(1)

Direktiva 89/398/EGS zadeva živila za posebne prehranske namene, ki so zaradi specifične sestave ali načina proizvodnje namenjena zadovoljevanju posebnih prehranskih potreb posebnih kategorij prebivalstva. Ljudje s celiakijo so takšna posebna skupina prebivalstva, ki trpi zaradi stalne preobčutljivosti na gluten.

(2)

Živilska industrija je razvila številne izdelke, ki so predstavljeni kot „živila brez glutena“ ali s podobnimi enakovrednimi izrazi. Razlike med nacionalnimi določbami, ki zadevajo pogoje za uporabo takšnih opisov izdelka, bi lahko ovirale prosti pretok zadevnih izdelkov in oslabile zagotavljanje enako visoke stopnje varstva potrošnikov. Zaradi jasnosti in da se izogne zavajanju potrošnikov z različnimi vrstami opisov izdelka na nacionalni ravni, je treba pogoje uporabe izrazov o odsotnosti glutena določiti na ravni Skupnosti.

(3)

Pšenica (tj. vse vrste Triticum, kot so trda pšenica, pira in kamut), rž in ječmen so bili identificirani kot zrnje, ki znanstveno dokazano vsebuje gluten. Gluten, ki ga navedeno zrnje vsebuje, lahko povzroči neželene učinke na zdravje oseb s preobčutljivostjo na gluten in se ga morajo zato izogibati.

(4)

Odstranitev glutena iz zrnja, ki vsebuje gluten, predstavlja znatne tehnične težave in ekonomske omejitve, zato je proizvodnja živil brez glutena zahtevna. Posledično mnoga živila za te posebne prehranske namene, ki so na trgu, lahko vsebujejo nizke količine ostankov glutena.

(5)

Večina ljudi, a vendar ne vsi, s preobčutljivostjo na gluten lahko oves vključijo v svojo dieto brez neželenih učinkov na njihovo zdravje. To je predmet študije in raziskave, ki sta v teku in ju izvajajo znanstveni krogi. Vendar največ skrbi povzroča onesnaženost ovsa s pšenico, ržjo ali ječmenom, do katere lahko pride med žetvijo, prevozom, skladiščenjem in predelavo. Zato je treba tveganje onesnaženja z glutenom v izdelkih, ki vsebujejo oves, upoštevati v zvezi z označevanjem navedenih izdelkov.

(6)

Različni ljudje s preobčutljivostjo na gluten lahko prenesejo različne majhne količine glutena v omejenem obsegu. Da bi se posameznikom omogočilo, da na trgu najdejo raznovrstna živila, primerna njihovim potrebam in njihovi ravni občutljivosti, mora biti na voljo izbira izdelkov z različnimi nizkimi stopnjami glutena v tako omejenem obsegu. Toda pomembno je, da morajo biti različni izdelki pravilno označeni, da bodo ljudje s preobčutljivostjo na gluten pravilno uporabljali navedene izdelke s pomočjo informacijskih kampanj, ki jih spodbujajo države članice.

(7)

Živila za posebne prehranske namene, ki so bila posebej oblikovana, predelana ali pripravljena, da bi zadovoljila prehranske potrebe ljudi s preobčutljivostjo na gluten in tržena kot takšna, je treba označiti kot „zelo nizka vsebnost glutena“ ali „brez glutena“ v skladu z določbami iz te uredbe. Te določbe se lahko uresničijo z uporabo živil, ki so bila posebej predelana, da se je zmanjšala vsebnost glutena ene ali več sestavin, ki vsebujejo gluten, in/ali živil, pri katerih so bile sestavine, ki vsebujejo gluten, nadomeščene z drugimi sestavinami, ki so naravno brez glutena.

(8)

Člen 2(3) Direktive 89/398/EGS za običajna živila, ki ustrezajo posebnim prehranskim namenom, predvideva možnost navedbe takšne ustreznosti. Zato bi moralo biti možno za običajno hrano, ki je primerna kot del diete brez glutena, ker ne vsebuje sestavin, pridobljenih iz zrn ali ovsa, ki vsebujejo gluten, da jo označujejo izrazi, ki navajajo odsotnost glutena. Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil ( 2 ) zahteva, da takšna navedba ne zavede potrošnika z napeljevanjem, da ima živilo posebne značilnosti, ko imajo dejansko vsa podobna živila takšne značilnosti.

(9)

Direktiva Komisije 2006/141/ES z dne 22. decembra 2006 o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke in o spremembi Direktive 1999/21/ES ( 3 ) prepoveduje uporabo sestavin, ki vsebujejo gluten, pri proizvodnji takšnih živil. Zato je treba uporabo izrazov „zelo nizka vsebnost glutena“ in „brez glutena“ na označbah takšnih izdelkov prepovedati, ker je glede na sedanjo uredbo to označevanje uporabljeno za navedbo vsebnosti glutena, ki ne presega 100 mg/kg in 20 mg/kg.

(10)

Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke ( 4 ) zahteva navedbo o vsebnosti oz. odsotnosti glutena, kadar je izdelek namenjen dojenčkom do šestega meseca starosti. Odsotnost glutena v navedenih izdelkih mora biti navedena v skladu z zahtevami iz te uredbe.

(11)

Kodeks Standard za živila za posebne prehranske namene za osebe s preobčutljivostjo na gluten je bil sprejet na 31. zasedanju Komisije Codex Alimentarius julija 2008 ( 5 ), da bi navedene osebe na trgu našle številna živila, primerna njihovim potrebam in njihovi stopnji občutljivosti na gluten. Navedeni standard je treba ustrezno upoštevati za namene te uredbe.

(12)

Da bi se gospodarskim subjektom omogočila prilagoditev njihovega proizvodnega procesa, mora datum uporabe te uredbe omogočati potrebno prehodno obdobje. Vendar se lahko izdelki, ki so na datum začetka veljave te uredbe že usklajeni z njo, tržijo v Skupnosti od datuma začetka veljave te uredbe.

(13)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –