21970A1123(01)

Dodatni protokol

PREAMBULA

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,

NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE,

in

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI

na eni strani in

PREDSEDNIK REPUBLIKE TURČIJE

na drugi strani, sta,

KER Sporazum o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo predvideva, da bo pripravljalnemu obdobju pridružitve sledilo prehodno obdobje;

PRIZNAVAJOČ, da je bilo v skladu s cilji Pridružitvenega sporazuma v pripravljalnem obdobju veliko narejenega za krepitev gospodarskih odnosov na splošno in zlasti za razširitev trgovine med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo;

PREPRIČANI, da so ustvarjeni pogoji za prehod iz pripravljalnega v prehodno obdobje;

ODLOČENI, da v obliki Dodatnega protokola sprejmejo določbe v zvezi s pogoji, režimi in časovnim razporedom za izvajanje prehodnega obdobja;

KER morata pogodbenici v prehodnem obdobju zagotoviti na osnovi medsebojnih in uravnoteženih obveznosti postopno uvedbo carinske unije med Turčijo in Skupnostjo ter boljšo uskladitev gospodarskih politik Turčije in Skupnosti, da zagotovita pravilno delovanje pridružitve in razvoj skupnih ukrepov, ki jih ta zahteva,

IMENOVALI za svoje pooblaščence:

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV:

g. Pierre Harmel,

minister za zunanje zadeve;

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:

g. Walter Scheel,

minister za zunanje zadeve;

ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE:

g. Maurice Schumann,

minister za zunanje zadeve;

ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE:

g. Mario Pedini,

državni podsekretar za zunanje zadeve;

ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURŠKEGA:

g. Gaston Thorn,

minister za zunanje zadeve;

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE:

g. J. M. A. H. Luns,

minister za zunanje zadeve;

ZA SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI:

g. Walter Scheel,

vršilec dolžnosti predsednika Sveta Evropskih Skupnosti;

g. Franco Maria Malfatti,

predsednik Komisije Evropskih skupnosti;

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE TURČIJE:

g. Ihsan Sabri Çaglayangil,

minister za zunanje zadeve;

KI so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki

DOGOVORILI o naslednjih določbah, ki se priložijo Pridružitvenemu sporazumu:

Člen 1

Ta Protokol določa pogoje, režime in časovni razpored za izvajanje prehodnega obdobja iz člena 4 Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo.

NASLOV I

PROSTI PRETOK BLAGA

Člen 2

1. Poglavje I, oddelek I, in poglavje II tega naslova se uporabljata:

(a) za blago, proizvedeno v Skupnosti ali v Turčiji, vključno z blagom, ki je v celoti ali delno pridobljeno iz izdelkov, uvoženih iz tretjih držav, in so v prostem prometu v Skupnosti ali v Turčiji;

(b) za blago, ki je uvoženo iz tretjih držav in je v prostem prometu v Skupnosti ali v Turčiji.

2. Šteje se, da so izdelki, uvoženi iz tretjih držav, v prostem prometu v Skupnosti ali v Turčiji, če so izpolnjene uvozne formalnosti in obračunane vse plačljive carine in dajatve z enakim učinkom v Skupnosti ali v Turčiji in če ni bilo nobenega popolnega ali delnega povračila takih carin ali dajatev za te izdelke.

3. Blago, uvoženo iz tretjih držav v Skupnost ali v Turčijo, ki se mu zaradi države porekla ali izvoza priznava posebna carinska obravnava, se ne šteje za blago v prostem prometu na ozemlju ene od pogodbenic, če se izvozi v drugo pogodbenico. Vendar pa lahko Pridružitveni svet pri tem pravilu določi izjeme pod pogoji, ki jih določi.

4. Odstavka 1 in 2 se uporabljata samo za blago, izvoženo iz Skupnosti na datum podpisa tega protokola ali pozneje.

Člen 3

1. Poglavje I, oddelek I, in poglavje II tega naslova se uporabljata tudi za blago, pridobljeno ali proizvedeno v Skupnosti ali v Turčiji, pri izdelavi katerega so bili uporabljeni izdelki iz tretjih držav, ki niso v prostem prometu v Skupnosti ali v Turčiji. Te določbe pa se za tako blago uporabljajo samo, če država izvoznica obračuna izravnalno dajatev, katere stopnja je enaka odstotku dajatev, določenih v Skupni carinski tarifi za izdelke iz tretjih držav, ki so uporabljeni pri njegovi izdelavi. Ta odstotek, ki ga Pridružitveni svet določi za vsako od obdobij, ki jih določi, temelji na tarifnem znižanju, ki ga za navedeno blago odobri država uvoznica. Pridružitveni svet prav tako določi pravila za izravnalno dajatev, pri čemer upošteva ustrezna pravila, ki so pred 1. julijem 1968 veljala v trgovini med državami članicami.

2. Vendar pa se izravnalna dajatev ne obračuna pri izvozu blaga, pridobljenega ali proizvedenega pod pogoji iz tega člena, iz Skupnosti ali Turčije, če znižanje carin za večino blaga, uvoženega na ozemlje druge pogodbenice, ne presega 20 %, pri čemer se upoštevajo različni roki za tarifna znižanja, določeni s tem protokolom.

Člen 4

Pridružitveni svet določi načine upravnega sodelovanja, ki se uporabljajo pri izvajanju členov 2 in 3, pri čemer upošteva načine, ki jih Skupnost določi za trgovino med državami članicami.

Člen 5

1. Če katera koli pogodbenica meni, da bi razlike pri uporabi carin, količinskih omejitev ali drugih ukrepov z enakim učinkom ali katerega drugega ukrepa trgovinske politike lahko preusmerile trgovino ali povzročile gospodarske težave na njenem ozemlju, lahko zadevo predloži Pridružitvenemu svetu, ki po potrebi priporoči ustrezne metode za preprečitev škode, ki bi lahko zaradi tega nastala.

2. Če se v pogodbenici pojavijo preusmeritve ali gospodarske težave in je pogodbenica mnenja, da zahtevajo takojšnje ukrepanje, lahko ta pogodbenica sama sprejme potrebne ukrepe zaščite in o tem nemudoma obvesti Pridružitveni svet; Pridružitveni svet lahko odloči ali mora zadevna pogodbenica spremeniti ali odpraviti sprejete ukrepe.

3. Pri izbiri takih ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje pridružitve in še posebej normalen razvoj trgovine.

Člen 6

Če je to potrebno za pravilno delovanje pridružitve, pogodbenici v prehodnem obdobju sprejmeta ukrepe za približevanje svojih zakonov in drugih predpisov na področju carinskih zadev, pri čemer upoštevata približevanja, ki so jih države članice Skupnosti že izvedle.

POGLAVJE I

CARINSKA UNIJA

Oddelek I

Odprava carin med Skupnostjo in Turčijo

Člen 7

1. Pogodbenici med seboj ne bosta uvajali novih carin pri uvozu ali izvozu ali dajatev z enakim učinkom ter ne bosta povečali tistih, ki sta jih v medsebojni trgovini uporabljali na datum začetka veljavnosti tega protokola.

2. Pridružitveni svet pa lahko pogodbenicama dovoli, da uvedeta nove carine ali dajatve z enakim učinkom pri izvozu, če so nujne za doseganje ciljev Sporazuma.

Člen 8

Carine pri uvozu in dajatve z enakim učinkom, ki so v veljavi med Skupnostjo in Turčijo, se postopno ukinejo v skladu s členi 9 do 11.

Člen 9

Ob začetku veljavnosti tega protokola Skupnost ukine carine in dajatve z enakim učinkom pri uvozu iz Turčije.

Člen 10

1. Za vsak izdelek je osnovna dajatev, na katero Turčija uporabi zaporedna znižanja, tista, ki jo dejansko uporablja za Skupnost na dan podpisa tega protokola.

2. Časovni razpored znižanj, ki jih uporablja Turčija, je naslednji: prvo znižanje se izvede ob začetku veljavnosti tega protokola. Drugo in tretje znižanje se izvedeta tri in pet let kasneje. Četrto in vsa nadaljnja znižanja se izvedejo vsako leto in sicer tako, da se končno znižanje izvede ob koncu prehodnega obdobja.

3. Vsako znižanje se izvede tako, da se osnovna dajatev na vsak izdelek zniža za 10 %.

Člen 11

Ne glede na člen 10(2) in (3) Turčija postopno v dvaindvajsetih letih ukine osnovne dajatve za Skupnost na izdelke iz Priloge 3 po naslednjem časovnem razporedu: znižanje vsake dajatve za 5 % se izvede ob začetku veljavnosti tega protokola. Tri nadaljnja znižanja po 5 % se izvedejo tri, šest in deset let pozneje. Osem nadaljnjih znižanj po 10 % se izvede dvanajst, trinajst, petnajst, sedemnajst, osemnajst, dvajset, enaindvajset in dvaindvajset let po začetku veljavnosti tega protokola.

Člen 12

1. Turčija lahko v prvih osmih letih prehodnega obdobja spreminja Prilogo 3, če je to potrebno zaradi zaščite razvoja predelovalne industrije, ki v času začetka veljavnosti tega protokola v Turčiji ni obstajala, ali zaradi širitve obstoječe predelovalne industrije v skladu z veljavnim razvojnim načrtom Turčije. Take spremembe pa lahko izvede samo, če:

- se skupaj ne nanašajo na več kot 10 % vrednosti uvoza iz Skupnosti v letu 1967, izračunano po cenah iz leta 1967,

- se vrednost uvoza vseh izdelkov iz Priloge 3 iz Skupnosti, izračunana po cenah iz leta 1967, ne poveča.

Za izdelke, dodane Prilogi 3, se začnejo takoj uporabljati dajatve, izračunane v skladu s členom 11; za izdelke, ki se črtajo s seznama, pa se takoj uporabljajo dajatve, izračunane v skladu z določbami člena 10.

2. Turčija obvesti Pridružitveni svet o ukrepih, za katere predlaga, da se sprejmejo v skladu z zgornjimi določbami.

3. Z enakim namenom kot v odstavku 1 in v mejah 10 % uvoza iz Skupnosti v letu 1967 lahko Pridružitveni svet Turčiji v prehodnem obdobju dovoli, da ponovno uvede, poveča ali uvede carine pri uvozu izdelkov, za katere velja režim iz člena 10.

Ti tarifni ukrepi za nobeno od tarifnih številk, na katero vplivajo, ne povečajo dajatve pri uvozu iz Skupnosti na več kot 25 % ad valorem.

4. Pridružitveni svet lahko odstopa od odstavkov 1 in 3.

Člen 13

1. Ne glede na določbe členov 9 do 11 lahko vsaka pogodbenica delno ali v celoti opusti pobiranje dajatev, ki se uporabljajo za izdelke, uvožene iz druge pogodbenice, zaradi spodbujanja uvoza nekaterih izdelkov, ki so potrebni za njen gospodarski razvoj, kar velja zlasti za Turčijo; druga pogodbenica je obveščena o takšnih ukrepih.

2. Pogodbenici izjavljata, da sta pripravljeni znižati svoje dajatve v trgovini z drugo pogodbenico hitreje, kot je predvideno v členih 9 do 11, če bodo to dopuščale njune splošne gospodarske razmere in razmere v zadevnem gospodarskem sektorju. Pridružitveni svet lahko daje tudi ustrezna priporočila v ta namen.

Člen 14

Če Turčija za državo, ki je ta pridružitev ne zajema, uporablja krajše roke, kot so predvideni v členih 10 in 11 za odpravo dajatev z enakim učinkom, kot ga ima carina, se enaki roki uporabljajo za odpravo teh dajatev v zvezi s Skupnostjo.

Člen 15

Brez poseganja v člen 7(2) pogodbenici najkasneje štiri leta po začetku veljavnosti tega protokola medsebojno ukineta carine in dajatve z enakim učinkom pri izvozu.

Člen 16

1. Člen 7(1) in členi 8 do 15 se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

2. Ob začetku veljavnosti tega protokola Skupnost in Turčija Pridružitveni svet obvestita o svojih carinah fiskalne narave.

3. Turčija ohrani pravico, da te carine fiskalne narave nadomesti z notranjim davkom, ki izpolnjuje določbe člena 44.

4. Če Pridružitveni svet ugotovi, da nadomestitev katerih koli carin fiskalne narave v Turčiji povzroča resne težave, tej državi dovoli, da dajatev ohrani pod pogojem, da jo ukine najkasneje ob koncu prehodnega obdobja. Za tako dovoljenje mora Turčija zaprositi v dvanajstih mesecih od datuma začetka veljavnosti tega protokola.

Dokler Pridružitveni svet ne sprejme odločitve, lahko Turčija začasno še naprej uporablja tako dajatev.

Oddelek II

Sprejetje skupne carinske tarife s strani Turčije

Člen 17

Turška carinska tarifa se uskladi s skupno carinsko tarifo v prehodnem obdobju na osnovi dajatev, ki jih Turčija dejansko uporablja za tretje države na datum podpisa tega protokola in v skladu z naslednjimi pravili:

1. Pri izdelkih, pri katerih se dajatve, ki jih Turčija dejansko uporablja na zgoraj navedeni datum, ne razlikujejo za več kot 15 % od dajatev skupne carinske tarife, se te dajatve uporabljajo eno leto po drugem znižanju dajatev, predvidenem v členu 10.

2. V vseh drugih primerih Turčija eno leto po drugem znižanju dajatev, predvidenem v členu 10, uporablja dajatve, ki za 20 % zmanjšujejo razliko med dajatvijo, ki se dejansko uporablja na dan podpisa tega protokola, in dajatvijo skupne carinske tarife.

3. Ko se uporabita peto in sedmo znižanje carin, predvidena v členu 10, se ta razlika zniža še za dodatnih 20 %.

4. Skupna carinska tarifa se v celoti uporablja, ko se izvede deseto znižanje carin, predvideno v členu 10.

Člen 18

Ne glede na člen 17 Turčija za izdelke iz Priloge 3 uskladi svojo carinsko tarifo v dvaindvajsetih letih v skladu z naslednjimi pravili:

1. Pri izdelkih, pri katerih se dajatve, ki jih Turčija dejansko uporablja na dan podpisa tega protokola, ne razlikujejo za več kot 15 % od dajatev skupne carinske tarife, se te dajatve uporabljajo od datuma četrtega znižanja dajatev, predvidenega v členu 11.

2. V vseh drugih primerih Turčija od datuma četrtega znižanja dajatev, predvidenega v členu 11, uporablja dajatve, ki za 20 % zmanjšujejo razliko med dajatvijo, ki se dejansko uporablja na dan podpisa tega protokola in dajatvijo skupne carinske tarife.

3. Ko se izvedeta sedmo in deveto znižanje, predvidena v členu 11, se ta razlika zniža še za dodatnih 30 % oziroma 20 %.

4. Skupna carinska tarifa se v celoti uporablja ob koncu dvaindvajsetega leta.

Člen 19

1. Če določeni izdelki ne predstavljajo več kot 10 % skupne vrednosti njenega uvoza v letu 1967, lahko Turčija po posvetovanju v Pridružitvenem svetu do konca dvaindvajsetega leta po začetku veljavnosti tega protokola odloži znižanja dajatev za tretje države, ki bi jih drugače morala izvesti po členih 17 in 18.

2. Če določeni izdelki ne predstavljajo več kot 5 % skupne vrednosti njenega uvoza v letu 1967, lahko Turčija po posvetovanju v Pridružitvenem svetu po izteku dvaindvajsetega leta po začetku veljavnosti tega protokola obdrži carine za tretje države, ki so višje od tistih v skupni carinski tarifi.

3. Uporaba prejšnjih odstavkov pa ne sme posegati v prost pretok blaga v okviru pridružitve in Turčiji ne daje pravice, da bi se sklicevala na določbe člena 5.

4. Če usklajevanje turške carinske tarife s skupno carinsko tarifo poteka hitreje, Turčija za Skupnost ohrani preferenciale, ki so enaki tistim, ki izhajajo iz režima, predvidenega v tem poglavju.

V zvezi z izdelki iz Priloge 3 se takšno hitrejše usklajevanje ne sme zgoditi pred iztekom prehodnega obdobja, razen če Pridružitveni svet tega predhodno ne dovoli.

5. Členov 17 in 18 ni treba uporabljati za carine, ki so bile dovoljene v skladu s prvim pododstavkom člena 16(4) ali ki jih Turčija lahko začasno ohrani v skladu z drugim pododstavkom člena 16(4). Ob izteku dovoljenja Turčija uporablja dajatve, predvidene v členih 17 in 18.

Člen 20

1. Za olajšanje uvoza določenega blaga iz držav, s katerimi ima Turčija sklenjene dvostranske trgovinske sporazume, lahko Turčija s predhodnim dovoljenjem Pridružitvenega sveta odobri tarifne kvote po znižanih stopnjah dajatve ali stopnjah dajatve nič, če bi uporaba tega protokola ali ukrepov, sprejetih na njegovi podlagi, močneje vplivala na delovanje teh sporazumov.

2. Šteje se, da je takšno dovoljenje dano, če tarifne kvote, navedene v prejšnjem odstavku, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) skupna letna vrednost takšnih kvot ne presega 10 % povprečne vrednosti turškega uvoza iz tretjih držav v preteklih treh letih, za katera so na voljo statistični podatki, pri čemer je iz takšnega uvoza izvzet tisti uvoz, ki je bil opravljen s pomočjo sredstev iz Priloge 4. Uvoz iz tretjih držav, ki je prost dajatev v okviru Priloge 4, se odšteje od teh 10 %;

(b) za vsak izdelek vrednost uvoza, predvidenega v okviru tarifnih kvot, ne presega ene tretjine povprečne vrednosti turškega uvoza tega izdelka iz tretjih držav v preteklih treh letih, za katera so na voljo statistični podatki.

3. Turčija obvesti Pridružitveni svet o ukrepih, ki jih namerava sprejeti v skladu z odstavkom 2.

Ob koncu prehodnega obdobja lahko Pridružitveni svet odloči ali je treba določbe odstavka 2 razveljaviti ali spremeniti.

4. Dajatev v okviru tarifne kvote v nobenem primeru ne sme biti nižja od tiste, ki jo Turčija dejansko uporablja za uvoz iz Skupnosti.

POGLAVJE II

ODPRAVA KOLIČINSKIH OMEJITEV MED POGODBENICAMA

Člen 21

Količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom so med pogodbenicama prepovedani, kar pa ne posega v naslednje določbe.

Člen 22

1. Pogodbenici pri uvozu ne uvajata novih količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom.

2. Za Turčijo pa se na datum začetka veljavnosti tega protokola ta obveznost nanaša samo za 35 % turškega uvoza za lastni račun iz Skupnosti v letu 1967. Ta odstotek se poveča na 40 %, 45 %, 60 % in 80 %, tri, osem, trinajst oziroma osemnajst let po začetku veljavnosti tega protokola.

3. Šest mesecev pred datumi zadnjih treh povišanj Pridružitveni svet pregleda posledice povečanja stopnje liberalizacije za gospodarski razvoj Turčije in se, če je to potrebno zaradi hitrejšega razvoja turškega gospodarstva, odloči, da povišanje odloži za toliko časa, kot sam določi.

Če odločitve ne sprejme, se povišanje odloži za eno leto. Postopek pregleda se ponovi šest mesecev pred iztekom tega obdobja. Če Pridružitveno svet spet ne sprejme odločitve, se povišanje znova odloži za eno leto.

Ob izteku tega drugega obdobja Turčija poviša stopnjo liberalizacije, razen če Pridružitveni svet ne sprejme drugačne odločitve.

4. Seznam izdelkov, za katere je bil liberaliziran uvoz iz Skupnosti, se predloži Skupnosti ob podpisu tega protokola. Seznam se konsolidira za Skupnost. Skupnosti se prav tako predloži seznam izdelkov, liberaliziranih ob rokih iz odstavka 2, ki se prav tako konsolidira za Skupnost.

5. Turčija lahko ponovno uvede količinske omejitve pri uvozu izdelkov, ki so bili liberalizirani, a ne konsolidirani v skladu s tem členom, pod pogojem, da odpre kvote za Skupnost v višini najmanj 75 % povprečnega uvoza iz Skupnosti v treh letih pred ponovno uvedbo teh količinskih omejitev. Za te kvote veljajo določbe člena 25(4).

6. Turčija v nobenem primeru ne sme za Skupnost uporabiti obravnave, ki je manj ugodna od obravnave, kot jo uporablja za tretje države.

Člen 23

Brez poseganja v člen 22(5) pogodbenici v medsebojni trgovini pri uvozu ne uvajata strožjih količinskih omejitev in ukrepov z enakim učinkom od tistih, ki obstajajo na datum začetka veljavnosti tega protokola.

Člen 24

Skupnost ob začetku veljavnosti tega protokola ukine vse količinske omejitve pri uvozu iz Turčije. Ta liberalizacija se konsolidira za Turčijo.

Člen 25

1. Turčija postopno odpravi količinske omejitve pri uvozu iz Skupnosti v skladu z določbami naslednjih odstavkov.

2. Eno leto po začetku veljavnosti tega protokola Turčija za Skupnost odpre kvote za uvoz vseh tistih izdelkov, ki jih ni liberalizirala. Te kvote se določijo tako, da ustrezajo povprečnemu uvozu iz Skupnosti v zadnjih treh letih, za katera so na voljo statistični podatki, razen uvoza, ki se financira:

(a) iz posebnih virov pomoči, povezanih s posebnimi investicijskimi projekti;

(b) brez dodelitve tuje valute;

(c) na podlagi zakona o spodbujanju tujih kapitalskih naložb.

3. Če uvoz izdelkov, ki niso bili liberalizirani, iz Skupnosti v prvem letu po začetku veljavnosti tega protokola znaša manj kot 7 % skupnega uvoza tega izdelka, se za takšen uvoz eno leto po začetku veljavnosti tega protokola odpre kvota v višini 7 % takšnega uvoza.

4. Tri leta po začetku veljavnosti tega protokola Turčija poveča skupno vrednost tako odprtih kvot za najmanj 10 % glede na vrednost kvot v predhodnem letu in za najmanj 5 % glede na vrednost kvote za vsak izdelek. Te količine se zvišajo vsaki dve leti v enakem razmerju glede na predhodno obdobje.

5. Od trinajstega leta po začetku veljavnosti tega protokola se vsaka kvota na vsaki dve leti poveča za najmanj 20 % glede na predhodno obdobje.

6. Če se izdelek, ki ni bil liberaliziran, v prvem letu po začetku veljavnosti tega protokola v Turčijo ni uvažal, pravila za odpiranje in povečevanje kvot določi Pridružitveni svet.

7. Če Pridružitveni svet ugotovi, da je bil v dveh zaporednih letih uvoz katerega koli neliberaliziranega izdelka precej manjši od odprte kvote, se ta kvota ne upošteva pri izračunu skupne vrednosti kvot. V tem primeru Turčija odpravi kvotne omejitve za ta izdelek za Skupnost.

8. Vse količinske omejitve pri uvozu v Turčijo se odpravijo najkasneje dvaindvajset let po začetku veljavnosti tega protokola.

Člen 26

1. Pogodbenici pri medsebojnem uvozu v dvaindvajsetih letih odpravita vse ukrepe, ki imajo enak učinek kot količinske omejitve. Pridružitveni svet v tem obdobju priporoči postopno prilagajanje, pri čemer upošteva določbe, sprejete v Skupnosti.

2. Zlasti Turčija v skladu s časovnimi razporedi iz členov 10 in 11 postopno ukine depozite, ki se zahtevajo od uvoznikov za uvoz blaga iz Skupnosti.

Poleg tega se depoziti, ki presegajo 140 % carinske vrednosti blaga, uvoženega iz Skupnosti, pri rezervnih delih in dodatni opremi za motorna vozila iz tarifne številke 87.06 turške carinske tarife in 120 % carinske vrednosti pri drugih izdelkih, znižajo na te stopnje ob začetku veljavnosti tega protokola.

Člen 27

1. Količinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom so med pogodbenicama prepovedani.

Skupnost in Turčija najkasneje do konca prehodnega obdobja v medsebojni trgovini ukineta vse količinske omejitve pri izvozu in vse ukrepe z enakim učinkom.

2. Ne glede na prejšnji odstavek lahko Skupnost in Turčija po posvetovanju v Pridružitvenem svetu ohranita ali uvedeta omejitve pri izvozu osnovnih izdelkov do obsega, ki je potreben za spodbujanje razvoja določenih sektorjev njunih gospodarstev ali zaradi pomanjkanja teh izdelkov. V tem primeru zadevna pogodbenica za drugo pogodbenico odpre kvoto, ki upošteva povprečni izvoz v zadnjih treh letih, za katera so na voljo statistični podatki, in normalni razvoj trgovine, ki izhaja iz postopnega oblikovanja carinske unije.

Člen 28

Turčija izjavlja, da je pripravljena odpraviti količinske omejitve pri uvozu iz Skupnosti in izvozu v Skupnost hitreje, kot je predvideno v prejšnjih členih, če bodo to dopuščale njene splošne gospodarske razmere in razmere v zadevnih gospodarskih sektorjih. Pridružitveni svet daje Turčiji priporočila v ta namen.

Člen 29

Določbe členov 21 do 27 ne izključujejo prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo, z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, z varstvom naravnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom industrijske in poslovne lastnine. Take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 30

1. Pogodbenici postopno prilagodita vse državne monopole tržne narave, da tako do konca dvaindvajsetega leta zagotovita, da med državljani držav članic in Turčije ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži.

Določbe tega člena veljajo za vse organe prek katerih države članice ali Turčija pravno ali dejansko, posredno ali neposredno nadzirajo, določajo ali bistveno vplivajo na uvoz ali izvoz med Skupnostjo in Turčijo. Te določbe se prav tako uporabljajo za monopole, ki jih država dodeli drugim.

2. Pogodbenici ne uvedeta nobenih novih ukrepov, ki so v nasprotju z načeli iz odstavka 1 ali ki omejujejo področje delovanja členov o odpravi carin in količinskih omejitev med pogodbenicama.

3. Postopek in roke, po katerih se prilagodijo turški monopoli iz tega člena in znižajo trgovinske ovire med Skupnostjo in Turčijo, določi Pridružitveni svet najkasneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola.

Dokler Pridružitveni svet ne sprejme odločitve, predvidene v prejšnjem pododstavku, vsaka pogodbenica za izdelke, za katere velja monopol na ozemlju druge pogodbenice, uporablja obravnavo, ki je vsaj tako ugodna kot obravnava, ki se uporablja za podobne izdelke iz tretje države z največjimi ugodnostmi.

4. Obveznosti pogodbenic so zavezujoče samo, če so združljive z obstoječimi mednarodnimi sporazumi.

POGLAVJE III

IZDELKI, ZA KATERE PRI UVOZU V SKUPNOST VELJAJO POSEBNA PRAVILA ZARADI IZVAJANJA SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

Člen 31

Režimi za kmetijske proizvode iz Poglavja IV se uporabljajo za proizvode, za katere pri uvozu v Skupnost veljajo posebna pravila zaradi izvajanja skupne kmetijske politike.

POGLAVJE IV

KMETIJSTVO

Člen 32

Ta protokol se razširi na kmetijske proizvode, razen če ni v členih 33 do 35 določeno drugače.

Člen 33

1. Turčija v dvaindvajsetih letih prilagodi svojo kmetijsko politiko tako, da bo lahko ob koncu tega obdobja sprejela tiste ukrepe skupne kmetijske politike, ki jih mora uporabljati za doseganje prostega pretoka kmetijskih proizvodov med Turčijo in Skupnostjo.

2. V obdobju iz odstavka 1 Skupnost pri uvajanju in nato razvijanju svoje kmetijske politike upošteva interese turškega kmetijstva. Turčija Skupnosti sporoča vse pomembne informacije s tega področja.

3. Skupnost obvesti Turčijo o predlogih Komisije v zvezi z uvajanjem in razvojem skupne kmetijske politike ter o izdanih mnenjih in sprejetih sklepih v zvezi s takšnimi predlogi.

4. Pridružitveni svet se odloči, katere informacije s področja kmetijstva mora Turčija sporočati Skupnosti.

5. Predlogi Komisije iz odstavka 3 in kmetijski ukrepi, ki jih Turčija namerava sprejeti v skladu z odstavkom 1, so lahko predmet posvetovanj v Pridružitvenem svetu.

Člen 34

1. Pridružitveni svet na koncu dvaindvajsetletnega obdobja, ko ugotovi, da je Turčija sprejela ukrepe skupne kmetijske politike iz člena 33(1), sprejme potrebne določbe za uvedbo prostega pretoka kmetijskih proizvodov med Skupnostjo in Turčijo.

2. Določbe iz odstavka 1 lahko vsebujejo vsa potrebna odstopanja od pravil, določenih v tem protokolu.

3. Pridružitveni svet lahko spremeni datum iz odstavka 1.

Člen 35

1. Do sprejetja določb iz člena 34 in z odstopanjem od členov 7 do 11, 15 do 18, 19(1) in (5), 21 do 27 in 30 Skupnost in Turčija druga drugi zagotovita preferencialno obravnavo v medsebojni trgovini s kmetijskimi proizvodi. Obseg takšne preferencialne obravnave in ustrezno ureditev zanjo določi Pridružitveni svet.

2. Obravnava, ki se zagotavlja od začetka prehodnega obdobja, pa je določena v Prilogi 6.

3. Pridružitveni svet eno leto po začetku veljavnosti tega protokola in nato na vsaki dve leti na zahtevo katere koli pogodbenice pregleda rezultate preferencialne obravnave kmetijskih proizvodov. Odloči se lahko za izboljšanja, ki so potrebna za postopno doseganje ciljev Pridružitvenega sporazuma.

4. Uporablja se člen 34(2).

NASLOV II

PRETOK OSEB IN STORITEV

POGLAVJE I

DELAVCI

Člen 36

Prost pretok delavcev med državami članicami Skupnosti in Turčijo se zagotovi postopno v skladu z načeli iz člena 12 Sporazuma o pridružitvi v obdobju od konca dvanajstega in dvaindvajsetega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Pridružitveni svet v ta namen sprejme ustrezna pravila.

Člen 37

Pravila, ki jih države članice uporabljajo na področju pogojev dela in nadomestil za delavce turške narodnosti, zaposlene v Skupnosti, ne diskriminirajo med turškimi delavci in delavci, ki so državljani drugih držav članic Skupnosti, na podlagi državljanstva.

Člen 38

Čeprav se prost pretok delavcev med državami članicami Skupnosti in Turčijo uvaja postopno, lahko Pridružitveni svet pregleda vsa vprašanja, povezana z geografsko in poklicno mobilnostjo delavcev turške narodnosti, zlasti podaljšanja dovoljenj za delo in bivanje, da bi se olajšalo zaposlovanje teh delavcev v posameznih državah članicah.

V ta namen lahko Pridružitveni svet daje priporočila državam članicam.

Člen 39

1. Pridružitveni svet pred iztekom prvega leta po začetku veljavnosti tega protokola sprejme ukrepe socialne varnosti za delavce turške narodnosti, ki se gibljejo v Skupnosti, in za njihove družinske člane, ki prebivajo v Skupnosti.

2. Te določbe morajo delavcem turške narodnosti v skladu z režimom, ki bo določen, omogočiti seštevanje zavarovalnih obdobij ali obdobij zaposlitve v posameznih državah članicah za pridobitev starostne pokojnine, nadomestil za primer smrti in invalidskih pokojnin ter zdravstvene storitve za delavce in njihove družine, ki prebivajo v Skupnosti. Ti ukrepi držav članic ne zavezujejo, da upoštevajo obdobja, dopolnjena v Turčiji.

3. Navedeni ukrepi morajo zagotoviti, da se izplačajo družinski dodatki, če delavčeva družina prebiva v Skupnosti.

4. Omogočati morajo, da se v Turčijo prenesejo starostne pokojnine, nadomestila za primer smrti in invalidske pokojnine, pridobljene v skladu z ukrepi, sprejetimi po odstavku 2.

5. Ukrepi, predvideni v tem členu, ne vplivajo na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, sklenjenih med Turčijo in državami članicami Skupnosti, če ti sporazumi zagotavljajo ugodnejše režime za turške državljane.

Člen 40

Pridružitveni svet lahko daje priporočila državam članicam in Turčiji za spodbujanje izmenjave mladih delavcev; Pridružitveni svet pri tem upošteva ukrepe, ki so jih države članice sprejele pri izvajanju člena 50 Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti.

POGLAVJE II

PRAVICA DO USTANAVLJANJA, STORITVE IN PROMET

Člen 41

1. Pogodbenici med sabo ne uvajata nobenih novih omejitev na področju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev.

2. Pridružitveni svet v skladu z načeli, določenimi v členih 13 in 14 Sporazuma o pridružitvi, določi rok in pravila za postopno odpravo omejitev na področju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v pogodbenicah.

Pridružitveni svet pri določanju tega roka in pravil za različne vrste dejavnosti upošteva ustrezne ukrepe, ki jih je Skupnost že sprejela na teh področjih, ter posebne gospodarske in socialne razmere Turčije. Prednost imajo dejavnosti, ki še posebej prispevajo k razvoju proizvodnje in trgovine.

Člen 42

1. Pridružitveni svet v skladu s pravili, ki jih določi, na Turčijo razširi prometne določbe Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti, pri čemer ustrezno upošteva geografski položaj Turčije. Na enak način lahko na Turčijo razširi ukrepe, ki jih Skupnost sprejme pri uporabi teh določb na področju prevoza po železnici, cestah in celinskih plovnih poteh.

2. Če Skupnost sprejme določbe o pomorskem in zračnem prevozu v skladu s členom 84(2) Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti, Pridružitveni svet odloči v kakšnem obsegu in po kakšnem postopku se lahko sprejmejo določbe za turški pomorski in zračni prevoz.

NASLOV III

TESNEJŠE USKLAJEVANJE GOSPODARSKIH POLITIK

POGLAVJE I

KONKURENCA, OBDAVČENJE IN PRIBLIŽEVANJE ZAKONODAJE

Člen 43

1. Pridružitveni svet lahko v šestih letih po začetku veljavnosti tega protokola sprejme pogoje in pravila za uporabo načel, določenih v členih 85, 86, 90 in 92 Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti.

2. V prehodnem obdobju se lahko šteje, da je Turčija v položaju, navedenem v členu 92(3)(a) Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti. Zato se šteje, da je pomoč za spodbujanje gospodarskega razvoja Turčije združljiva s pravilnim delovanjem pridružitve, če takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil neskladen s skupnimi interesi pogodbenic.

Pridružitveni svet ob koncu prehodnega obdobja ob upoštevanju takratnih gospodarskih razmer v Turčiji odloči, ali je treba podaljšati obdobje, v katerem se uporablja prejšnji pododstavek.

Člen 44

1. Nobena pogodbenica ne uvede nobenih neposrednih ali posrednih notranjih davkov na izdelke druge pogodbenice, ki bi bili višji od neposrednih ali posrednih davkov za podobne domače izdelke.

Nobena pogodbenica ne uvede nobenih notranjih davkov na izdelke druge pogodbenice, ki bi posredno ščitili druge izdelke.

Pogodbenici najkasneje na začetku tretjega leta po začetku veljavnosti tega protokola razveljavita vse določbe, ki veljajo v času podpisa protokola in so v nasprotju z zgornjimi pravili.

2. V trgovini med Skupnostjo in Turčijo vračila notranjih davkov za izvožene izdelke ne presegajo neposrednih ali posrednih notranjih davkov na te izdelke.

3. Če se obračunava prometni davek, obračunan po kumulativnem večstopenjskem davčnem sistemu, se lahko v primeru notranjega obdavčenja uvoženih izdelkov ali vračil za izvožene izdelke določijo povprečne stopnje za izdelke ali skupine izdelkov, pod pogojem, da niso kršena načela iz prejšnjih odstavkov.

4. Pridružitveni svet zagotovi, da se zgornje določbe uporabljajo, pri čemer upošteva izkušnje Skupnosti na področju, ki ga pokriva ta člen.

Člen 45

V trgovini med Skupnostjo in Turčijo se glede drugih dajatev, razen prometnega davka, ne smejo odobriti trošarine in druge oblike posrednega obdavčenja, odpust ali povračilo dajatev pri izvozu, niti ni dovoljeno uvajati izravnalnih dajatev pri uvozu, razen če ni Pridružitveni svet predhodno odobril predvidenih ukrepov za omejeno obdobje.

Člen 46

Pogodbenici lahko sprejmeta vse ukrepe zaščite, ki so po njunem mnenju potrebni za premagovanje težav, ki nastanejo, ker Pridružitveni svet ni sprejel sklepa o pravilih in pogojih uporabe iz člena 43(1) ali ker se ti sklepi ali člena 44 ali 45 ne izvajajo.

Člen 47

1. Če Pridružitveni svet v dvaindvajsetih letih na prošnjo pogodbenice ugotovi, da se v trgovini med Skupnostjo in Turčijo izvaja damping, naslovi na osebo ali osebe, ki so povzročitelji takšnega ravnanja, priporočilo z namenom, da takšno ravnanje odpravi.

2. Prizadeta pogodbenica lahko potem, ko obvesti Pridružitveni svet, sprejme ustrezne ukrepe zaščite, če:

(a) Pridružitveni svet ni sprejel odločitve v skladu z odstavkom 1 v treh mesecih od vložitve prošnje;

(b) se damping kljub izdaji priporočila iz odstavka 1 še vedno izvaja.

Če interesi prizadete pogodbenice zahtevajo takojšnje ukrepanje, lahko ta pogodbenica, potem ko obvesti Pridružitveni svet, uvede začasne ukrepe zaščite, vključno s protidampinškimi dajatvami. Ti ukrepi smejo veljati največ tri mesece od predložitve zahtevka ali od datuma, na katerega prizadeta stranka sprejme zaščitne ukrepe v zvezi z (b) iz prejšnjega odstavka.

3. Če so bili sprejeti ukrepi zaščite po točki (a) prvega pododstavka odstavka 2 ali po drugem pododstavku tega odstavka, lahko Pridružitveni svet kadarkoli sklene, da se takšni ukrepi zaščite opustijo do izdaje priporočil v skladu z odstavkom 1.

Pridružitveni svet lahko tudi priporoči odpravo ali spremembo ukrepov zaščite, sprejetih v skladu s točko (b) prvega pododstavka odstavka 2.

4. Izdelki s poreklom iz ene od pogodbenic ali izdelki ki so bili v eni od njiju v prostem prometu in so bili izvoženi v drugo pogodbenico, se lahko ponovno uvozijo na ozemlje prve pogodbenice brez carin, količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom.

Pridružitveni svet lahko izda ustrezna priporočila za uporabo tega odstavka; pri tem se opira na izkušnje Skupnosti.

Člen 48

Pridružitveni svet lahko pogodbenicama priporoči, da sprejmeta ukrepe za približevanje zakonov in drugih predpisov na področjih, ki jih ta protokol ne pokriva, ampak neposredno vplivajo na delovanje pridružitve, in na področjih, ki jih ta protokol sicer pokriva, vendar v njem zanje niso določeni posebni postopki.

POGLAVJE II

GOSPODARSKA POLITIKA

Člen 49

Pogodbenici se zaradi lažjega doseganja ciljev iz člena 17 Sporazuma o pridružitvi redno posvetujeta v Pridružitvenem svetu glede usklajevanja svojih gospodarskih politik.

Pridružitveni svet po potrebi priporoči ustrezne ukrepe.

Člen 50

1. Pogodbenici izjavljata, da sta pripravljeni liberalizirati plačila v večji meri, kot je določeno v členu 19 Sporazuma o pridružitvi, če bodo to dopuščale njune splošne gospodarske razmere in zlasti njuni plačilni bilanci.

2. Če je prosti pretok blaga, storitev in kapitala omejen samo z omejitvami plačil v zvezi z navedenim pretokom, se te omejitve postopno odpravijo s smiselno uporabo določb o odpravi količinskih omejitev, opravljanju storitev in pretoku kapitala.

3. Pogodbenici se zavezujeta, da režimov, ki jih uporabljata za transferje v zvezi z neblagovnimi transakcijami, naštetimi v Prilogi III k Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti, ne bosta zaostrovali brez predhodnega soglasja Pridružitvenega sveta.

4. Po potrebi se pogodbenici posvetujeta o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se omogoči izvajanje plačil in transferjev iz člena 19 Sporazuma o pridružitvi in iz tega člena.

Člen 51

Za pospešitev uresničevanja ciljev iz člena 20 Sporazuma o pridružitvi si Turčija ob začetku veljavnosti tega protokola prizadeva izboljšati obravnavo zasebnega kapitala iz Skupnosti, ki lahko prispeva k razvoju turškega gospodarstva.

Člen 52

Pogodbenici si prizadevata, da ne bi uvajali novih deviznih omejitev pri pretoku kapitala in s tem povezanimi tekočimi plačili med njima ter da ne bi zaostrovali obstoječih ureditev.

Pogodbenici čim bolj poenostavita formalnosti za izdajo dovoljenj in nadzor, ki se uporabljajo za sklepanje in izvajanje kapitalskih transakcij in transferjev, in se po potrebi med seboj posvetujeta o uvedbi takšne poenostavitve.

POGLAVJE III

TRGOVINSKA POLITIKA

Člen 53

1. Pogodbenici se posvetujeta v Pridružitvenem svetu, da bi v prehodnem obdobju dosegli uskladitev svojih trgovinskih politik v zvezi s tretjimi državami, zlasti na področjih iz člena 113(1) Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti. V ta namen pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice predloži vse ustrezne podatke o sporazumih, ki jih je sklenila in ki vsebujejo tarifne ali trgovinske določbe, kot tudi o spremembah svojega zunanjetrgovinskega režima.

Če bi takšni sporazumi ali spremembe lahko neposredno vplivali na delovanje pridružitve, se v Pridružitvenem svetu opravijo ustrezna posvetovanja, da bi se upoštevali interesi pogodbenic.

2. Pogodbenici ob koncu prehodnega obdobja v Pridružitvenem svetu še bolj uskladita svoji trgovinski politiki s ciljem, da bi trgovinska politika temeljila na enotnih načelih.

Člen 54

1. Če Skupnost sklene sporazum o pridružitvi ali preferencialni sporazum z neposrednim vplivom na delovanje pridružitve, se v Pridružitvenem odboru opravijo ustrezna posvetovanja, da lahko Skupnost upošteva skupne interese, navedene v Sporazumu o pridružitvi med Skupnostjo in Turčijo.

2. Turčija si, če je to potrebno za preprečevanje ovir za prosti pretok blaga v Skupnosti, prizadeva sprejeti vse potrebne ukrepe za reševanje praktičnih težav, ki se lahko pojavijo v zvezi s trgovino med Turčijo in državami, ki imajo s Skupnostjo sklenjene pridružitvene ali preferencialne sporazume.

Če takšni ukrepi niso bili sprejeti, lahko Pridružitveni svet sprejme potrebne določbe za zagotavljanje pravilnega delovanja pridružitve.

Člen 55

V Pridružitvenem svetu lahko potekajo posvetovanja o izvajanju "Regionalnega sodelovanja za razvoj" (RSR).

Pridružitveni svet lahko sprejme vse potrebne določbe. Te ne smejo ovirati pravilnega delovanja pridružitve.

Člen 56

V primeru pridružitve tretje države Skupnosti se opravijo ustrezna posvetovanja v Pridružitvenem svetu, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti in Turčije, navedenih v Sporazumu o pridružitvi.

NASLOV IV

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 57

Pogodbenici postopno prilagodita pogoje za sodelovanje pri naročilih, ki jih oddajo javne oblasti in javna podjetja ter zasebna podjetja, ki imajo posebne ali izključne pravice, tako da ob izteku dobe dvaindvajsetih let ni diskriminacije med državljani držav članic in državljani Turčije, ki imajo sedež na ozemlju pogodbenic.

Pridružitveni svet določi roke in pravila za to prilagoditev; pri tem pa se opira na rešitve, ki jih je na tem področju sprejela Skupnost.

Člen 58

Na področjih, ki jih zajema ta protokol:

- režimi, ki jih Turčija uporablja v odnosu do Skupnosti, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, gospodarskimi družbami ali podjetji,

- režimi, ki jih Skupnost uporablja za Turčijo, ne smejo povzročiti diskriminacije med turškimi državljani ali turškimi gospodarskimi družbami ali podjetji.

Člen 59

Turčija na področjih, ki jih pokriva ta protokol, ni deležna obravnave, ki je bolj ugodna od tiste, ki jo države članice zagotavljajo druga drugi po Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti.

Člen 60

1. Če se v katerem od sektorjev turškega gospodarstva pojavijo resne težave ali če te vplivajo na zunanjo finančno stabilnost Turčije ali če se pojavijo težave, ki negativno vplivajo na gospodarski položaj v kateri od turških regij, lahko Turčija sprejme ustrezne ukrepe zaščite.

Pridružitveni svet nemudoma obvesti o teh ukrepih in o pravilih za njihovo uporabo.

2. Če se v katerem od gospodarskih sektorjev Skupnosti ali ene ali več držav članic pojavijo resne težave ali če te vplivajo na zunanjo finančno stabilnost ene ali več držav članic ali če se pojavijo težave, ki negativno vplivajo na gospodarski položaj katere od regij Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ustrezne ukrepe zaščite ali dovoli zadevni državi članici ali državam članicam, da jih sprejmejo.

Pridružitveni svet nemudoma obvesti o teh ukrepih in o pravilih za njihovo uporabo.

3. Pri izbiri ustreznih ukrepov, ki se sprejmejo v skladu z odstavkoma 1 in 2, imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje pridružitve. Takšni ukrepi ne smejo presegati tega, kar je nujno potrebno za rešitev nastalih težav.

4. V Pridružitvenem svetu lahko potekajo posvetovanja o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Člen 61

Brez poseganja v posebne določbe tega protokola traja prehodno obdobje dvanajst let.

Člen 62

Ta Protokol in njegove priloge so sestavni del Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo.

Člen 63

1. Ta protokol podpisnice ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami, za Skupnost pa se veljavno sklene s sklepom Sveta, sprejetim v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti; pogodbenici Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo bosta o tem sklepu uradno obveščeni.

Listine o ratifikaciji in uradna obvestila o dokončanju postopkov se izmenjajo v Bruslju.

2. Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu izmenjave listin o ratifikaciji in uradnih obvestil iz odstavka 1.

3. Če ta protokol ne začne veljati z začetkom koledarskega leta, lahko Pridružitveni svet tako skrajša ali podaljša obdobja, določena v tem protokolu, zlasti tista za doseganje prostega pretoka blaga, da se iztečejo ob koncu koledarskega leta.

Člen 64

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v nizozemskem, francoskem, nemškem, italijanskem in turškem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

V potrditev navedenega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta dodatni protokol.

Zu Urkund dessen haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter dieses Zustzprotokoll gesetzt.

En foi de quoi, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leurs signatures au bas du présent protocole additionnel.

Ten blijke waarvan de ondergetekende gevolmachtigden hun handtekening onder dit Financieel Protocol hebben gesteld.

Zu Urkund dessen haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter dieses Finanzprotokoll gesetzt.

In fede di che, i plenipotenziari sottoscritti hanno apposto le loro firme in calce al presente protocollo addizionale.

Bunun belgesi olarak, asagida adlari yazili tam yertkili temsilciler hu Mali Protokolün altina imzalarini atmislardir.

Geschehen zu Brüssel am dreiundzwanzigsten November neunzehnhundertsiebzig.Fait à Bruxelles, le vingt-trois novembre mil neuf cent soixante-dix.Fatto a Bruxelles, addinoventitré novembre millenovecentosettanta.Gedaan te Brussel, de drieėntwintigste november negentienhonderdzeventig.

Brüksel'de, yirmi üíKasim bin dokuz yüz yetmis gününde yapilmistir.

Pour Sa Majesté le Roi des Belges,Voor Zijne Majesteit de Koning der Belgen,

Pierre Harmel

Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland,

Walter Scheel

Pour le Président de la République française,

Maurice Schumann

Per il Presidente della Repubblica italiana,

Mario Pedini

Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg,

Gaston Thorn

Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden,

J.M.A.H. Luns

Walter Schell

Franco MariaMalfatti

Türkiye Cumhurbaskani adina,

Ihsan SabriÇaglayangíl

--------------------------------------------------

PRILOGE

PRILOGA 1

o obravnavi, ki se uporablja pri uvozu naftnih proizvodov iz Turčije v Skupnost

Edini člen

1. Ne glede na člene 9 in 21 do 30 Dodatnega protokola, se spodaj navedeni izdelki, ki so bili rafinirani v Turčiji, uvozijo v Skupnost prosto carine v mejah skupne letne tarifne kvote Skupnosti, ki znaša 200000 metričnih ton:

Številka SCT | Poimenovanje |

27.10 | Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih ter proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo po masi 70 % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov: A.Lahka olja:III.za druge nameneB.Srednja olja:III.za druge nameneC.Težka olja:I.Plinsko olje:(c)za druge namene:II.Kurilna olja:(c)za druge namene:III.Mazalna olja; druga olja:(c)za mešanje v skladu s pogoji Dodatne opombe 7 k temu poglavju [1](d)za druge namene: |

27.11 | Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki: A:Tržni propan in tržni butan:III.za druge namene |

27.12 | Vazelin: A.Surov:III.za druge nameneB.Drugo |

27.13 | Parafinski vosek, mikrokristalni vosek, stiskani vosek, ozokerit, vosek iz lignita, vosek iz šote in drugi mineralni voski, obarvani ali ne: B.DrugoI.Surov:(c)za druge namene:II.Drugo |

27.14 | Naftni bitumen, naftni koks in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov: C.Drugo |

2. Skupnost ima pravico spremeniti režime, določene v odstavku 1:

- če se sprejme skupna opredelitev porekla za naftne proizvode iz tretjih držav in pridruženih držav,

- če so sprejeti sklepi v okviru skupne trgovinske politike,

- če se uvede skupna energetska politika.

V takem primeru Skupnost zagotovi, da se pri uvozu iz odstavka 1 odobrijo enake ugodnosti, kot jih predvideva ta odstavek.

3. V Pridružitvenem svetu lahko potekajo posvetovanja o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 2.

4. Če Skupnost ne sprejme ukrepov iz odstavka 2 v treh letih, lahko Pridružitveni svet pregleda obseg kvote, določene v odstavku 1.

5. Dodatni protokol, razen odstavkov 1 in 2, ne posega v pravila, ki se uporabljajo za uvoz naftnih proizvodov.

PRILOGA 2

o obravnavi, ki se uporablja pri uvozu posameznih tekstilnih izdelkov iz Turčije v Skupnost

Člen 1

1. Ne glede na člen 9 Dodatnega protokola Skupnost postopno ukine carine iz skupne carinske tarife za spodaj naštete izdelke, uvožene iz Turčije, in sicer s štirimi zaporednimi znižanji po 25 % v dvanajstih letih. Ta znižanja se izvedejo na datum začetka veljavnosti dodatnega protokola ter štiri, osem in dvanajst let za tem:

Številka SCT | Poimenovanje |

55.05 | Bombažna preja, nepripravljena za prodajo na drobno |

55.09 | Druge bombažne tkanine |

58.01 | Preproge, talna prekrivala, vozlani (dokončani ali nedokončani): ex A.Iz volne fine živalske dlake, razen ročno izdelanih preprog, talnih prekrival |

2. Skupnost pa lahko ob začetku veljavnosti Dodatnega protokola kljub temu za 75 % zniža dajatve iz skupne carinske tarife za izdelke iz tarifnih številk 55.05 in 55.09, uvožene iz Turčije, v mejah letnih tarifnih kvot Skupnosti, ki znašajo 300 metričnih ton za tarifno številko 55.05 in 1000 metričnih ton za tarifno številko 55.09.

Člen 2

Ne glede na člene 21, 22, 23 in 24 Dodatnega protokola ima Skupnost pravico, da uvede nove količinske omejitve pri uvozu naslednjih izdelkov iz Turčije.

Številka SCT | Poimenovanje |

50.01 | Zapredki sviloprejk, primerni za odvijanje |

50.02 | Surova svila (ne predelana) |

PRILOGA 3

Seznam izdelkov, za katere velja časovni razpored tarifnih znižanj iz člena 11

Tarifna št. turške carinske tarife | Poimenovanje |

| |

15.05 | | Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob (vključno z lanolinom): |

– 90 | drugo |

15.09 | | Degras (strojarska maščoba) |

15.10 | | Maščobne kisline; kisla olja iz rafinacije; maščobni alkoholi: |

– 10 | maščobne kisline |

15.11 | | Glicerin in glicerinski lugi: |

10 | glicerol |

17.04 | | Sladkorni izdelki, ki ne vsebujejo kakava: |

– 90 | drugo |

17.05 | | Aromatizirani ali obarvani sladkorji, sirupi in melase, vendar brez sadnih sokov, ki vsebujejo kakršen koli delež dodanega sladkorja |

18.06 | | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |

19.02 | | Živila iz moke, škroba ali sladnega ekstrakta, ki se uporabljajo za prehrano otrok, za dietne ali kulinarične namene, in vsebujejo manj kot 50 mas. % kakava |

21.07 | | Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |

22.08 | | Nedenaturirani etanol ali nevtralna žganja z vsebnostjo alkohola 80 % ali več; denaturirana žganja (skupaj z etanolom in nevtralnimi žganji) s kakršno koli vsebnostjo alkohola |

24.02 | | Predelan tobak; tobakovi ekstrakti in esence |

25.32 | | Stroncianit (kalciniran ali nekalciniran) razen stroncijevega oksida; mineralne snovi, ki niso opisane ali navedene drugje; odpadki lončarskih izdelkov: |

ex 90 | Stroncianit (kalciniran ali nekalciniran) |

27.04 | | Koks in in polkoks iz črnega premoga, rjavega premoga, lignita ali šote: |

– 21 | koks in polkoks iz črnega premoga |

28.06 | | Klorovodikova kislina in klorsulfonska kislina: |

– 10 | klorovodikova kislina |

28.08 | | Žveplova kislina; oleum: |

– 30 | oleum |

28.15 | | Sulfidi nekovin; fosforjev trisulfid: |

– 20 | ogljikov disulfid |

28.17 | | Natrijev hidroksid (kavstična soda); kalijev hidroksid (kavstična pepelika); natrijevi ali kalijevi peroksidi: |

– 11 | natrijev hidroksid, kemično čist |

– 12 | natrijev hidroksid |

28.20 | | Aluminijev oksid in hidroksid; umetni korund: |

– 10 | aluminijev oksid |

– 20 | aluminijev hidroksid |

28.21 | | Kromovi oksidi in hidroksidi |

28.22 | | Manganovi oksidi: |

– 10 | manganov dioksid |

28.23 | | Železovi oksidi in hidroksidi; zemeljske barve, ki vsebujejo 70 mas. % ali več vezanega železa, preračunanega kot Fe203 |

28.27 | | Svinčevi oksidi; minij in oranžni svinčev oksid |

28.30 | | Kloridi in oksikloridi: |

– 30 | amonijev klorid |

28.32 | | Klorati in peklorati |

28.35 | | Sulfidi; polisulfidi: |

– 20 | natrija |

28.37 | | Sulfiti in tiosulfati |

28.38 | | Sulfati (vključno z galuni) in persulfati: |

– 31 | natrijevi sulfati |

– 40 | aluminijevi sulfati |

– 71 | železovi sulfati |

28.40 | | Fosfiti, hipofosfiti in fosfati: |

– 11 | natrijevi fosfati |

28.42 | | Karbonati in perkarbonati; komercialni amonijev karbonat, ki vsebuje amonijev karbamat: |

– 11 | natrijev bikarbonat |

– 12 | natrijev perkarbonat |

– 13 | natrijev karbonat (kalciniran) |

– 14 | natrijev karbonat (kristalni) |

– 42 | precipitat kalcijevega karbonata |

28.45 | | Silikati; komercialni natrijevi in kalijevi silikati: |

– 10 | natrij |

– 20 | kalij |

28.47 | | Soli kovinskih kislin (na primer, kromati, permanganati, stanati): |

– 32 | natrijev kromat |

– 33 | kalijev kromat |

– 34 | svinčev kromat |

– 35 | natrijev dikromat |

– 36 | kalijev dikromat |

28.54 | | Vodikov peroksid (vključno s trdim vodikovim peroksidom) |

28.56 | | Karbidi (na primer, silicija, bora, drugih kovin) |

29.02 | | Halogenski derivati ogljikovodikov: |

– 30 | trikloretilen |

– 40 | ogljikov tetraklorid |

– 60 | perkloretilen |

– 80 | klorofluormetani |

– 90 | drugo |

29.03 | | Sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati ogljikovodikov (razen mošusnega ksilena iz tarifne številke 29.03.10) |

29.04 | | Aciklični alkoholi in njihovi halogenirani sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: |

– 10 | pentaeritritol |

– 21 | čisti metanol |

– 22 | butilalkohol |

– 23 | propilalkohol in izopropilalkohol |

– 24 | stearil in cetilalkohol |

– 25 | sorbitol, manitol |

– 26 | propilen glikol |

– 39 | drugo |

29.09 | | Epoksidi, epoksialkoholi, epoksifenoli in epoksietri s tričlenskim ali štiričlenskim obročem in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: |

– 90 | drugo |

29.14 | | Monokisline in njihovi anhidridi, kisli halogenidi, kisli peroksidi in perkisline ter njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: |

– 21 | anhidrid ocetne kisline |

– 22 | ocetna kislina, razen anhidrida ocetne kisline |

– 30 | oleinska kislina |

– 41 | mravljinčna kislina |

– 42 | natrijev acetat |

– 43 | aluminijev acetat |

– 46 | magnezijev acetat |

– 47 | butilacetat |

– 48 | etilstearat |

– 49 | drugo |

29.15 | | Polikisline in njihovi anhidridi, kisli halogenidi, kisli peroksidi in perkisline ter njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: |

– 51 | dioktil ftalat |

– 52 | dibutil ftalat |

– 53 | diethil ftalat |

– 54 | dimetilftalat |

29.16 | | Kisline z alkoholno, aldehidno, ketonsko ali fenolno funkcijo in druge enostavne ali kompleksne kisline s kisikovo funkcijo in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in perkisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: |

– 41 | citronska kislina |

– 53 | železov glukonat |

– 54 | kalcijev laktat |

29.28 | | Diazo-, azo- ali azoksi spojine |

29.33 | | Organske živosrebrne spojine |

29.35 | | Heterociklične spojine; nukleinske kisline: |

– 30 | furfuraldehid (furfurol) |

– 59 | drugo |

29.43 | | Sladkorji, kemično čisti, razen saharoze: |

– 10 | glukoza |

– 20 | laktoza |

– 90 | drugo |

30.03 | | Zdravila (vključno z veterinarskimi zdravili): |

| (b)Drugo: |

– 41 | prva kategorija |

– 42 | druga kategorija |

– 43 | tretja kategorija |

32.03 | | Sintetična strojila, mešana z naravnimi strojili ali ne, umetni lugi za predstrojenje (ki na primer izvirajo iz encimov, pankreasa ali bakterij) |

32.05 | | Sintetična organska barvila (vključno s pigmentnimi barvili); sintetični organski izdelki, ki se uporabljajo kot luminofori; izdelki, ki se uporabljajo kot optična belila, glede na vlakna; naravni indigo (razen naravnega indiga iz tarifne številke 32.05.10, sintetičnih organskih izdelkov, ki se uporabljajo kot luminofori iz tarifne številke 32.05.30 in izdelkov, ki so optična belila, glede na vlakna, ki sodijo v podštevilko 32.05.40) |

32.06 | | Lak barve |

32.07 | | Druga barvila; anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori: |

– 22 | litopon |

32.09 | | Barve in laki; vodne barve; pigmenti, pripravljeni v vodi, ki se uporabljajo za dodelavo usnja; barve in emajli; pigmenti v lanenem olju, belem špiritu, terpentinskem olju, laku ali drugih medijih za barve ali emajle; tiskarske folije; barve ali druga barvila v embalaži, ki se uporablja za prodajo na drobno (razen pigmentov, pripravljenih v vodi, ki se uporabljajo za dodelavo usnja iz tarifne podštevilke 32.09.22 in tiskarskih folij iz tarifne številke 32.09.32) |

32.13 | | Črnila, tiskarske barve in druga črnila: |

– 19 | druge tiskarske barve |

– 22 | koncentrirana črnila |

– 23 | črnila za kopiranje in razmnoževanje |

– 24 | črnila za kemične svinčnike |

– 25 | črnila za kopirne stroje ter za blazinice in trakove za pisalne stroje |

33.06 | | Parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki |

34.01 | | Milo, vključno z medicinskim milom |

34.02 | | Organska površinsko aktivna sredstva; površinsko aktivni preparati, preparati za pranje z dodatkom mila ali brez njega |

34.05 | | Loščila in kreme za obutev, pohištvo, tla, kovine, paste in praški za čiščenje in podobni preparati, razen voskov iz tarifne številke 34.04 |

35.06 | | Pripravljena lepila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; proizvodi, ki so primerni za uporabo kot lepila, pripravljeni za prodajo na drobno končnemu porabniku, v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase: |

– 20 | drugo |

36.05 | | Pirotehnični izdelki (na primer izdelki za ognjemete, signalne rakete za gosto meglo, signalne rakete, rakete proti toči) |

36.06 | | Vžigalice, razen bengalskih vžigalic |

38.03 | | Aktivno oglje (za razbarvanje, depolarizacijo ali absorpcijo), aktivni diatomit, aktivna glina, aktivni boksit in drugi aktivni naravni mineralni izdelki (razen drugih izdelkov iz podštevilke 38.03.90) |

38.05 | | Tal-olje (tekoča smola) |

38.12 | | Pripravljena sredstva za glaziranje, apreture in jedkanje, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah |

39.01 | | Izdelki, dobljeni s kondenzacijo, polikondenzacijo in poliadicijo, modificirani ali polimerizirani ali ne, linearni ali ne (na primer, fenoplasti, aminoplasti, alkidi, polialil estri in drugi nenasičeni poliestri, silikoni), razen drugih izdelkov iz tarifne podštevilke 39.01.19, poliamidov in superpoliamidov iz podštevilke 39.01.23 in drugih izdelkov iz tarifne podštevilke 39.01.29 |

39.02 | | Polimerizacijski in kopolimerizacijski izdelki (na primer, polietilen, politetrahaloetileni, poliizobutilen, polistiren, polivinil klorid, polivinil acetat, polivinil kloracetat in drugi polivinilni derivati, polakrilni in polimetakrilni derivati, kumaron-inden smole): |

| – Tekočine in paste, vključno z emulzijami, disperzijami in raztopinami: |

– 12 | polivinilacetat |

– 16 | derivati poliakrila in polimetakrila |

– 17 | kumaron-inden smole |

– 19 | drugo: |

| –bloki, kepe, prah (vključno prah za oblikovanje), zrnca, luske in podobne razsute oblike, odpadki in ostanki: |

– 22 | polivinilacetat |

– 26 | derivati poliakrila in polimetakrila |

– 27 | kumaron-inden smole |

– 29 | drugo |

| – drugo: |

– 32 | polivinilacetat |

– 39 | drugo |

39.03 | | Regenerirana celuloza; nitrat celuloze, acetat celuloze in drugi celulozni estri, celulozni etri in drugi kemični derivati celuloze, plastificirani ali ne (na primer kolodije, celuloid); vulkanizirana vlakna: |

| – Tekočine in paste, vključno z emulzijami, disperzijami in raztopinami: |

– 11 | kolodije |

| – bloki, kepe, prah (vključno prah za oblikovanje), zrnca, luske in podobne razsute oblike, odpadki in ostanki: |

– 22 | nitrat celuloze |

– 23 | celulozni acetat |

| – drugo: |

– 31 | regenerirana celuloza |

– 32 | vulkanizirana vlakna |

– 34 | celulozni acetat |

39.07 | | Izdelki iz materialov, opisanih v tarifnih številkah 39.01 do 39.06 |

40.02 | | Lateks iz sintetične gume, predvulkaniziran lateks iz sintetične gume; sintetična guma; faktis, dobljen iz olja: |

| (a)Sintetična guma in lateks, namenjen za proizvodnjo in obnavljanje (protektiranje) plaščev in zračnic za vse vrste transportnih vozil: |

– 12 | sintetični lateks |

| (b)Drugo: |

– 22 | sintetični lateks |

– 23 | faktis, dobljen iz olja |

40.09 | | Cevi iz neutrjene vulkanizirane gume |

40.13 | | Oblačilni predmeti in pribor za oblačila (vključno z rokavicami), za vse vrste namenov, iz neutrjenega vulkaniziranega kavčuka (gume) |

40.14 | | Drugi izdelki iz neutrjene vulkanizirane gume: |

– 21 | radirke |

41.10 | | Umetno usnje na osnovi usnja ali usnjenih vlaken v ploščah, listih ali zvitkih |

42.01 | | Sedlarski in jermenarski proizvodi iz kakršnega koli materiala (na primer sedla, jermeni, komati, vprežne vrvi za komate, ščitniki za kolena in škornji) za katero koli žival |

42.02 | | Izdelki za potovanja (na primer, potovalni kovčki, kovčki, škatle za klobuke, potovalne torbe, nahrbtniki), nakupovalne torbe, ženske torbice, šolske torbe, aktovke, moške in ženske denarnice, toaletne torbice, škatle za orodje, mošnjički za tobak, škatle, zaboji, etuii (na primer za orožje, glasbene instrumente, daljnoglede, nakit, steklenice, obutev, ščetke) in podobni izdelki iz usnja ali umetnega usnja iz vulkaniziranih vlaken ali iz folij iz plastičnih mas, iz kartona ali iz tekstilnega materiala |

42.06 | | Izdelki iz črev (razen sviloprejkine niti), pozlatarskih open, mehurjev ali kit |

43.01 | | Surovo krzno: |

– 40 | karakul, astrahanske ovce |

– 90 | drugo |

43.02 | | Strojeno ali obdelano krzno, vključno s krznom sestavljenim v plošče, križe in podobne oblike; strojeni ali obdelani krzneni kosi ali odrezki, vključno z glavami, šapami, repi in podobnim (ki niso predelani) |

43.03 | | Izdelki iz krzna |

43.04 | | Umetno krzno in izdelki iz njega |

44.11 | | Lesena žica; les za vžigalice; lesni čepki za obutev |

44.15 | | Vezane lesene plošče, blok table, plastovite table, table z letvami in podobni izdelki iz laminiranega lesa (vključno s furniranimi ploščami), intarzije in marketerija iz lesa: |

– 20 | vezane lesene plošče ali intarzije ali marketerija iz lesa |

44.16 | | Celičaste lesene plošče, z licem iz osnovne kovine ali brez njega |

44.17 | | "Izboljšan les" v ploščah, blokih in podobnih oblikah |

44.18 | | Regeneriran les, ne glede na to ali so to skobljanci, žagovina, lesna moka ali drugi leseni ostanki, aglomerirani z naravno ali umetno smolo ali drugimi organskimi vezivi, v listih, kosih ali podobni obliki |

44.23 | | Stavbno pohištvo (vključno z montažnimi in sestavljivimi zgradbami ter sestavljenimi parketnimi ploščami) |

44.25 | | Leseno orodje, škatle za orodje, držaji za orodje, škatle in držala za metle in ščetke, čevljarska kopita, iz lesa: |

– 10 | čevljarska kopita |

44.28 | | Drugi izdelki iz lesa |

45.03 | | Izdelki iz naravne plute |

45.04 | | Aglomerirana pluta (z vezivi ali brez njih) in izdelki iz aglomerirane plute |

47.01 | | Pulpa, pridobljena iz različnih vlaknatih rastlinskih materialov z mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi |

48.01 | | Papir in lepenka (skupaj s celulozno vato), strojno izdelana, v zvitkih ali listih: |

| (b)Papir s 70 % ali več lesne celuloze, ki tehta od vključno 50 do 55 g/m2 |

– 21 | časopisni papir |

– 29 | drugo |

– 40 | tiskalni in pisalni papir |

– 50 | kraftpapir |

| (f)Drugo: |

– 61 | navadni ovojni papir z maso 30 g/m2 ali manj |

– 62 | navadni ovojni papir z maso več kot 30 g/m2 |

– 63 | cigaretni papir |

– 64 | vpojni papir |

– 67 | karton v zvitkih za izdelavo kartic za stroje za luknjanje kartic |

– 68 | karton |

48.02 | | Ročno izdelani papir in karton |

48.03 | | Pergamentni papir ali za maščobe neprepusten papir in karton in njune imitacije in glazirani prozorni ali prosojni papirji, v zvitkih ali listih |

48.04 | | Sestavljeni papir ali karton (izdelana z lepljenjem ravnih slojev), površinsko nepremazana in neimpregnirana, znotraj ojačena ali neojačena, v zvitkih ali listih |

48.05 | | Papir in karton, valovita (z ravnimi površinskimi listi ali brez njih), nabrana, krep, plisirana, reliefna ali luknjana, v zvitkih ali listih |

48.06 | | Papir in karton, samo s črtami ali kvadrati, vendar brez drugega tiska, v zvitkih ali ploščah |

48.07 | | Papir in karton, impregnirana, premazana, površinsko barvana, površinsko okrašena ali potiskana (ki nimata samo črt ali kvadratov in nista tiskovina iz poglavja 49), v zvitkih ali listih |

48.09 | | Gradbene plošče iz lesne celuloze ali rastlinskih vlaken, vezane z naravnimi ali umetnimi smolami ali podobnimi vezivi ali ne |

48.10 | | Cigaretni papir, razrezan v določene velikosti, v obliki knjižic ali cevi ali ne |

48.11 | | Zidne tapete in lincrusta; prozorni papir za okna |

48.12 | | Talne obloge na podlagi papirja ali kartona, nerazrezane ali razrezane v določene velikosti, s premazom, ki vsebuje linolej ali brez njega |

48.13 | | Karbon papir in drug papir za kopiranje (vključno z matricami za razmnoževanje), razrezan v določene oblike ali velikosti, pripravljen v škatlah ali ne |

48.14 | | Bloki pisalnega papirja, pisemske ovojnice, pisemske kartice, dopisnice; karte za dopisovanje brez slike; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona |

48.15 | | Drug papir in karton, razrezan v določene velikosti ali oblike (razen filtrirnega papirja iz tarifne številke 48.15.30) |

48.16 | | Škatle, vreče in druga embalaža iz papirja ali kartona |

48.17 | | Registri za dokumente, podstavki za pisanje, škatle za shranjevanje in podobni izdelki, iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v pisarnah, trgovinah in podobno |

48.18 | | Registri, zvezki, beležnice, rokovniki, knjige za naročilnice in pobotnice, dnevniki, podstavki za pisanje, povezi za knjige (po sistemu prostih listov ali druge) in podobni izdelki za pisanje iz papirja ali kartona; albumi za znamke ali zbirke in knjižni ovitki iz papirja ali kartona |

48.19 | | Papirne ali kartonske etikete, tiskane ali gumirane ali ne |

48.20 | | Tuljave, motki, kopsi in podobne podlage iz papirne mase, papirja ali kartona (luknjani ali neluknjani, ojačeni ali neojačeni) |

48.21 | | Drugi izdelki iz papirne mase, papirja, kartona ali celulozne vate: |

– 31 | kartice za luknjanje |

– 39 | drugo |

49.08 | | Papir za preslikovanje (dekalkomanije) |

49.09 | | Razglednice, božične voščilnice in druge slikovne voščilnice, natisnjene po kakršnem koli postopku z robovi ali brez njih |

49.10 | | Koledarji vseh vrst, iz papirja ali kartona, vključno s koledarskimi bloki |

50.04 | | Svilena preja, razen preje iz svilenega izčeska ali drugih svilenih odpadkov, nepripravljena za prodajo na drobno |

50.05 | | Preja iz svilenih odpadkov, razen iz svilenega izčeska, nepripravljena za prodajo na drobno |

50.06 | | Preja iz svilenega izčeska, nepripravljena za prodajo na drobno |

50.07 | | Svilena preja in preja iz svilenega izčeska ali drugih svilenih odpadkov, pripravljena za prodajo na drobno |

50.09 | | Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov, razen iz izčeska |

50.10 | | Svilene tkanine iz svilenega izčeska |

51.01 | | Preja iz umetnih vlaken (nerezanih), nepripravljena za prodajo na drobno: |

| (b)60 den ali manj: |

| – Sintetična preja: |

– 23 | z osnovo iz vinila |

– 24 | z osnovo iz akrila |

– 25 | z osnovo iz polipropilena |

– 29 | drugo |

| – Regenerirane preje: |

– 31 | viskozna umetna svila |

– 32 | acetatna umetna svila |

– 33 | regenerirane preje na osnovi beljakovin |

– 39 | drugo |

| (c)Več kot 60 den: |

| – Sintetične preje: |

– 43 | z osnovo iz vinila |

– 44 | z osnovo iz akrila |

– 45 | z osnovo iz propilena |

– 49 | drugo |

| – Regenerirane preje: |

– 51 | viskozna umetna svila |

– 52 | acetatna umetna svila |

– 53 | regenerirane preje na osnovi beljakovin |

– 59 | drugo |

51.02 | | Monofilament, v traku (umetna slama in podobno) in umetne strune iz materialov iz umetnih vlaken |

51.03 | | Preja iz umetnih vlaken (nerezanih), pripravljena za prodajo na drobno: |

| (b)Drugo: |

– 21 | regenerirane preje |

– 22 | sintetične preje |

51.04 | | Tkanine iz umetnih vlaken (nerezanih), skupaj s tkaninami iz monofilamenta ali traku iz tarifne številke 51.01 ali 51.02 (razen tkanin iz sintetičnih vlaken (nerezanih) za proizvodnjo zračnic in plaščev za vse vrste transportnih vozil, ki sodijo v tarifno številko 51.04.11) |

54.05 | | Tkanine iz lanu ali ramije |

56.01 | | Umetna vlakna (rezana), nemikana, nečesana niti kako drugače pripravljena za predenje (razen sintetičnih vlaken na osnovi poliamida iz tarifne številke 56.01.11, na osnovi poliestra iz tarifne številke 56.01.12 in na osnovi akrila iz tarifne številke 56.01.14) |

56.02 | | Nerezano predivo iz filamentov za proizvodnjo umetnih vlaken (rezanih) |

– 20 | regenerirano |

56.03 | | Odpadki (vključno z odpadki preje ter razvlaknjenimi tekstilnimi surovinami) iz umetnih vlaken (celih ali rezanih), nemikani, nečesani ali drugače pripravljeni za predenje |

56.04 | | Umetna vlakna (rezana ali odpadna), mikana, česana ali kako drugače pripravljena za predenje (razen vlaken in odpadkov sintetičnih vlaken na osnovi poliamida iz tarifne številke 56.04.11, na osnovi poliestra iz tarifne številke 56.04.12 in na osnovi akrila iz tarifne številke 56.01.14) |

56.05 | | Preja iz umetnih vlaken (rezanih ali odpadnih), nepripravljena za prodajo na drobno |

56.06 | | Preja iz umetnih vlaken (rezanih ali odpadnih), pripravljena za prodajo na drobno |

56.07 | | Tkanine iz umetnih vlaken (rezanih ali odpadnih) |

57.05 | | Preja iz prave konoplje |

57.08 | | Papirna preja |

57.09 | | Tkanine iz prave konoplje |

57.11 | | Tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken |

57.12 | | Tkanine iz papirne preje |

58.02 | | Druge preproge, talna prekrivala, predposteljniki, predpražniki in tekači ter preproge "kelim", "šumak" in "karamani" in podobni izdelki (dokončani ali nedokončani): |

– 10 | preproge, talna prekrivala, strojno izdelani |

58.04 | | Tkanine z zankasto oz. lasasto površino in tkanine iz ženiljske preje (razen frotirja za brisače ali podobnega frotirja iz bombaža iz tarifne številke 55.08 in tkanin iz tarifne številke 58.05): |

– 20 | iz svile |

– 40 | iz sintetičnih vlaken |

– 50 | iz regeneriranih vlaken |

58.08 | | Til in drug mrežast material (razen tkanih, pletenih ali kvačkanih materialov), navaden: |

– 20 | iz sintetičnih vlaken |

58.09 | | Til in drug mrežast material (razen tkanih, pletenih ali kvačkanih materialov); ročno ali strojno izdelane čipke, v metraži, trakovih ali motivih |

58.10 | | Vezenine, v metraži, trakovih ali motivih |

59.03 | | Materiali iz koprenastih vlaken, materiali iz podobne koprenaste preje in izdelki iz takšnih materialov, impregnirani ali prevlečeni ali ne |

59.08 | | Tekstilni materiali, impregnirani ali premazani s pripravki iz celuloznih derivatov ali drugih umetnih plastičnih mas |

59.10 | | Linolej in materiali, narejeni na tekstilni osnovi podobno kot linolej, razrezani v določene oblike ali ne ali takšni kot se uporabljajo za talne obloge ali ne; talne obloge, narejene iz prevleke na tekstilni osnovi, razrezane v oblike ali ne |

59.11 | | Gumirani tekstilni materiali, razen gumiranega pletenega ali kvačkanega blaga |

59.13 | | Elastični materiali in pozamenterija iz elastičnih materialov (razen pletenega ali kvačkanega blaga), narejeni iz tekstilnih materialov, kombiniranih z gumijastimi nitmi |

60.01 | | Pleten ali kvačkan material, neelastičen in negumiran |

60.02 | | Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov, pletene ali kvačkane, neelastične in negumirane |

60.03 | | Dokolenke, spodnje nogavice, nogavice, kratke nogavice do gležnjev, nogavičke in podobno, pletene ali kvačkane, neelastične in negumirane |

60.04 | | Spodnja oblačila, pletena ali kvačkana, neelastična in negumirana |

60.05 | | Vrhnja oblačila in drugi izdelki, pleteni ali kvačkani, neelastični in negumirani |

60.06 | | Pleteni ali kvačkani materiali in izdelki iz njih, elastični ali gumirani (vključno z elastičnimi kovinskimi ščitniki za kolena in elastičnimi dokolenkami) |

61.01 | | Moška in fantovska vrhnja oblačila |

61.02 | | Ženska, dekliška in otroška vrhnja oblačila |

61.03 | | Moška in fantovska spodnja oblačila, vključno z ovratniki, srajčnimi vstavki in manšetami |

61.04 | | Ženska, dekliška in otroška spodnja oblačila |

61.05 | | Robčki |

61.06 | | Šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki |

61.07 | | Pentlje, metuljčki in kravate |

61.08 | | Ovratniki, ovratne rute, okrasni dodatki, sprednji deli steznikov, naprsni deli oblek, manšete, naborki in podoben pribor in pozamenterija za ženska in dekliška oblačila |

61.09 | | Stezniki, oporniki, pasovi za nogavice, nedrčki, naramnice, podveze in podobni izdelki (skupaj s takšnimi izdelki iz pletenega ali kvačkanega materiala), elastični ali ne |

61.10 | | Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov, dokolenke, nogavice in nogavičke, ki niso pletene ali kvačkane |

61.11 | | Gotovi pribor za oblačila (na primer ščitniki za obleke, ramenske in druge blazinice, pasovi, mufi, ščitniki za rokave, žepi) |

62.05 | | Drugi gotovi tekstilni izdelki (vključno s kroji za oblačila) |

65.01 | | Tulci, stožci in podobni izdelki iz klobučevine, neoblikovani in brez oboda; krogi in cilindri (vključno z rezanimi cilindri) iz klobučevine |

65.02 | | Tulci, stožci in podobni izdelki, pleteni ali izdelani s sestavljanjem trakov iz katerega koli materiala, neoblikovani in brez oboda |

65.03 | | Klobuki in druga pokrivala, iz klobučevine, izdelani iz tulcev, stožcev in drugih izdelkov iz klobučevine iz tar. št. 65.01, podloženi ali okrašeni ali ne |

65.04 | | Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali izdelani iz pletenih ali drugih trakov iz katerega koli materiala, podloženi ali okrašeni ali ne |

65.05 | | Klobuki in druga pokrivala (vključno z mrežicami za lase), pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), podloženi ali okrašeni ali ne |

65.06 | | Druga pokrivala, vključno podložena ali okrašena |

65.07 | | Trakovi za notranje obrobljanje, podloge, prevleke, osnove in ogrodja (vključno z vzmetnimi ogrodji za sklopne cilindre), ščitniki za oči in podbradniki, za pokrivala |

66.01 | | Dežniki in sončniki (vključno palice-dežniki, vrtni dežniki in podobni dežniki) |

66.03 | | Deli, okraski in pribor za izdelke iz tar.št. 66.01 ali 66.02 |

67.01 | | Kože in drugi deli ptic z njihovim perjem in puhom, perje, deli perja, puh in izdelki iz njih (razen izdelkov iz tarifne številke 05.07 in obdelanih peresnih tulcev iz perja) |

67.02 | | Umetno cvetje, listje in sadeži in njihovi deli; izdelki, izdelani iz umetnega cvetja, listja ali sadežev |

67.04 | | Lasulje, umetne brade, lasni vložki, kodri ipd. iz človeških las, živalske dlake ali tekstilnih surovin; drugi izdelki iz človeških las (vključno z lasnimi mrežicami) |

67.05 | | Ventilatorji in ročne pahljače; nemehanični, iz kakršnega koli materiala; okvirji zanje in njihovi deli in ročaji iz kakršnega koli materiala |

68.04 | | Mlinski kamni, brusi ipd. (vključno z glavami, ploščami in konicami za mletje, ostrenje, poliranje, izravnavanje in rezanje) iz naravnega kamna (aglomeriranega ali ne), iz aglomeriranega naravnega ali umetnega abrazivnega materiala ali iz keramike, z deli iz drugih materialov ali brez njih, vendar brez ogrodij; segmenti in drugi dokončani deli takšnih kamnov in plošč, iz naravnega kamna (aglomeriranega ali ne), iz aglomeriranega naravnega ali umetnega abrazivnega materiala ali iz keramike: |

– 20 | drugo |

68.06 | | Naravni ali umetni abrazivni materiali v prahu ali zrnu, na podlagi iz tkanin, papirja, kartona ali drugih materialov, vključno tudi razrezane v določene oblike, prešite ali kako drugače sestavljene: |

– 90 | drugo |

68.07 | | Žlindrina volna, volna iz kamna in podobne mineralne volne; listasti vermikulit, ekspandirane gline, penasta žlindra in podobni ekspandirani mineralni materiali, mešanice in izdelki iz mineralnih materialov za toplotno ali zvočno izolacijo ali za absorbcijo zvoka, razen izdelkov iz tar.št. 68.12 ali 68.13 ali iz poglavja 69 |

68.08 | | Izdelki iz bitumna ali iz podobnih materialov (npr. iz bitumna iz nafte ali iz premogove katranske smole) |

68.11 | | Izdelki iz cementa (vključno z žlindranim cementom), betona ali umetnega kamna (vključno z granuliranim marmorjem, aglomeriranim s cementom), armirani ali nearmirani |

68.13 | | Predelani azbest in izdelki iz njega (npr. azbestne plošče, preja in tkanine; azbestna oblačila, azbestni spoji), ojačeni ali neojačeni, razen izdelkov iz tarifne številke 68.14; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata; izdelki iz teh mešanic |

68.16 | | Izdelki iz kamna ali drugih mineralnih materialov (vključno s izdelki iz šote), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |

– 20 | žgana opeka iz terdolomita |

69.11 | | Namizna posoda in drugi izdelki za domačo rabo ali za toaletne namene, iz porcelana (skupaj s krhkim porcelanom in parskim porcelanom) |

69.12 | | Namizna posoda in drugi izdelki za domačo rabo ali za toaletne namene, iz druge lončenine |

69.13 | | Kipci in drugi okrasni predmeti ter izdelki za osebni okras; pohištvo |

69.14 | | Drugi izdelki |

70.02 | | Steklo, znano pod nazivom "emajlirano" steklo, v kosih, palicah in ceveh |

70.03 | | Steklo v obliki krogel, palic in cevi, neobdelano (ki ni optično steklo) |

70.04 | | Neobdelano lito ali valjano steklo (skupaj s plakiranim ali armiranim steklom), okrašeno ali ne, v pravokotnikih |

70.05 | | Neobdelano vlečeno ali pihano steklo (skupaj s plakiranim steklom), v pravokotnikih: |

– 20 | vlečeno ali pihano steklo, neprozorno, črtasto ali rebrasto |

– 30 | drugo |

70.06 | | Lito, valjano, vlečeno ali pihano steklo (vključno s plakiranim ali armiranim steklom), v pravokotnikih, površinsko brušeno ali polirano, toda drugače neobdelano |

70.07 | | Lito, valjano, vlečeno ali pihano steklo (vključno s plakiranim ali armiranim steklom), razrezano v nepravokotne oblike, ali upognjeno ali drugače obdelano (na primer z obdelanimi robovi ali gravirano), površinsko brušeno ali polirano ali ne; večplastno steklo za izolacijo; vitražno steklo in podobno |

70.08 | | Varnostno steklo iz kaljenega ali plastnega stekla, oblikovano ali ne |

70.13 | | Stekleni izdelki (razen tistih iz tarifne številke 70.19), ki se uporabljajo za mizo, v kuhinji, za toaletne namene, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene |

70.14 | | Stekleni izdelki za razsvetljavo, signalizacijo in optični elementi iz stekla, ki niso optično izdelani in niso iz optičnega stekla |

70.15 | | Stekla za ure in podobna stekla (vključno s stekli za sončna očala, vendar brez stekel za korektivne leče), izkrivljena, upognjena, votla in podobno obdelana; sferna stekla in segmenti za proizvodnjo takih stekel, ki se uporabljajo za proizvodnjo ur in podobnih izdelkov |

70.16 | | Opeke, ploščice, paneli, ploščice za tlakovanje in drugi izdelki iz stisnjenega ali litega stekla za gradbeništvo; večcelično steklo v obliki blokov, panelov, plošč ali v podobnih oblikah |

70.19 | | Stekleni biseri, imitacije biserov, imitacije dragih ali poldragih kamnov, koščki in odlomki in podobno drobno stekleno blago za okras ter predmeti iz teh izdelkov; steklene kocke in steklene ploščice, s podlago ali brez nje, za mozaike in podobne okrasne namene; steklena očesa, vključno s tistimi za igrače vendar brez očesnih protez za ljudi; kipci in drugi okraski iz stekla, izdelani na pihalnikih; steklena zrnca (ballotini) |

70.20 | | Steklena vlakna (vključno s stekleno volno), preja, tkanine in izdelki iz njih: |

– 11 | steklena volna |

– 20 | klobučevina iz steklenih vlaken |

71.01 | | Biseri, obdelani ali neobdelani, vendar nemontirani, nevdelani in nenanizani (razen nesortiranih biserov, ki so začasno nanizani zaradi lažjega transporta) |

71.02 | | Dragi in poldragi kamni, neobdelani, brušeni ali kako drugače obdelani, vendar nemontirani, nevdelani in nenanizani (razen nesortiranih kamnov, ki so začasno nanizani zaradi lažjega transporta), razen industrijskih diamantov iz tarifne podštevilke 71.02.10 |

71.03 | | Sintetični ali rekonstruirani dragi in poldragi kamni, neobdelani, brušeni ali kako drugače obdelani, vendar nemontirani, nevdelani in nenanizani (razen nesortiranih kamnov, ki so začasno nanizani zaradi lažjega transporta) |

71.06 | | Valjano srebro, neobdelano ali v obliki polizdelkov |

71.10 | | Valjana platina ali druge kovine iz platinske skupine, na navadni ali plemeniti kovini, neobdelane ali v obliki polizdelkov |

71.12 | | Nakit in deli nakita, iz plemenitih kovin ali valjanih plemenitih kovin |

71.13 | | Zlatarski predmeti in njihovi deli, iz plemenitih kovin ali valjanih plemenitih kovin, razen izdelkov iz tarifne številke 71.12 |

71.14 | | Drugi izdelki iz plemenitih kovin ali iz valjanih plemenitih kovin |

71.15 | | Predmeti, ki so izdelani iz naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih) ali pa jih vsebujejo |

71.16 | | Imitacije nakita |

73.02 | | Ferozlitine (razen feromangana iz tarifne številke 73.02.21) |

73.07 | | Blumi, gredice, slabi in platine (vključno pocinkane plošče) iz železa ali jekla; kosi, grobo oblikovani s kovanjem, iz železa ali jekla: |

– 90 | drugo |

73.10 | | Palice in drogovi (vključno valjana žica) iz železa ali jekla, toplo valjani, kovani, iztiskani, hladno oblikovani ali hladno dodelani (vključno s preciznim delom); votlo jeklo za rudarske svedre: |

| – Drogovi in palice, toplo valjani ali iztiskani: |

| – Palice s kotnim prečnim prerezom: |

ex 49 | Drugo (razen izdelkov ESPJ) |

| – Drogovi in palice, hladno oblikovani ali hladno dodelani: |

– 51 | palice s krožnim prečnim prerezom |

– 52 | palice s kotnim prečnim prerezom |

– 59 | drugo |

73.14 | | Železna ali jeklena žica, prevlečena ali ne, vendar neizolirana |

73.17 | | Cevi, iz litega železa |

73.18 | | Cevi in votli profili iz železa (razen iz litega železa) ali jekla, razen visokotlačnih napeljav za hidrocentrale: |

| – Cevi, neprevlečene, brezšivne: |

– 11 | z notranjim premerom manj kot 1 palec |

– 12 | z notranjim premerom 1 palec ali več, vendar manj kot 2,5 palca |

– 13 | z notranjim premerom 2,5 palca ali več, vendar manj kot 6 palcev |

– 14 | z notranjim premerom več kot 6 palcev |

| – Cevi, prevlečene, brezšivne: |

– 31 | z notranjim premerom manj kot 1 palec |

– 32 | z notranjim premerom 1 palec ali več, vendar manj kot 2,5 palca |

– 33 | z notranjim premerom 2,5 palca ali več, vendar manj kot 6 palcev |

– 34 | z notranjim premerom več kot 6 palcev |

73.19 | | Visokotlačne napeljave za hidrocentrale iz jekla, ojačene ali ne |

73.20 | | Pribor (fitingi) za cevi (npr.: spojnice, kolena, spoji in prirobnice) iz železa ali jekla |

73.21 | | Konstrukcije, dokončane ali nedokončane, sestavljene ali ne in deli konstrukcij (npr. hangarji in druge zgradbe, mostovi in mostne sekcije, stolpi, vrata za zapornice, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, okvirji za vrata in okna, ograje in stebri), iz železa ali jekla; plošče, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla |

73.22 | | Rezervoarji, cisterne, sodi in podobni kontejnerji za kakršen koli material, iz železa ali jekla, s prostornino več kot 300 litrov, z oblogo ali brez nje, s toplotno izolacijo ali brez nje, toda brez mehaničnih ali termičnih naprav |

73.24 | | Valji za komprimirane pline in podobne tlačne posode, iz železa ali jekla |

73.25 | | Vpredena žica, kabli, motvozi, vrvi, pleteni trakovi, jermeni in podobni izdelki, iz železne ali jeklene žice, razen električno izoliranih kablov (razen pletenih trakov iz železne ali jeklene žice) |

73.26 | | Bodeča žica iz železa ali jekla; torzijsko zaviti (vpredeni) trakovi ali enojna ploščata žica, z bodicami ali brez njih, in rahlo torzijsko zavita (vpredena) dvojna žica, ki se uporablja za ograje, iz železa ali jekla |

73.27 | | Gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali, iz železne ali jeklene žice |

73.28 | | Ekspandirana kovina, iz železa ali jekla |

73.29 | | Verige in njihovi deli, iz železa ali jekla: |

– 11 | transmisijske verige |

– 91 | deli verig |

73.32 | | Sorniki in matice (vključno s konci sornikov in vijaki z navojem), z notranjim ali zunanjim navojem ali brez njega, in vijaki (vključno z vijaki s kavljem in vijaki z obročem) iz železa ali jekla; kovice, klini za natezanje, razcepke, podložke in vzmetne podložke, iz železa ali jekla |

73.33 | | Šivalne igle za ročno šivanje (vključno s tistimi za vezenje), igle za ročno izdelovanje preprog, pletilne igle, tope igle, kvačke in podobni izdelki za ročno delo, igle za vezenje iz železa ali jekla, vključno z modeli |

73.36 | | Peči za ogrevanje prostorov (vključno s pečmi z nadomestnimi kotli za centralno ogrevanje), štedilniki, rešetkasta ognjišča, kuhinjske peči in druge peči za ogrevanje prostora; grelniki krožnikov z gorilniki, kotli za toplo vodo z rešetkastimi grelniki ali drugi elementi za ogrevanje in podobni neelektrični gospodinjski aparati in njihovi deli, iz železa ali jekla |

73.37 | | Kotli (razen kotlov za pridobivanje pare iz tarifne številke 84.01) in radiatorji za centralno ogrevanje, ki se ne ogrevajo z električno energijo, in njihovi deli iz železa ali jekla; grelniki na topli zrak in distributorji toplega zraka (vključno z razdelilci, ki lahko oddajajo tudi svež ali klimatiziran zrak), ki se ne ogrevajo z električno energijo, z vgrajenim električnim ventilatorjem, in njihovi deli iz železa ali jekla |

73.38 | | Izdelki za domačo rabo, sanitarni izdelki za uporabo v zaprtih prostorih in deli takih izdelkov iz železa ali jekla |

73.40 | | Drugi izdelki iz železa ali jekla: |

– 10 | drugi izdelki iz litega železa |

ex 20 | drugi izdelki iz železa ali jekla (razen aktinijskih) |

74.10 | | Vpredena žica, kabli, motvozi, vrvi, pleteni trakovi ipd., iz bakrene žice, razen električno izoliranih žic in kablov |

74.15 | | Sorniki in matice (vključno s konci sornikov in vijaki z navojem), z notranjim ali zunanjim navojem ali brez njega, in vijaki (vključno z vijaki s kavljem in vijaki z obročem) iz bakra; kovice, klini za natezanje, razcepke, podložke in vzmetne podložke, iz bakra: |

– 10 | sorniki in matice |

– 20 | vijaki |

74.19 | | Drugi bakreni izdelki |

75.06 | | Drugi nikljevi izdelki |

76.01 | | Surovi aluminij; aluminijevi odpadki in ostanki |

76.02 | | Kovane palice, drogovi, kotniki in profili, iz aluminija; aluminijeva žica |

76.03 | | Kovane plošče, listi in trakovi, iz aluminija |

76.04 | | Aluminijeva folija (reliefna, razrezana v oblike, luknjana, prevlečena, tiskana ali s podlago iz papirja ali podobnih podložnih materialov ali ne), debeline do vključno 0,20 mm (brez vštete podlage) |

76.06 | | Cevi in votli profili iz aluminija; votle palice iz aluminija |

76.07 | | Pribor (fitingi) za cevi (npr.: spojnice, kolena, spoji in prirobnice); iz aluminija |

76.08 | | Konstrukcije in deli konstrukcij (npr. hangarji in druge zgradbe, mostovi in mostne sekcije, stolpi, vrata za zapornice, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, okvirji za vrata in okna, ograje in stebri), iz aluminija; plošče, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz aluminija |

76.09 | | Rezervoarji, cisterne, sodi in podobni kontejnerji za kakršen koli material, iz aluminija, s prostornino več kot 300 litrov, z oblogo ali brez nje, s toplotno izolacijo ali brez nje, toda brez mehaničnih ali termičnih naprav |

76.10 | | Cisterne, sodi, pločevinke, škatle in podobne posode (tudi toge in upogljive cevaste posode), iz aluminija, ki se uporabljajo za prenašanje ali pakiranje blaga |

76.11 | | Aluminijaste posode za komprimirane ali utekočinjene pline |

76.12 | | Vpredena žica, kabli, motvozi, vrvi, pleteni trakovi ipd., iz aluminijaste žice, razen električno izoliranih žic in kablov |

76.13 | | Gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali, iz aluminijaste žice |

76.14 | | Ekspandirana kovina, iz aluminija |

76.15 | | Izdelki za domačo rabo, sanitarni izdelki za uporabo v zaprtih prostorih in deli takih izdelkov iz aluminija |

76.16 | | Drugi izdelki iz aluminija |

77.01 | | Surov magnezij; magnezijevi odpadki (razen odrezkov enake velikosti) in ostanki |

77.02 | | Kovane palice, drogovi, kotniki in profili iz magnezija; magnezijeva žica; kovane plošče, listi in trakovi iz magnezija; magnezijeva folija; opilki in odrezki enake velikosti, prah in luske iz magnezija; cevi in votli profili zanje iz magnezija; votle palice iz magnezija |

77.03 | | Drugi magnezijevi izdelki |

77.04 | | Berilij, surov ali obdelan, in izdelki iz njega |

82.02 | | Ročne žage; listi za žage vseh vrst (vključno z listi za žage brez zob): |

– 20 | listi za tračne žage |

– 30 | listi za krožne žage (vključno listi za krožne žage za žagasta rezkala) |

82.05 | | Izmenljivo orodje za ročne obdelovalne priprave, za obdelovalne stroje ali za ročne obdelovalne priprave na električni pogon (na primer za stiskanje, kovanje, rezanje navojev, vrtanje, vtiskanje, grezenje, rezkanje, rezanje, struženje, dodelovanje, dolbenje ali navijanje ali odvijanje vijakov), vključno z maticami za vlečenje žice, ekstrudiranje kovine in orodjem za vrtanje skal: |

– 20 | orodje za rezkanje |

82.06 | | Noži in rezila, za stroje ali mehanične priprave |

82.07 | | Vrhovi za orodje in ploščice, paličice in podobno za vrhove za orodje, nemontirani, iz sintranih kovinskih karbidov (na primer karbidov volframa, molibdena ali vanadija) |

82.09 | | Noži z rezili, nazobljenimi ali nenazobljenimi (vključno z vrtnarskimi noži), razen nožev iz tarifne številke 82.06 |

82.10 | | Rezila za nože iz tarifne številke 82.09 |

82.12 | | Škarje (vključno s krojaškimi škarjami) in rezila zanje |

82.13 | | Drugi nožarski izdelki (na primer vrtnarske škarje, stroji za striženje, mesarske sekire, noži za papir); garniture in priprave za manikiranje in pedikuro (vključno pilice za nohte): |

– 10 | garniture za manikiranje in pedikuro |

82.14 | | Žlice, vilice, noži za ribe, noži za maslo, zajemalke in podoben kuhinjski in namizni pribor |

82.15 | | Ročaji iz navadne kovine za izdelke iz tarifnih številk 82.09, 82.13 ali 82.14 |

83.01 | | Žabice in ključavnice (na ključ, šifro ali električne) in njihovi deli iz navadnih kovin; okovje z zapirali za ročne torbice, kovčke in podobno in deli takšnih okovij, iz navadnih kovin; ključi za katerega koli od navedenih izdelkov, dokončani ali nedokončani, iz navadnih kovin |

83.02 | | Okovje in pribor (fitingi) iz navadnih kovin, za pohištvo, vrata, stopnišča, okna, rolete, karoserije, sedlarsko blago, kovčke, skrinje, škatle in podobno (vključno z avtomatičnimi zapirali za vrata); obešalniki za klobuke, konzole ipd. iz navadnih kovin |

83.03 | | Blagajne, sefi, varnostne ali ojačane blagajne, sefi, vrata in pregraje za trezorje, prenosne varnostne kasete za denar ali dokumente in podobno, iz navadnih kovin |

83.04 | | Arhivske omare, kartotečne omare, škatle za sortiranje dokumentov, regali za papir, stojala za papir in podobna pisarniška ali namizna oprema iz navadnih kovin, razen pisarniškega pohištva iz tarifne številke 94.03 |

83.05 | | Mehanizmi za mape z nepovezanimi listi ali za fascikle iz navadne kovine, sponke za spise in pisma, kartotečni jezdeci in podobni pisarniški predmeti, iz navadnih kovin |

83.06 | | Kipci in drugi okraski, ki se uporabljajo v zaprtih prostorih, iz navadnih kovin |

83.07 | | Svetilke in pribor za njih iz navadnih kovin in deli zanje iz navadnih kovin (razen stikal, stojal za električne svetilke, električnih avtomobilskih svetilk, električnih baterij ali magnetnih svetilk ter drugih izdelkov iz poglavja 85, razen tarifne številke 85.22), (razen rudarskih svetilk iz tarifne podštevilke 83.07.10) |

83.10 | | Biseri in bleščice, iz navadnih kovin |

83.11 | | Zvonci, gongi in podobno, neelektrični, iz navadnih kovin ter deli zanje iz navadnih kovin |

83.12 | | Okvirji za fotografije, slike in podobni okvirji, iz navadnih kovin; ogledala iz navadnih kovin |

84.01 | | Kotli za pridobivanje vodne in druge pare |

84.02 | | Pomožne naprave za kotle za pridobivanje pare (npr. ekonomizerji, grelci, odstranjevalniki saj in lovilniki plina); kondenzatorji za stroje na parni pogon in energetske enote na vodno ali drugo paro: |

– 10 | ekonomizerji, naprave za predogrevanje zraka |

– 20 | grelniki; toplotne črpalke |

– 30 | akumulatorji pare in toplote |

– 40 | drugo |

84.03 | | Generatorji za generatorski ali vodni plin, s svojimi čistilniki ali brez njih; acetilenski generatorji (moker postopek) in podobni generatorji za plin, s svojimi čistilniki ali brez njih |

84.06 | | Batni motorji z notranjim izgorevanjem (razen letalskih motorjev iz tarifne podštevilke 84.06.11 in izvenkrmnih motorjev iz podštevilke 84.06.14) |

84.07 | | Hidravlični pogonski stroji in motorji (vključno z vodnimi kolesi in vodnimi turbinami): |

| – Vodne turbine: |

– 11 | Peltonova turbina |

– 12 | Francisova turbina |

84.09 | | Cestni valjarji na mehanski pogon |

84.10 | | Črpalke (vključno z motornimi in turbo črpalkami) za tekočine, opremljene z merilnimi napravami ali ne; elevatorji za tekočine z vedri, verigami, vreteni, trakovi in podobno opremo (razen dovodnih črpalk, opremljenih z mehanizmom za merjenje in izračunavanje cene, iz tarifne podštevilke 84.10.11 in dovodnih črpalk, opremljenih z merilnimi napravami, iz tarifne podštevilke 84.10.12) |

84.11 | | Zračne črpalke, vakuumske črpalke ter zračni in plinski kompresorji (vključno z motornimi in turbo črpalkami in kompresorji, generatorji s prostim gibanjem bata za plinske turbine); ventilatorji in podobni izdelki |

84.12 | | Klimatizacijske naprave, samostojne, z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti zraka (razen strojev, ki tehtajo do vključno 100 kg iz tarifne podštevilke 84.12.10) |

84.13 | | Gorilniki za kurišča na tekoče gorivo (razprševalci), na trdno gorivo v prahu ali na plin; mehanske naprave za kurjenje, vključno z njihovimi mehanskimi rešetkami, mehanskimi odstranjevalniki pepela in podobnimi napravami: |

– 19 | druge kurilne naprave |

– 20 | mehanske naprave za kurjenje, vključno z njihovimi mehanskimi rešetkami, mehanskimi odstranjevalniki pepela in podobnimi napravami |

84.14 | | Industrijske in laboratorijske peči, neelektrične |

84.16 | | Kalandri in druge naprave za valjanje (razen strojev za obdelavo in valjanje kovin in strojev za obdelavo stekla) in valji zanje |

84.17 | | Stroji, naprave in podobna laboratorijska oprema, vključno električno ogrevani, za obdelavo materiala s spremembo temperature, kot je ogrevanje, kuhanje, žganje, destilacija, rektifikacija, sterilizacija, pasterizacija, parjenje, sušenje, izhlapevanje, vplinjevanje, kondenzacija ali hlajenje, razen gospodinjskih strojev in naprav; pretočni in akumulacijski grelniki za vodo, neelektrični: |

| (a)Aparati za pasteriziranje in sterilizacijo in deli zanje: |

– 11 | aparati za pasteriziranje |

– 12 | aparati za sterilizacijo |

– 15 | deli: |

| (b)Drugo |

ex 29 | drugo (razen aparatov za proizvodnjo devterija in njegovih spojin) |

– 35 | deli |

84.18 | | Centrifuge; stroji in naprave za filtriranje ali čiščenje tekočin ali plinov (razen ventilacijskih cevi s filtri, cedil za mleko itd.): |

– 30 | naprave in nekateri aparati za filtriranje ali očiščevanje tekočin |

84.20 | | Tehtnice – tehtalne naprave (razen tehtnic z občutljivostjo do vključno 5 centigramov), vključno s stroji za štetje in kontrolo, ki delujejo na podlagi merjenja mase; uteži za tehtnice vseh vrst (razen uteži za občutljive tehtnice iz tarifne podštevilke 84.20.31) |

84.21 | | Mehanske naprave (na ročni pogon ali brez njega) za brizganje, razprševanje ali pršenje tekočin ali prahu; gasilski aparati (napolnjeni ali nenapolnjeni); brizgalne pištole in podobne naprave; stroji za brizganje pare ali peska in podobni stroji za brizganje s curkom (razen gasilnih aparatov iz tarifne podštevilke 84.21.24) |

84.22 | | Stroji in naprave za dviganje, manipuliranje, nakladanje ali razkladanje, vagončki za žičnice in transporterji (na primer dvigala, škripci, vitli, žerjavi, prekladalna dvigala, dvigala za vozila, škripčevja, tekoči trakovi in žičnice), ki niso stroji iz tarifne številke 84.23 (razen mehaničnih strojev za manipuliranje z radioaktivnimi snovmi iz tarifne podštevilke 84.22.90) |

84.24 | | Kmetijski in hortikulturni stroji za pripravo ali obdelavo tal (npr. plugi, brane, kultivatorji, trosilniki za semena in gnojila); valjarji za trate ali športna igrišča |

84.25 | | Stroji za žetev in mlatenje; stiskalnice za slamo in krmo; kosilnice za travo; stroji za presejanje in podobni stroji za čiščenje semen, zrnja ali stročnic in selekcijo jajc ter drugi stroji za sortiranje kmetijskih pridelkov (razen tistih iz tarifne številke 84.29, ki se uporabljajo v mlinski industriji): |

– 10 | kosilnice za košnjo sena itd. |

– 15 | kosilnice s priključki za obmejke |

– 20 | stroji za pobiranje kmetijskih pridelkov |

– 30 | mlatilnice |

– 35 | stiskalnice za slamo in krmo |

– 40 | stroji za pobiranje in povezovanje v bale |

– 45 | vrtne kosilnice |

| – Deli: |

– 92 | za mlatilnice |

84.30 | | Stroji, ki niso navedeni in ne zajeti v drugih tarifnih številkah tega poglavja, ki se uporabljajo za industrijsko proizvodnjo naslednjih živil: pekovskih izdelkov, sladkarij, v proizvodnji testenin in podobnih žitnih izdelkov, za pripravo mesa, rib, sadja ali zelenjave (vključno s stroji za mletje ali rezanje na rezine), pri proizvodnji sladkorja ali v pivovarstvu: |

– 60 | stroji za pivovarstvo |

84.31 | | Stroji za proizvodnjo in dodelavo celulozne kaše, papirja ali kartona |

84.36 | | Stroji za ekstrudiranje umetnih tekstilnih materialov; stroji, ki se uporabljajo za obdelavo naravnih ali umetnih tekstilnih vlaken; stroji za predenje ali sukanje tekstilnih vlaken; stroji za združevanje tekstila; stroji za sukanje in navijanje (vključno s stroji za navijanje votka) (razen strojev za ekstrudiranje umetnih vlaken s tlakom in brizganjem iz tarifne podštevilke 84.36.10 in strojev za tolčenje, mikanje, trganje in čiščenje iz tarifne podštevilke 84.36.25) |

84.37 | | Tkalski stroji, pletilni stroji in stroji za proizvodnjo ovite preje, tila, čipk, vezenin, pozamenterije, pletenic ali mrež, stroji za pripravo preje za uporabo na takšnih strojih, vključno s stroji za izdelavo osnove ali oblikovanje osnove (razen pletilnih strojev iz tarifne podštevilke 84.37.21 in strojev za izdelavo tila iz podštevilke 84.37.22) |

84.38 | | Pomožni stroji za uporabo s stroji iz tarifne številke 84.37 (na primer: nitni stroji, žakarski stroji, avtomatske naprave za ustavljanje in mehanizmi za spreminjanje smeri čolničkov); deli in pribor, ki so primerni za uporabo izključno ali pretežno s stroji iz te tarifne številke ali s stroji iz tarifne številke 84.36 ali 84.37 (na primer: vretena in krila za vretena, garniture za mikalnike, glavniki, ekstruzijske šobe, čolnički, ničalnice, listi za ničalnice in igle), razen brd za statve iz tarifne številke 84.38.40 in kovinskih ničalnic iz tarifne številke 84.38.60 |

84.43 | | Konvertorji, livarski lonci, forme za ingote in livarski stroji, ki se uporabljajo v metalurgiji ali livarnah kovin: |

– 10 | pretvorniki |

84.44 | | Valjarniška ogrodja in proge in valji za valjarniška ogrodja in proge: |

| – Deli: |

– 91 | valji za valjarniška ogrodja in proge |

– 99 | drugo |

84.45 | | Obdelovalni stroji za obdelavo kovin ali kovinskih karbidov, ki niso stroji iz tarifne številke 84.49 ali 84.50 (razen avtomatskih stružnic iz tarifne podštevilke 84.45.11, brusilnih strojev iz tarifne podštevilke 84.45.45, rezkalnih strojev iz tarifne podštevilke 84.45.20 in strojev za vlečenje iz tarifne podštevilke 84.45.85) |

84.47 | | Stroji za obdelavo lesa, plute, kosti, ebonita (vulkanita), trdih umetnih plastičnih mas ali drugih trdih materialov za rezljanje, razen strojev iz tarifne številke 84.49 |

84.50 | | Naprave na plin za varjenje, spajkanje, rezanje in površinsko kaljenje (razen naprav za površinsko kaljenje iz tarifne podštevilke 84.50.20) |

84.56 | | Stroji za sortiranje, sejanje, separacijo, pranje, drobljenje, mletje ali mešanje zemlje, kamna, rudnin ali drugih trdnih mineralnih materialov (vključno s prahom ali pasto); stroji za aglomeriranje, modeliranje ali oblikovanje trdnih mineralnih goriv, keramične mase, cementa, sadre ali drugih mineralnih izdelkov v obliki prahu ali paste; stroji za izdelavo peščenih livarskih kalupov: |

| (b)Drugo: |

– 29 | drugo |

| (c)Razni deli: |

– 99 | drugo |

84.59 | | Stroji in mehanske naprave s posameznimi funkcijami, ki niso navedeni v nobeni drugi tarifni številki tega poglavja (razen strojev za izdelavo glinenih izdelkov iz tarifne podštevilke 84.59.10, jedrskih reaktorjev iz podštevilke 84.59.20, strojev za izdelavo cigaret in cigar iz tarifne podštevilke 84.59.32, strojev za navijanje na tuljave iz tarifne podštevilke 84.59.42, strojev za izdelavo ščetk iz tarifne podštevilke No 84.59.43, strojev za avtomatsko mazanje s črpalko iz podštevilke 84.59.45) |

84.60 | | Livarski okvirji za livarne kovin; kalupi za kovino (razen kalupov za ingote), za kovinske karbide, steklo, mineralne materiale (na primer, keramične mase, beton ali cement) ali za gumo ali umetne plastične mase |

84.61 | | Pipe, ventili in podobne naprave za cevovode, kotle, rezervoarje, velike posode in podobno, vključno z redukcijskimi ventili in termostatsko krmiljenimi ventili |

84.63 | | Transmisijske gredi in ročice, ohišja za ležaje in drsni ležaji, zobniki in zobniški prenosniki (vključno s frikcijskimi prenosniki in menjalniškimi ohišji in drugimi menjalniki hitrosti), vztrajniki, jermenice in vrvenice, sklopke in gredne vezi |

85.01 | | Električno blago z naslednjimi poimenovanji: generatorji, motorji, pretvorniki (rotacijski ali statični), transformatorji, usmerniki in usmerjevalne naprave, induktorji (razen električnih generatorjev z več kot 100 kVA iz tarifne podštevilke 85.01.40) |

85.05 | | Orodja za ročno obdelavo z lastnim električnim motorjem. |

85.07 | | Aparati za britje in striženje z vdelanim elektromotorjem |

85.08 | | Električna oprema za vžiganje in zaganjanje motorjev z notranjim izgorevanjem (vključno z vžigalnimi magneti, dinamomagneti, vžigalnimi tuljavami, električnimi zaganjalniki, vžigalnimi svečkami in ogrevalnimi svečkami); dinama in stikala zanje (razen stikal iz tarifne podštevilke 85.08.10 in vžigalnih svečk iz tarifne podštevilke 85.08.20) |

85.09 | | Električna oprema za razsvetljavo in signalizacijo, električni vetrobranski brisalci, naprave za odmrzovanje za kolesa ali motorna vozila (razen hup, siren in drugih električnih naprav za zvočno signalizacijo iz tarifne podštevilke 85.09.13) |

85.11 | | Industrijske ali laboratorijske električne peči in oprema za segrevanje materialov na principu indukcije ali dielektrične izgube; električni stroji in naprave za varjenje in spajkanje ter podobni električni stroji in naprave za rezanje (razen industrijskih in laboratorijskih električnih peči iz tarifne podštevilke 85.11.11 in delov iz tarifne podštevilke 85.11.91) |

85.12 | | Električni pretočni ali akumulacijski grelniki vode in potopni grelniki; električne naprave za ogrevanje tal in električni aparati za ogrevanje prostorov; električni aparati za urejanje las (na primer, aparati za sušenje las, aparati za kodranje las) in električni likalniki; elektrotermične gospodinjske naprave; električni grelni upori, razen ogljikovih: |

– 20 | električne naprave za ogrevanje prostorov in električne naprave za ogrevanje tal in podobne neprave |

– 30 | električni frizerski aparati |

– 50 | elektrotermične naprave, ki se uporabljajo v gospodinjstvu |

– 91 | deli |

85.13 | | Električni aparati za žično telefonijo in telegrafijo (vključno s telekomunikacijskimi aparati za žične sisteme z nosilnim tokom): |

– 43 | aparati za medkrajevne žične sisteme z nosilnim tokom |

85.14 | | Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki; avdiofrekvenčni električni ojačevalniki: |

– 20 | zvočniki |

– 30 | avdiofrekvenčni električni ojačevalniki |

85.15 | | Oddajniki in sprejemniki za radiotelegrafijo in radiotelefonijo; oddajniki in sprejemniki za radiodifuzijo in televizijo (vključno s sprejemniki z vgrajeno napravo za snemanje ali reprodukcijo zvoka) in televizijske kamere; naprave za radionavigacijo, radarji in aparati za daljinsko krmiljenje: |

ex 91 | Deli (razen anten in delov za ojačevalnike, frekvenčne pretvornike in ter druge opreme in pribora za antene) |

85.18 | | Električni kondenzatorji, konstantni ali spremenljivi |

85.19 | | Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih (npr.: stikala, releji, varovalke, prenapetostni odvodniki, dušilni elementi motečih valov, vtiči, okovi za žarnice, terminali in razdelilne omarice), upori, konstantni ali spremenljivi (vključno s potenciometri), razen grelnih uporov; stikalne plošče (razen telefonskih central) in kontrolne plošče (razen varovalk iz tarifne podštevilke 85.19.15, prenapetostnih odvodnikov iz tarifne številke 85.19.16 ter central in kontrolnih plošč iz tarifne podštevilke 85.19.30) |

85.23 | | Izolirana (tudi lakirana ali anodizirana) električna žica, kabli, vodniki, trakovi in podobno (tudi koaksialni kabli), s konektorji ali brez njih |

85.24 | | Ogljene ščetke, oglje za obločnice, oglje za baterije, ogljene elektrode in drugi izdelki iz oglja, za električne namene: |

– 10 | ogljene ščetke za električne naprave in aparate |

– 26 | grelni upori za naprave za ogrevanje |

– 29 | drugo |

85.28 | | Električni deli strojev in aparatov, ki niso blago iz katere koli od prejšnjih številk tega poglavja |

86.10 | | Železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor; mehanska oprema za signalizacijo, ki ni na elektriko, za signaliziranje ali za nadziranje vozil v železniškem, tramvajskem ali drugem prometu, ladij ali zrakoplovov; deli za navedene sklope, pribor ali opremo |

87.01 | | Traktorji (razen traktorjev iz tarifne številke 87.07), opremljeni s priključno gredjo, vitli ali škripčevjem ali ne |

87.02 | | Motorna vozila za prevoz oseb, blaga ali materialov (vključno s športnimi motornimi vozili, razen tistih iz tarifne št. 87.09), razen motornih vozil za prevoz oseb iz tarifne podštevilke 87.02.11 |

87.03 | | Motorna vozila za posebne namene (npr.: samonakladalna vozila za prevoz vozil z okvarami, vozila z dvigali, gasilska vozila, vozila z vgrajenimi betonskimi mešalniki, vozila za čiščenje cest, vozila za škropljenje ali posipavanje, mobilne delavnice, mobilne radiološke enote), razen motornih vozil iz tarifne številke 87.02: |

– 10 | samonakladalna vozila za prevoz pokvarjenih vozil |

– 20 | vozila za pršenje |

– 30 | snežni plugi |

87.04 | | Šasije z vdelanimi motorji, za motorna vozila iz tar. št. 87.01, 87.02 ali 87.03 |

87.05 | | Karoserije (vključno s kabinami) za motorna vozila iz tar. št. 87.01, 87.02 ali 87.03 |

87.06 | | Deli in oprema za motorna vozila, uvrščena v tarifne številke 87.01, 87.02 ali 87.03 |

87.07 | | Delovni vozički na mehanski pogon, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih za prevoz blaga na kratkih razdaljah ali za manipuliranje z blagom (na primer, viličarji in vozila, ki se uporabljajo na peronih); traktorji, ki se uporabljajo na železniških peronih; deli navedenih vozil in traktorjev |

87.09 | | Motorna kolesa, mopedi in kolesa s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice vseh vrst |

87.10 | | Vozila (tudi dostavni tricikli), brez motornega pogona: |

– 10 | kolesa |

87.12 | | Deli in oprema za izdelke, uvrščene v tarifne številke 87.09, 87.10 ali 87.11: |

– 91 | deli in oprema za izdelke, uvrščene v tarifno številko 87.09 |

– 92 | deli in oprema za izdelke, uvrščene v tarifno številko 87.10 |

89.01 | | Ladje, čolni in druga plovila, ki niso uvrščena v tarifno številko 89.02, 89.03, 89.04 ali 89.05 |

89.02 | | Vlačilci |

89.05 | | Plavajoče konstrukcije, razen plovil (npr.: kesoni, boje in svetilniki) |

90.04 | | Očala, ščipalniki na nosu, naočniki in naočniki z držajem ipd., korektivni, zaščitni ali drugi |

90.14 | | Geodetski (tudi fotogrametrijski), hidrografski, navigacijski, meteorološki, hidrološki ali geofizikalni instrumenti; kompasi; daljinomeri: |

– 40 | meteorološki instrumenti in aparati |

– 91 | deli meteoroloških instrumentov in aparatov |

90.27 | | Števci vrtljajev, števci proizvodnje, taksimetri, kilometrski števci, števci korakov in podobno; kazalniki hitrosti (vključno z magnetnimi kazalniki hitrosti) in tahometri (razen izdelkov iz tarifne številke 90.14); stroboskopi |

90.28 | | Električne naprave za merjenje, pregledovanje, analizo ali samodejni kontrolni instrumenti in naprave: voltmetri, potenciometri, elektrometri ampermetri, galvanometri vatmetri |

– 10 | |

– 20 | |

– 30 | |

91.02 | | Ure z mehanizmom za ročne ure (razen ur iz tarifne številke 91.03) |

91.04 | | Druge ure |

92.11 | | Gramofoni, diktafoni in drugi snemalniki in predvajalniki zvoka, vključno z gramofoni in magnetofoni, z zvočnimi glavami ali brez njih; aparati za snemanje ali reprodukcijo televizijske slike in zvoka, magnetni (razen gramofonov iz tarifne podštevilke 92.11.10) |

92.12 | | Gramofonske plošče in drugi zvočni ali podobni posnetki; matrice za proizvodnjo plošč, pripravljene prazne plošče, film za mehansko zvočno snemanje zvoka, pripravljeni trakovi, žice in podobni izdelki, ki se uporabljajo za zvočno ali podobno snemanje |

92.13 | | Drugi deli in oprema za aparate iz tarifne številke 92.11: |

– 40 | magnetne zvočne glave |

– 90 | drugo |

93.04 | | Drugo strelno orožje, vključno s signalnimi pištolami, pištolami in revolverji za izstreljevanje manevrskega streliva, raketnimi metalci vrvi in podobno |

93.05 | | Drugo orožje, vključno z zračnimi, vzmetnimi in podobnimi pištolami, šibrenicami in puškami |

93.06 | | Deli orožja, vključno z grobo obdelanimi lesenimi deli pušk in cevmi za puške, razen delov bočnega orožja: |

– 93 | deli za športne puške |

93.07 | | Bombe, granate, torpedi, mine, vodeno orožje in rakete ter podobno vojaško strelivo ter njihovi deli; naboji in njihovi deli, vključno s čepi za naboje; svinčene šibre, pripravljene za strelivo: |

– 21 | strelivo za športno orožje |

94.04 | | Nosilci za žimnice; posteljni izdelki in podobna oprema, ki imajo vzmeti ali so napolnjeni s kakršnim koli materialom ali iz ekspandirane, penaste ali spužvaste gume, ali iz ekspandirane, penaste ali spužvaste umetne plastične mase, prevlečeni ali neprevlečeni (npr. žimnice, prešite odeje, pernice, blazine, blazinice) |

95.01 | | Obdelana želvovina in izdelki iz želvovine |

95.02 | | Obdelana biserovina in izdelki iz biserovine |

95.03 | | Obdelana slonova kost in izdelki iz slonove kosti |

95.04 | | Obdelana kost (razen kitove kosti) in izdelki iz kosti (razen kitove kosti) |

96.02 | | Druge metle in krtače (vključno s ščetkami, ki se uporabljajo kot deli strojev); soboslikarski valji; brisalniki za pod, okna ipd. (razen brisalnikov z valjem) in omela: |

– 22 | krtačke za čiščenje stranišč in ščetke za oblačila |

97.01 | | Otroške igrače s kolesi, za jahanje ali vožnjo (na primer tricikli, skiroji, avtomobili s pedali); vozički za lutke |

97.02 | | Lutke |

97.03 | | Druge igrače; modeli s pogonom, ki se uporabljajo za rekreacijo: |

– 90 | drugo |

97.04 | | Izdelki za salonske, namizne in družabne igre za odrasle in otroke (vključno z mizami za biljard, posebnimi mizami za kazinske igre in opremo za namizni tenis) |

97.05 | | Karnevalski izdelki; izdelki za zabavo (na primer čarovniški triki in šaljivi izdelki); božični okraski in podobni izdelki za božično praznovanje (na primer: umetne jelke, božične nogavice, umetni božični panjači, jaslice in figurice zanje) |

97.06 | | Naprave, oprema, pripomočki in orodja za gimnastiko ali atletiko ali za športne dejavnosti in igre na prostem (razen izdelkov iz tarifne številke 97.04) |

97.07 | | Palice, trnki in drug pribor za ribolov; mreže za zajemanje ulovljenih rib; mreže za metulje in podobne mreže; umetne ptice za vabo in podobni rekviziti za lov in strelstvo (razen trnkov iz tar. št. 97.07.10) |

97.08 | | Vrtiljaki, gugalnice, strelišča in drugi sejemski predmeti za razvedrilo, potujoči cirkusi in potujoči zverinjaki; potujoča gledališča |

98.01 | | Gumbi, gumbi za prevlekanje, manšetni gumbi, gumbi pritiskači, vključno z zaklopnimi gumbi in gumbi za srajce; nedokončani gumbi in deli teh izdelkov |

98.05 | | Svinčniki (razen svinčnikov iz tar. št. 98.03), mine za svinčnike, pisala za pisanje po tablicah, barvice in pasteli, risalno oglje, pisalna ali risalna kreda ter krojaška kreda in kreda za biljard |

PRILOGA ŠT. 4

o uporabi posebnih virov pomoči s strani Turčije

POGODBENICI STA SE

v želji, da ne bi ovirali uporabe posebnih virov pomoči s strani Turčije,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

1. Če določbe Sporazuma o pridružitvi ali Dodatnega protokola Turčijo ovirajo pri uporabi posebnih virov pomoči, ki so na voljo njenemu gospodarstvu, ima Turčija potem, ko o tem uradno obvesti Pridružitveni svet, pravico:

(a) odpreti tarifne kvote v skladu s členom 20(4) Dodatnega protokola za uvoz blaga, ki se kupuje z zadevnimi viri;

(b) uvoziti dajatve prosto blago, ki predstavlja darila na podlagi naslova III Javnega zakona 480 Združenih držav ali v okviru programa pomoči v hrani;

(c) omejiti povabila k oddaji ponudbe na dobavitelje izdelkov s poreklom iz držav, ki dodelijo posebno pomoč, če uporaba takšnih virov povzroči uvoz izdelkov s poreklom iz teh držav in če zakonodaja Turčije ali zadevnih držav predpisuje javni razpis.

2. Izdelki, uvoženi v Turčijo po tej prilogi, se ne smejo ponovno izvoziti v Skupnost v nespremenjenem stanju niti obdelani ali predelani.

3. Določbe te priloge ne smejo ovirati pravilnega delovanja pridružitve.

4. Ob koncu prehodnega obdobja lahko Pridružitveni svet odloči o nadaljnji veljavnosti te priloge.

Če se v vmesnem času kakorkoli spremeni narava virov iz odstavka 1 te priloge ali postopek, ki se uporablja pri njihovi uporabi, ali če nastanejo kakršne koli težave pri njihovi uporabi, Pridružitveni svet pregleda položaj z namenom, da sprejme ustrezne ukrepe.

PRILOGA 5

o nemški notranji trgovini in s tem povezanih težavah

POGODBENICI STA SE

ob upoštevanju pogojev, ki obstajajo zaradi razdelitve Nemčije,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

1. Ker je trgovina med nemškimi ozemlji, na katerih se uporablja Temeljni zakon za Zvezno republiko Nemčijo, in nemškimi ozemlji, na katerih se Temeljni zakon ne uporablja, del nemške notranje trgovine, uporaba Sporazuma o pridružitvi ali Dodatnega protokola v Nemčiji ne zahteva nobene spremembe obravnave, ki se trenutno uporablja za to trgovino.

2. Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o vseh sporazumih o trgovini z nemškimi ozemlji, na katerih se Temeljni zakon Zvezne republike Nemčije ne uporablja, in o vseh izvedbenih določbah. Pogodbenici zagotovita, da izvajanje takšnih sporazumov ni v nasprotju z načeli pridružitve, in zlasti sprejmeta ustrezne ukrepe, da ne povzročata škode gospodarstvu druge pogodbenice.

3. Pogodbenici lahko sprejemata ustrezne ukrepe za preprečevanje morebitnih težav zaradi trgovine med drugo pogodbenico in nemškimi ozemlji, na katerih se Temeljni zakon Zvezne republike Nemčije ne uporablja.

PRILOGA 6

o obravnavi, ki se zagotavlja kmetijskim proizvodom

Člen 1

Obravnava, predvidena v členu 35(2) Dodatnega protokola, je določena v naslednjih členih.

POGLAVJE I PREFERENCIALNA OBRAVNAVA UVOZA V SKUPNOST

Člen 2

Za uvoz spodaj naštetih proizvodov s poreklom iz Turčije v Skupnost se uporabljajo carine v višini 50 % dajatev Skupne carinske tarife.

Številka SCT | Poimenovanje |

07.01 | Vrtnine, sveže ali ohlajene: E.Artičoke in kardiF.Stročnice, oluščene ali neoluščene:ex III.DrugoBob:Od 1. julija do 30. aprilaN.Oljke:I.Za razne namene, razen za proizvodnjo olja [1]O.KapreS.Sladke paprikeex T.Drugo:peteršilj |

07.03 | Vrtnine, začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje, vendar ne posebej pripravljene za takojšnjo prehrano: A.Oljke:I.Za razne namene, razen za proizvodnjo olja [1]B.Kapre |

08.03 | Fige, sveže ali suhe: A.Sveže |

08.04 | Grozdje, sveže ali suho: A.Sveže:I.Namizno grozdje:ex (a)od 1. novembra do 14. julija:od 1. decembra do 31. decembraod 18. junija do 14. julijaex (b)od 15. julija do 31. oktobra:od 15. julija do 17. julija |

08.05 | Oreški, razen tistih iz tarifne številke 08.01, sveži ali posušeni, oluščeni ali ne: D.PistacijeE.Pekanov orehex F.Drugo:Pinjole |

08.06 | Jabolka, hruške in kutine, sveže: C.Kutine |

08.12 | Sadje, sušeno, razen tistega iz tarifne številke 08.01, 08.02, 08.03, 08.04 ali 08.05: A.MareliceB.Breskve, vključno z nektarinamiD.Jabolka in hruškeE.PapajaF.Sadne solate:I.Ki ne vsebujejo suhih slivG.Drugo |

20.01 | Sadje in vrtnine, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini, s sladkorjem ali brez njega, ki vsebuje sol, začimbe ali gorčico: ex B.Drugo:pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, s soljo, začimbami ali gorčico ali brez njih, vendar brez sladkorja, razen kislih kumaric |

20.02 | Vrtnine, pripravljene ali konzervirane kako drugače, kot s kisom ali ocetno kislino: F.Kapre in oliveex H.Drugo, razen korenja in mešanic [2] |

20.05 | Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste, dobljeni s toplotno obdelavo, z dodatkom sladkorja ali brez njega C.Drugo:ex III.Ni določeno:Figovi pireji |

20.06 | Sadje, drugače pripravljeno ali konzervirano, z dodatkom sladkorja ali alkohola ali brez: A.Oreški (vključno z zemeljskimi oreški), praženi |

Člen 3

Spodaj našteti proizvodi s poreklom iz Turčije se v Skupnost uvažajo brez carin in dajatev z enakim učinkom.

Številka SCT | Poimenovanje |

08.04 | Grozdje, sveže ali suho B.Suho:I.v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 15 kg |

Člen 4

1. Za uvoz spodaj naštetih izdelkov s poreklom iz Turčije v Skupnost se uporabljajo carine v višini 60 % dajatev Skupne carinske tarife:

Številka SCT | Poimenovanje |

ex 08.02 A | Sveže pomaranče |

2. Za uvoz spodaj naštetih izdelkov s poreklom iz Turčije v Skupnost se uporabljajo carine v višini 50 % dajatev Skupne carinske tarife:

Številka SCT | Poimenovanje |

ex 08.02 B | Sveže mandarine in satsuma mandarine; klementine, tangerinke in podobni hibridi agrumov, sveži |

08.02 C | Sveže limone |

3. V obdobju uporabe referenčnih cen se odstavka 1 in 2 uporabljata pod pogojem, da na notranjem trgu Skupnosti cene agrumov, uvoženih iz Turčije, po carinjenju in upoštevanju pretvorbenih faktorjev, ki se uporabljajo za različne vrste agrumov, in potem, ko se odštejejo stroški prevoza in uvoznih dajatev, ki niso carine, niso nižje od referenčnih cen za zadevno obdobje plus učinek Skupne carinske tarife na te referenčne cene in fiksni znesek v višini 120 obračunskih enot na 100 kilogramov.

4. Stroški prevoza in uvozne dajatve, ki niso carine iz odstavka 3, so enaki, kot so določeni za izračun vstopnih cen iz Uredbe št. 23 o postopni uvedbi skupne ureditve trga s sadjem in vrtninami.

Skupnost pa ima pravico, da izračuna znesek, ki se odšteje za uvoznih dajatev, ki niso carine iz odstavka 3, tako, da prepreči težave, ki bi lahko nastale zaradi učinka teh dajatev na vstopne cene, odvisno od porekla.

5. Določbe člena 11 Uredbe št. 23 se še naprej uporabljajo.

6. Če bi neobičajni pogoji konkurence ogrozili ali bi lahko ogrozili prednosti, ki izhajajo iz določb odstavkov 1 in 2 zgoraj, se lahko v Pridružitvenem svetu opravijo posvetovanja o težavah, ki jih povzroči takšen položaj.

Člen 5

Za uvoz spodaj naštetih proizvodov s poreklom iz Turčije v Skupnost se uporablja dajatev ad valorem v višini 3 %. Ta dajatev se zniža na 2 % eno leto po začetku veljavnosti Dodatnega protokola in na 1 % dve leti po tem datumu. Dajatev se odpravi do konca tretjega leta.

Številka SCT | Poimenovanje |

08.03 | Fige, sveže ali suhe ex B.Suhe:v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 15 kg |

Člen 6

Za uvoz spodaj naštetih proizvodov s poreklom iz Turčije v Skupnost se uporablja dajatev ad valorem v višini 2,5 % v okviru letne tarifne kvote Skupnosti, ki znaša 18700 metričnih ton:

Številka SCT | Poimenovanje |

08.05 | Oreški, razen tistih iz tarifne številke 08.01, sveži ali posušeni, oluščeni ali ne: ex F.Drugo:Lešniki |

Člen 7

1. Skupnost sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je pri uvozu v Skupnost prelevman za oljčno olje, razen rafiniranega oljčnega olja, iz tarifne številke 15.07 A II Skupne carinske tarife, ki je v celoti pridelano v Turčiji in neposredno prepeljano iz te države v Skupnost, uvozni prelevman, izračunan v skladu z določbami člena 13 Uredbe št. 136/66/EGS o uvedbi skupne ureditve trga za olja in maščobe, in ki se dejansko uporablja na dan uvoza, minus 0,5 obračunske enote na 100 kilogramov.

2. Poleg tega in pod pogojem, da Turčija uporabi posebno izvozno dajatev, ki se odraža v uvozni ceni, Skupnost zniža prelevman, izračunan v skladu z odstavkom 1, za znesek, ki je enak plačani dajatvi, vendar ni višji od 4,5 obračunskih enot na 100 kilogramov.

Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za izvajanje tega odstavka.

3. V Pridružitvenem svetu se lahko posvetujeta o delovanju režimov, predvidenih v tem členu.

Člen 8

Spodaj našteti proizvodi s poreklom iz Turčije se v Skupnost uvažajo prosto carin:

Številka SCT | Poimenovanje |

24.01 | Nepredelan tobak, tobačni odpadki |

Člen 9

Za uvoz spodaj naštetih proizvodov s poreklom iz Turčije v Skupnost se uporabljajo carine v višini 25 % dajatev Skupne carinske tarife. Te dajatve se znižajo na 10 % dajatev Skupne carinske tarife ob koncu drugega leta po začetku veljavnosti Dodatnega protokola. Odpravijo se na koncu tretjega leta.

Številka SCT | Poimenovanje |

01.01 | Živi konji, osli, mule in mezgi: A.Konji:I.Čistokrvne plemenske živali [3]III.DrugoB.OsliC.Mule in mezgi |

01.02 | Živo govedo: A.Domače pasme:I.Čistokrvne plemenske živali [3]B.Drugo |

01.03 | Živi prašiči: A.Domače pasme:I.Čistokrvne plemenske živali [3]B.Drugo |

02.01 | Meso in užitni klavnični odpadki živali iz tarifnih podštevilk 01.01, 01.02, 01.03 ali 01.04, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni: A.Meso:ex I.oslov, mul in mezgov iz tarifne številke 01.01II.govedi:(b)DrugoIII.Prašičev:(b)Drugoex IV.Drugo, razen mesa domačih ovac in jagnjetB.Drobovina:I.Za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov [3]II.Drugo:(a)konjev, oslov, mul in mezgovex (d)Ni določeno, razen užitnih klavničnih odpadkov domačih ovac in jagnjet |

02.04 | Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni |

02.06 | Meso in užitni klavnični odpadki (razen jeter perutnine), nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni: C.Drugo:ex II.Ni določeno, razen mesa in užitnih klavničnih odpadkov domačih ovac in jagnjet |

04.05 | Ptičja jajca in rumenjaki, sveži, posušeni ali kako drugače konzervirani, sladkani ali ne: A.Jajca v lupini, sveža ali konzervirana:II.Druga jajcaB.Jajca, brez lupine; jajčni rumenjaki:II.Drugo [3] |

05.04 | Živalska čreva, mehurji in želodci (razen ribjih), celi ali v kosih |

05.15 | Izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neprimerne za človeško prehrano: ex B.DrugoŽivalski izdelki, ki niso opisani ali navedeni drugje: mrtve živali iz poglavja 1, neprimerne za človeško prehrano |

ex 07.05 | Sušene stročnice v zrnu, oluščene ali neoluščene ali zdrobljene (razen semenskih) |

08.01 | Dateljni, banane, ananas, mango, mangusta, avokado, guava, kokos, brazilski oreški in indijski oreški, sveži ali suhi, oluščeni ali ne: A.DateljniD.AvokadoF.Kokos in akažu oreški:I.Dehidrirana kokosova pulpaII.DrugoF.Brazilski orehiG.Drugo: |

ex poglavje 9 | Čaj in začimbe, razen mate čaja (tar. št. 09.03) |

11.03 | Moka iz stročnic iz tarifne številke 07.05 |

11.04 | Moka iz sadežev iz katere koli tarifne številke poglavja 8 |

11.08 | Škrob; inulin: B.Inulin |

12.07 | Rastline in deli (vključno semena in plodovi) dreves, grmovja, grmičevja ali drugih rastlin, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene, sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni, zmleti ali v prahu |

12.08 | Rožiči, sveži ali sušeni, drobljeni ali zmleti ali ne, vendar ne nadalje pripravljeni; koščice in jedrca sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi, ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |

12.09 | Žitna slama in žitne pleve, nepripravljene, ali zrezane, vendar ne drugače pripravljene |

ex 12.10 | Blitva, krmna koleraba, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni pridelki za krmo, razen dehidrirane moke ali zelene krme |

ex 15.02 | Nepredelane kozje maščobe; loj (vključno "premier jus") iz teh maščob |

15.03 | Stearin iz užitne prašičje masti, oleostearin in olje iz prašičje masti, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani, nemešani ali kako drugače pripravljeni |

ex 16.01 | Klobase in podobni izdelki iz mesa, užitnih klavničnih proizvodov ali živalske krvi, razen tistih, ki vsebujejo meso ali užitne klavnične odpadke prašičev, ovac, jagnjet ali goveda |

16.03 | Mesni ekstrakti in mesni sokovi |

18.01 | Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen |

18.02 | Lupine, skorje, opne in odpadki kakava |

22.07 | Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica) |

23.01 | Moka in zdrob iz mesa, užitnih klavničnih odpadkov, rib, rakov ali mehkužcev, neprimerni za človeško prehrano; ocvirki: A.Moke in zdrob iz mesa in užitnih klavničnih odpadkov; ocvirki |

23.02 | Otrobi, presevki in drugi ostanki, dobljeni s presejevanjem, mletjem ali drugačno obdelavo žit ali stročnic: B.Iz stročnic |

ex 23.03 | Tropine in odpadki iz varjenja ali destilacije pijač; ostanki proizvodnje škroba in podobni ostanki |

23.06 | Zelenjavni proizvodi za živalsko prehrano, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: ex A.Želod, divji kostanj ter pulpa ali tropine drugega sadja razen grozdjaB.Drugo |

23.07 | Sladkana krma; drugi izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali: A.Hrana za ribe ali morske sesalce, topljivaC.ni določena |

Člen 10

Pri izvajanju skupne ribiške politike Skupnost sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da Turčija ohrani vsaj takšne izvozne možnosti, kot jih predvideva člen 6 Začasnega protokola.

Pridružitveni svet preuči ukrepe, ki bi lahko služili za izboljšanje takšnih priložnosti.

Člen 11

Pridružitveni svet določi preferencialno obravnavo, ki se uporablja za vino s poreklom iz Turčije.

Člen 12

Skupnost sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so prelevmani za naslednje blago, ki je bilo proizvedeno v Turčiji in se neposredno uvaža iz te države v Skupnost, prelevmani, izračunani v skladu z določbami člena 13 Uredbe št. 120/67/EGS o skupni ureditvi trga za žita, minus 0,5 obračunske enote na metrično tono:

Številka SCT | Poimenovanje |

10.01 | Pšenica in soržica (mešanica pšenice in rži): B.Trda pšenica |

10.07 | Ajda, proso, kanarska čužka in sorgo v zrnu; druga žita: ex D.Drugo:kanarska čužka |

Člen 13

1. Če Turčija uporabi posebno izvozno dajatev, ki se odraža v uvozni ceni rži iz tarifne številke 10.02 Skupne carinske tarife, pridelane v Turčiji in uvožene neposredno iz te države v Skupnost, Skupnost zniža prelevman za uvoz tega proizvoda, izračunan v skladu s členom 13 Uredbe št. 120/67/EGS o skupni organizaciji trga z žiti, za znesek, ki je enak plačani dajatvi do višine 8 obračunskih enot na metrično tono.

Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za izvajanje tega odstavka.

2. V Pridružitvenem svetu se lahko posvetujeta o delovanju režimov, predvidenih v tem členu.

Člen 14

Brez poseganja v obračunavanje variabilne komponente, določene v skladu s členom 5 Uredbe (EGS) št. 1059/69 o določitvi trgovinske ureditve za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, Skupnost v skladu s časovnim razporedom, določenim v členu 9 te priloge, sprejme vse potrebne ukrepe za postopno znižanje fiksne komponente, ki se obračunava pri uvozu naslednjih izdelkov s poreklom iz Turčije v Skupnost:

Številka SCT | Poimenovanje |

ex 17.04 | Sladkorni proizvodi brez kakava, razen ekstrakta sladke koreninice, ki vsebuje 10 mas. % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov |

19.01 | Sladni ekstrakt |

19.02 | Proizvodi za otroško hrano ali za dietno ali kulinarično rabo, na osnovi moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, z vsebnostjo kakava manj kakor 50 mas % |

19.05 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (ekspandiran riž, koruzni kosmiči in podobni izdelki) |

19.06 | Hostije, kapsule primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi |

19.07 | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki brez dodanega sladkorja, medu, jajc, maščob, sira ali sadja |

19.08 | Pecivo, piškoti, sladice in drugi pekovski izdelki, z dodatkom kakava ali brez njega v katerem koli razmerju |

21.01 | Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki; njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: A.Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki:II.DrugoB.Ekstrakti, esence in koncentrati:II.Drugo |

21.06 | Naravni kvas (aktiven ali neaktiven); pripravljeni pecilni praški: A.Aktivni naravni kvas:II.Pekovski kvas |

29.04 | Aciklični alkoholi in njihovi halogenirani sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati: C.Večhidroksilni alkoholi:II.ManitolIII.Sorbitol |

ex 35.01 | Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati |

35.05 | Dekstrini in lepila na osnovi dekstrinov; topni ali praženi škrobi; lepila na osnovi škrobov |

38.12 | Pripravljena sredstva za glaziranje, apreture in jedkanje, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah: A.Pripravljena sredstva za glaziranje in apreture:I.Na osnovi škrobnih snovi |

Člen 15

Če se predpisi Skupnosti v zvezi s proizvodi iz te priloge spremenijo, ima Skupnost pravico spremeniti režime, ki so zanje določeni v tej prilogi. Pri spreminjanju takšnih režimov Skupnost za uvoz izdelkov s poreklom iz Turčije dodeli ugodnosti, ki so primerljive s tistimi, ki so predvidene v tej prilogi.

Člen 16

Pridružitveni svet določi opredelitev pojma "izdelki s poreklom" za namene uporabe tega poglavja.

POGLAVJE II OBRAVNAVANJE UVOZA V TURČIJO

Člen 17

Turčija v zvezi s komercialnim uvozom dodeli Skupnosti preferencialno obravnavo, ki zagotavlja zadovoljivo povečanje uvoza kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

[1] Izdelki se to tarifno podštevilko razvrščajo pod pogoji, ki jih določijo pristojno organi.

[1] Ta tarifna številka med drugim zajema praženo čičeriko.

[2] Za uvrstitev v to podštevilko veljajo pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

[3] Za uvrstitev v to podštevilko veljajo pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

--------------------------------------------------

Finančni Protokol

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,

NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE,

in

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI

na eni strani

PREDSEDNIK REPUBLIKE TURČIJE

na drugi strani, so,

V ŽELJI spodbuditi hitrejši razvoj turškega gospodarstva, da bi olajšali doseganje ciljev Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo,

IMENOVALI ZA SVOJE POOBLAŠČENCE:

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV:

g. Pierre Harmel,

minister za zunanje zadeve;

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:

g. Walter Scheel,

minister za zunanje zadeve;

ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE:

g. Maurice Schumann,

minister za zunanje zadeve;

ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE:

g. Mario Pedini,

državni podsekretar za zunanje zadeve;

ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURŠKEGA:

g. Gaston Thorn,

minister za zunanje zadeve;

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE:

g. J.M.A.H. Luns,

minister za zunanje zadeve;

ZA SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI:

g. Walter Scheel,

vršilec dolžnosti predsednika Sveta Evropskih Skupnosti;

g. Franco Maria Malfatti,

predsednik Komisije Evropskih skupnosti;

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE TURČIJE:

g. Ihsan Sabri ÇAGLAYANGIL,

minister za zunanje zadeve,

KI so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki

DOGOVORILI:

Člen 1

V okviru pridružitve med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo bo Skupnost dopolnjevala turška prizadevanja tako, da bo, kot je določeno v tem protokolu, sodelovala pri ukrepih za spodbujanje razvoja te države.

Člen 2

1. Prošnje za financiranje lahko Evropski investicijski banki predložijo turška vlada, uradni organ ter javna in zasebna podjetja, ki imajo svoj sedež ali mesto poslovanja v Turčiji; Banka jih obvesti o svojih ukrepih v zvezi z njihovimi vlogami.

2. Naložbeni projekti so upravičeni do financiranja, če:

(a) pomagajo povečati produktivnost turškega gospodarstva in zlasti, če je njihov cilj Turčiji zagotoviti boljšo gospodarsko infrastrukturo, večji kmetijski donos in sodobna, učinkovito vodena javna ali zasebna podjetja v sektorjih industrije in storitev;

(b) pospešujejo doseganje ciljev Sporazuma o pridružitvi;

(c) so del turškega razvojnega načrta, ki velja na ustrezni datum.

3. Glede izbire naložbenih projektov v okviru zgoraj navedenih določb velja, da:

(a) se lahko financirajo samo posamezni projekti;

(b) se praviloma lahko financirajo investicijski projekti, ki se izvajajo na turškem ozemlju, ne glede na gospodarske sektorje, na katere se nanašajo.

4. Posebna pozornost velja projektom, ki bi lahko služili izboljšanju turške plačilne bilance.

Člen 3

1. Odobrene prošnje se financirajo s posojili Evropske investicijske banke, ki deluje po pooblastilu držav članic Skupnosti.

2. Ta posojila se lahko odobrijo do skupne višine 195 milijonov obračunskih enot in se lahko odobrijo v obdobju, ki se izteče 23. maja 1976. Vsa sredstva, ki do konca tega obdobja niso odobrena, se uporabijo v skladu z določbami tega protokola, dokler niso porabljena.

3. Sredstva, ki se vsako leto odobrijo v obliki posojil, se čimbolj enakomerno porazdelijo na celotno obdobje veljavnosti tega protokola. Vendar pa se lahko v razumnih mejah v prvem delu tega obdobja dodelijo relativno visoki zneski.

4. K znesku iz odstavka 2 se prišteje neizplačani del posojil, odobrenih v skladu s prvim finančnim protokolom, ki pa so bila odpovedana, preden so bila izvršena vsa plačila ali del teh plačil.

Člen 4

1. Prošnje za financiranje, ki jih ne predloži turška vlada, se ne odobrijo brez soglasja turške vlade.

2. Vsako posojilo, odobreno podjetju ali organu, razen turški vladi, mora imeti jamstvo turške države.

3. Podjetja, katerih tvegani kapital delno ali v celoti prihaja iz držav Skupnosti, imajo dostop do sredstev, predvidenih v tem protokolu, pod enakimi pogoji kot podjetja s turškim kapitalom.

Člen 5

1. Posojila se odobrijo na osnovi gospodarskih značilnosti projektov, ki naj bi jih financirala.

2. Posojila, zlasti tista za projekte kapitalskih investicij, katerih donos je posreden ali dolgoročen, se lahko odobrijo za največ trideset let, odplačevanje pa se lahko odloži za največ osem let. Obrestna mera za takšna posojila ne sme biti nižja od 2,5 % letno.

3. Posojila za financiranje projektov, ki imajo normalen donos, ki morajo predstavljati najmanj 30 % vseh posojil, odobrenih Turčiji v letu dni, se lahko odobrijo pod naslednjimi pogoji:

(a) čas posojila in doba odložitve odplačevanja, ki ju določi Banka ob upoštevanju omejitev iz odstavka 2 z namenom, da bi Turčiji olajšala servisiranje posojil;

(b) obrestna mera mora znašati najmanj 4,5 % letno.

4. Posojila iz prejšnjega odstavka se lahko dodelijo s posredovanjem ustreznih turških agencij.

Projekte, ki se financirajo preko teh agencij in pogoji, pod katerimi lahko agencija ali agencije posojila banke dodelijo podjetjem, mora predhodno odobriti banka.

5. Sredstva, s katerimi podjetja odplačujejo posojila in ki jih posredniške agencije ne potrebujejo takoj za odplačevanje posojil banke, se vplačujejo na poseben račun; porabo takšnih sredstev mora odobriti Banka.

Člen 6

1. Vse fizične in pravne osebe, ki so državljani Turčije ali držav članic Skupnosti, lahko pod enakimi pogoji sodelujejo v javnih razpisih, povabilih za oddajo ponudb, pri transakcijah in pogodbah, ki se nanašajo na projekte, za katere so bila odobrena posojila.

2. Posojila se lahko uporabijo za pokrivanje stroškov uvoza ali domačih izdatkov, če so takšni izdatki potrebni za izvajanje odobrenih projektov kapitalskih investicij, vključno z izdatki za načrtovanje, storitve svetovalcev in za tehnično pomoč.

3. Banka zagotovi, da se sredstva porabijo čim bolj gospodarno in v skladu s cilji Sporazuma o pridružitvi.

Člen 7

Turčija da prejemnikom posojila v času njegovega trajanja na voljo valuto, potrebno za plačilo obresti in provizije ter za vračanje glavnice.

Člen 8

Pomoč, predvidena po tem protokolu za izvajanje nekaterih projektov, je lahko v obliki sodelovanja pri financiranju dejavnosti, v katerih so udeležene zlasti tretje države, mednarodne finančne organizacije ali kreditni in razvoji organi in ustanove Turčije ali držav članic Skupnosti.

Člen 9

1. V času veljavnosti tega protokola Skupnost preuči možnost dopolnjevanja posojil iz člena 3 s posojili, ki jih dodeli Evropska investicijska banka iz lastnih virov in pod tržnimi pogoji in katerih skupna višina je lahko 25 milijonov obračunskih enot.

2. Ta posojila se lahko uporabijo za financiranje projektov z normalnim donosom, ki jih v Turčiji izvajajo zasebna podjetja.

3. Za ta posojila se uporabljajo Statut Evropske investicijske banke ter členi 4, 7 in 8 tega protokola.

Člen 10

Pogodbenici eno leto pred prenehanjem veljavnosti tega protokola razmislita, katere določbe protokola o finančni pomoči se lahko sprejmejo za naslednje obdobje.

Člen 11

Ta protokol je priloga k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo.

Člen 12

1. Ta protokol podpisnice ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami, za Skupnost pa bo postal zavezujoč s sklepom Sveta, sprejetim v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Skupnosti in o katerem bosta uradno obveščeni pogodbenici Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo.

Zgornje listine o ratifikaciji in uradna obvestila o dokončanju postopkov se izmenjajo v Bruslju.

2. Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu izmenjave listin o ratifikaciji in uradnih obvestil o dokončanju postopkov iz odstavka 1.

Člen 13

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v nizozemskem, francoskem, nemškem, italijanskem in turškem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

V potrditev navedenega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta finančni protokol.

V Bruslju, triindvajsetega novembra tisoč devetsto sedemdesetega leta.

Za Njegovo veličanstvo kralja Belgijcev,

Pierre Harmel

Za predsednika Zvezne republike Nemčije,

Walter Scheel

Za predsednika Francoske republike,

Maurice Schumann

Za predsednika Italijanske republike,

Mario Pedini

Za Njegovo kraljevo visokost velikega vojvodo luksemburškega,

Gaston Thorn

Za Njeno veličanstvo kraljico Nizozemske,

J.M.A.H Luns

Za Svet Evropskih skupnosti,

Walter Scheel

Franco Maria Malfatti

Za predsednika Republike Turčije,

Ihsan Sabri Çaglayangil

--------------------------------------------------

Sklepna Listina

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA BELGIJCEV,

PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,

NJEGOVE KRALJEVE VISOKOSTI VELIKEGA VOJVODE LUKSEMBURŠKEGA,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICO NIZOZEMSKE,

in

SVETA EVROPSKIH SKUPNOSTI

na eni strani in

PREDSEDNIKA REPUBLIKE TURČIJE

na drugi strani,

ki so se sestali v Bruslju triindvajsetega novembra tisoč devetsto sedemdesetega leta za podpis:

- Dodatnega protokola, kateremu je priloženih šest prilog,

- Finančnega protokola,

in

- Sporazuma o izdelkih v pristojnosti Evropske skupnosti za premog in jeklo, kateremu je priložena ena priloga,

so sprejeli naslednje skupne izjave pogodbenic v zvezi z Dodatnim protokolom:

1. Skupno izjavo o izračunu dajatev in bremenitev,

2. Skupno izjavo o členu 12(2),

3. Skupno izjavo o členih 17(1) in 18(1),

4. Skupno izjavo o členu 25(4),

5. Skupno izjavo o členu 27(2),

6. Skupna izjava o členu 34,

7. Skupno izjavo o dajatvah Skupne carinske tarife, ki so naštete v Prilogah 2 in 6.

Sprejeli so naslednji razlagalni izjavi:

- Razlagalno izjavo o členu 25 Dodatnega protokola,

- Razlagalno izjavo o vrednosti obračunske enote iz člena 3 Finančnega protokola.

Poleg tega so se seznanili z naslednjimi izjavami Vlade Zvezne republike Nemčije o Sporazumu o izdelkih v pristojnosti Evropske skupnosti za premog in jeklo:

1. Izjavo o opredelitvi pojma "nemški državljan";

2. Izjavo o uporabi Sporazuma o izdelkih v pristojnosti Evropske skupnosti za premog in jeklo za Berlin.

Naštete izjave so priloga k tej sklepni listini.

Pooblaščenci so se dogovorili, da za izjave, ki so priloga te sklepne listine, veljajo vsi notranji postopki, ki so lahko potrebni za zagotovitev njihove veljavnosti.

Zu Urkund dessen haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter diese Schlußakte gesetzt.

En foi de quoi, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leurs signatures au bas du présent acte final.

In fede di che, i plenipotenziari sottoscritti hanno apposto le loro firme in calce al presente atto finale.

Ten blijke waarvan de ondergetekende gevolmachtigden hun handtekening onder deze Slotakte hebben gesteld.

Bunun belgesi olarak, asagida adlari yazili tam yetkili temsilciler bu Son Senedin imzalarini atmislardir.

Geschehen zu Brüssel am dreiundzwanzigsten November neunzehnhundertsiebzig.Fait à Bruxelles, le vingt-trois novembre mil neuf cent soixante-dix.Fatto a Bruxelles, addinoventitré novembre millenovecentosettanta.Gedaan te Brussel, de drieėntwintigste november negentienhonderdzeventig.

Brüksel'de, yirmi üíKasim bin dokuz yüz yetmis gününde yapilmistir.

Pour Sa Majesté le Roi des Belges,Voor Zijne Majesteit de Koning der Belgen,

Pierre Harmel

Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland,

Walter Scheel

Pour le Président de la République française,

Maurice Schumann

Per il Presidente della Repubblica italiana,

Mario Pedini

Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg,

Gaston Thorn

Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden,

J.M.A.H. Luns

In Namen des Rates der Europäischen Gemeinschaften,Pour le Conseil des Communautés européennes,

Per il Consiglio delle Comunità europee,

Voor de Raad der Europese Gemeeschappen,

Walter Schell

Franco Maria Malfatti

Türkiye Cumhurbaskani adina,

Ihsan Sabri Çaglayangíl

--------------------------------------------------

PRILOGA

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O DODATNEM PROTOKOLU

1. Skupna izjava o izračunu dajatev in bremenitev

Pogodbenice soglašajo, da se carine in dajatve z enakim učinkom, ki se izračunajo v skladu s pravili iz Dodatnega protokola, zaokrožijo na eno decimalno mesto.

2. Skupna izjava o členu 12(2)

Pogodbenice soglašajo, da se za blago, ki je že v carinskem skladišču ali odposlano za izvoz ali za katerega obstaja trdna prodajna pogodba v času, ko Turčija uradno obvesti Pridružitveni svet v skladu s členom 12(2) Dodatnega protokola, plačajo carine, ki so se uporabljale preden je Turčija sprejela ukrepe v skladu z navedenim členom.

3. Skupna izjava o členih 17(1) in 18(1)

Dajatve Skupne carinske tarife iz členov 17(1) in 18(1) Dodatnega protokola so dajatve Skupne carinske tarife, ki so se dejansko uporabljale v času usklajevanja turške carinske tarife s Skupno carinsko tarifo.

4. Skupna izjava o členu 25(4)

Pogodbenice izjavljajo, da se pri računanju skupne vrednosti vseh kvot, ki naj bi se v rednih presledkih povečevale za 10 % v skladu s členom 25(4) dodatnega protokola, ne upošteva vrednost uvoza, ki ga je Turčija liberalizirala v obdobjih iz navedenega odstavka.

5. Skupna izjava o členu 27(2)

Pogodbenice izjavljajo, da se določbe člena 27(2) Dodatnega protokola uporabljajo tudi za barvne kovine.

6. Skupna izjava o členu 34

Pogodbenice soglašajo, da se priprave za ugotovitev Pridružitvenega sveta v skladu s členom 34 Dodatnega protokola, lahko začnejo eno leto pred koncem obdobja dvaindvajsetih let.

7. Skupna izjava o dajatvah Skupne carinske tarife, ki so naštete v Prilogah 2 in 6

Dajatve iz Skupne carinske tarife iz Prilog 2 in 6 so dajatve iz Skupne carinske tarife, ki so se dejansko uporabljale za pogodbenice GATT.

--------------------------------------------------

Razlagalne Izjave

Razlagalna izjava o členu 25 Dodatnega protokola

Razume se, da se uvoz, ki se financira:

(a) iz posebnih virov pomoči, povezanih s posebnimi naložbenimi projekti;

(b) brez dodelitve tuje valute;

(c) na podlagi zakona o spodbujanju tujih kapitalskih investicij

ne šteje za uvoz v okviru kvot, odprtih za Skupnosti v skladu s členom 25 Dodatnega protokola in zlasti odstavkov 4 in 5 Protokola.

Razlagalna izjava o vrednosti obračunske enote iz člena 3 Finančnega protokola

Pogodbenice izjavljajo, da:

1. je vrednost obračunske enote, ki se uporablja za izražanje zneska iz člena 3 Finančnega protokola, 0,88867088 gramov čistega zlata;

2. je pariteta valute države članice Skupnosti glede na obračunsko enoto, opredeljeno v odstavku 1, povezava med maso čistega zlata, ki jo vsebuje obračunska enota, in maso čistega zlata, ki ustreza nominalni vrednosti te valute, ki se sporoči Mednarodnemu denarnemu skladu. Če nominalna vrednost ni bila sporočena ali če se za tekoča plačila uporabljajo menjalni tečaji, ki se od nominalne vrednosti razlikujejo za več, kot dovoljuje Mednarodni denarni sklad, se masa čistega zlata, ki ustreza pariteti valute, izračuna na podlagi menjalnega tečaja za valuto, v kateri je posredno ali neposredno izražena in konvertibilna v zlato in ki se v državi članici uporablja za tekoča plačila na dan izračuna, ter na podlagi nominalne vrednosti, sporočene Mednarodnemu denarnemu skladu za to konvertibilno valuto;

3. obračunska enota, opredeljena v odstavku 1, ostane nespremenjena v celotnem obdobju veljavnosti Finančnega protokola. Če pa se pred koncem tega obdobja Mednarodni denarni sklad na podlagi člena 4, oddelka 7, svojega Statuta odloči za enotno sorazmerno spremembo nominalnih vrednosti vseh valut glede na zlato, se masa čistega zlata, ki jo vsebuje obračunska enota spremeni v obratnem razmerju glede na navedeno spremembo.

Če ena ali več držav članic ne uporabi sklepa, ki ga je sprejel Mednarodni denarni sklad, kot je naveden v prejšnjem pododstavku, se masa čistega zlata, ki ga vsebuje obračunska enota, spremeni v obratnem razmerju glede na spremembo, ki jo je sprejel Mednarodni denarni sklad. Svet Evropskih skupnosti preuči tako nastalo situacijo in po prejemu predloga Komisije in mnenja Denarnega odbora s kvalificirano večino sprejme vse potrebne ukrepe.

IZJAVE VLADE ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE O SPORAZUMU O IZDELKIH V PRISTOJNOSTI EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO

1. Izjava o opredelitvi pojma "nemški državljan"

Vsi Nemci, kakor jih opredeljuje Temeljni zakon za Zvezno republiko Nemčijo, se štejejo za državljane Zvezne republike Nemčije.

2. Izjava o uporabi Sporazuma o izdelkih v pristojnosti Evropske skupnosti za premog in jeklo za Berlin.

Sporazum o izdelkih v pristojnosti Evropske skupnosti za premog in jeklo se enako uporablja za deželo Berlin, razen če Vlada Zvezne republike Nemčije v treh mesecih pogodbenicam ne pošlje drugačne izjave.

--------------------------------------------------