnovo, razvojem in izvajanjem EGNOS-a vse do konca prve izvedbene faze, ki vključuje uporabo najmanj dveh geostacionarnih navigacijskih radarskih odzivnikov. EGNOS je opisan v nadaljevanju.

Sistem EGNOS pomeni povečanje obstoječega satelitskega radionavigacijskega sistema in sistema za določanje položaja s pomočjo geostacionarnih satelitov, ki bodo povečali zmogljivost teh sistemov po vsej Evropi ter bolj splošno po vsem(-h) geostacionarnem(-ih) difuzijskem(-ih) območju(-ih).

Z uporabo navigacijskih radarskih odzivnikov na geostacionarnih satelitih in obdelavo podatkov iz mreže zemeljskih opazovalnih postaj bo EGNOS zagotovil dodatno sposobnost določanja razdalje s pomočjo satelitov, celovitost storitev in diferencialne korekcijske podatke na širšem območju (WAD). Cilj storitve WAD je izboljšati točnost obstoječih satelitskih radionavigacijskih sistemov, zlasti nad Evropo. Sistem EGNOS bo izboljšal razpoložljivost celotne satelitske navigacijske storitve.

Infrastruktura EGNOS bo sestavljena iz:

- centrov za nadzor misij (MCC),

- navigacijskih radarskih odzivnikov na geostacionarnih satelitih,

- navigacijskih kopenskih zemeljskih postaj (NLES) za dostop do navigacijskih radarskih odzivnikov,

- postaj za določanje razdalje in nadzorovanje celovitosti (RIMS),

- izboljšanih RIMS-ov za natančno določanje geostacionarnih satelitov v orbiti, na katerih so navigacijski radarski odzivniki,

- mreže referenčnih postaj za preverjanje neoporečnosti popravkov WAD, ki jih izračunava EGNOS. Kot referenčne postaje se bodo uporabljali poenostavljeni RIMS.

2. Prispevek ESA

Prispevek ESA je v izvajanju programa ARTES, zlasti elementa 9 programa.

ESA opravlja zlasti naslednje dejavnosti:

- vodenje projekta EGNOS,

- analizo misij in opredelitev sistema,

- začetne preskuse,

- preskus in simulacijo,

- razvijanje sistema za določanja razdalje,

- razvijanje sistema celovitosti,

- razvijanje sistema WAD,

- preskušanje in tehnično validacijo EGNOS, vključno z ukrepi za zemeljske komunikacije in tekoče stroške MCC v času preskušanja in validacije.

3. Eurocontrolov prispevek

Eurocontrol v okviru svojih dejavnosti uporabe satelitske navigacije in v tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO), prevzame naslednje:

- posredovanje zahtev uporabnikov v civilnem letalstvu,

- preskušanje delovanja in validacijo GNSS 1 za uporabnike v civilnem letalstvu. To bo vključevalo statične meritve na tleh, namenske poskusne lete in organizirano zapisovanje podatkov o komercialnih potniških letalih,

- podporo evropskim dejavnostim, da bi zagotovili, da je GNSS operativno sprejemljiv za civilno letalstvo. To delo se opravi z najširšim možnim sodelovanjem v okolju civilnega letalstva, vključno s Skupnimi letalskimi organi (JAA).

4. Prispevek Skupnosti

Skupnost se zaveže, da bo v skladu z ustreznimi postopki na področju vseevropskega omrežja ter okvirnih programov za razvoj in raziskave prispevala k naslednjim nalogam:

- konsolidaciji zahtev uporabnikov v zvezi z GNSS 1,

- zasnovi, razvoju in podpori prizadevanjem za standardizacijo uporabnikove opreme za GNSS 1 za vse vrste uporabe (pomorski promet, civilno letalstvo, kopenski promet),

- analizi vidikov povezovanja v uporabnikovih vozilih pri pripravah validacijskih preskusov,

- zagotavljanju najmanj dveh satelitskih povezav za izvajanje EGNOS (zlasti leasing radarskih odzivnikov AOR-E in IOR Inmarsat III in potrebnih naprav v zadevnih NLES-ih),

- izvajanju preskusov v operativnih pogojih za validacijo uporabnikovih zahtev in prototipov uporabnikove opreme.

--------------------------------------------------

Top