2004L0107 — SL — 18.09.2015 — 002.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	DIREKTIVA 2004/107/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (UL L 023 26.1.2005, str. 3)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA (ES) št. 219/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2009	L 87	109	31.3.2009
►M2	DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2015/1480 Besedilo velja za EGP z dne 28. avgusta 2015	L 226	4	29.8.2015

---

▼B

DIREKTIVA 2004/107/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. decembra 2004

o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku

Člen 1

Cilji

Cilji te direktive so:

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se z izjemo opredelitve „ciljne vrednosti“ uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 96/62/ES.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„ciljna vrednost“ : pomeni koncentracijo v zunanjem zraku, določeno z namenom izogibanja, preprečevanja ali zmanjševanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi in na okolje kot celoto, ki jo je treba doseči, kjer je to mogoče, v danem obdobju;

(b)	„skupno ali celotno usedanje“ : pomeni celotno maso onesnaževal, ki so prešla iz ozračja na površino (npr. prst, rastlinje, vodo, stavbe itd.) na dano območje v danem času;

(c)	„zgornji ocenjevalni prag“ : pomeni raven, opredeljeno v Prilogi II, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v skladu s členom 6(3) Direktive 96/62/ES lahko uporablja kombinacija meritev in modeliranja;

(d)	„spodnji ocenjevalni prag“ : pomeni raven, opredeljeno v Prilogi II, pod katero je za oceno kakovosti zraka v skladu s členom 6(4) Direktive 96/62/ES možno uporabljati zgolj modeliranje in objektivne oblike ocenjevanja;

(e)	„meritve na stalnem merilnem mestu“ : pomenijo meritve na stalnih lokacijah, bodisi neprekinjeno ali z naključnim vzorčenjem v skladu s členom 6(5) Direktive 96/62/ES;

(f)	„arzen“, „kadmij“, „nikelj“ in „benzo(a)piren“ : pomenijo skupno vsebnost teh elementov in sestavin v frakciji PM10;

(g)	„PM10“ : pomeni trdne delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v EN 12341, s 50 % učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamičnim premerom 10 μm;

(h)	„policiklični aromatski ogljikovodiki“ : pomenijo tiste organske spojine, ki jih sestavljata najmanj dva povezana aromatska obroča, ki sta v celoti iz ogljika in vodika;

(i)	„skupno plinasto živo srebro“ : pomeni hlape elementarnega živega srebra (Hg0) in reaktivno plinasto živo srebro, to je vrsto živega srebra, topno v vodi, z zadostnim tlakom hlapov za obstoj v plinastem stanju.

Člen 3

Ciljne vrednosti

1.  Države članice brez povzročitve nesorazmernih stroškov, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, od 31. decembra 2012, da koncentracije arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena, ki se uporablja kot pokazatelj za rakotvorno tveganje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v zunanjem zraku, kakor se ocenjujejo v skladu s členom 4, ne presegajo ciljnih vrednosti, določenih v Prilogi I.

2.  Države članice pripravijo seznam območij in strnjenih naselij, kjer je raven arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena pod njihovimi ciljnimi vrednostmi. Države članice na teh območjih in v strnjenih naseljih ohranijo ravni teh onesnaževal pod njihovimi ciljnimi vrednostmi in si, skladno s trajnostnim razvojem, prizadevajo za ohranjanje najboljše kakovosti zunanjega zraka.

3.  Države članice pripravijo seznam območij in strnjenih naselij, kjer so ciljne vrednosti iz Priloge I presežene.

Za ta območja in strnjena naselja države članice določijo površine, kjer prihaja do preseganja, ter vire, ki prispevajo k temu preseganju. Države članice morajo pokazati, da na zadevnih površinah, z namenom doseči ciljne vrednosti, izvajajo vse potrebne ukrepe, ki ne povzročajo nesorazmernih stroškov in so usmerjeni predvsem proti prevladujočim virom emisij. V primeru industrijskih obratov, ki jih ureja Direktiva 96/61/ES, to pomeni uporabo BAT, kakor je opredeljeno v členu 2(11) navedene direktive.

Člen 4

Ocenjevanje koncentracij in stopenj usedanja v zunanjem zraku

1.  Kakovost zunanjega zraka se glede na arzen, kadmij, nikelj in benzo(a)piren ocenjuje na celotnem ozemlju držav članic.

2.  V skladu z merili iz odstavka 7 so meritve obvezne na naslednjih območjih:

Za pridobitev ustreznih informacij o kakovosti zunanjega zraka se lahko predvidene meritve dopolnijo z modeliranjem.

3.  Kombinacija meritev, vključno z indikativnimi meritvami, kakor je določeno v oddelku I Priloge IV, in modeliranjem, se lahko uporabi za oceno kakovosti zunanjega zraka, če so ravni v območjih in strnjenih naseljih v reprezentativnem obdobju med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom, v skladu z oddelkom II Priloge II.

4.  V območjih in strnjenih naseljih, kjer so ravni pod spodnjim ocenjevalnim pragom, določenim v skladu z oddelkom II Priloge II, je za ocenjevalne ravni mogoča zgolj uporaba modeliranja ali objektivnih ocenjevalnih metod.

5.  Kjer je potrebno onesnaževala meriti, se meritve opravijo na stalnih lokacijah, bodisi neprekinjeno bodisi z naključnim vzorčenjem. Število meritev mora biti dovolj veliko, da omogoča določitev ravni.

6.  Zgornji in spodnji ocenjevalni prag za arzen, kadmij, nikelj in benz(o)piren v zunanjem zraku sta določena v oddelku I Priloge II. Razvrstitev vsakega območja ali strnjenega naselja za namen tega člena se preveri vsakih pet let v skladu s postopkom iz oddelka II Priloge II. V primeru znatnih sprememb dejavnosti, pomembnih za koncentracije arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku, se razvrstitev preveri prej.

7.  Merila za določitev vzorčevalnih mest za meritve arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku z namenom oceniti skladnost s ciljnimi vrednostmi so navedena v oddelkih I in II Priloge III. Najmanjše število vzorčevalnih mest za meritve koncentracij vsakega onesnaževala na stalnem merilnem mestu je določeno v oddelku IV Priloge III in te so postavljene v vsakem območju ali strnjenem naselju, kjer se zahtevajo meritve, če so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov o koncentraciji v njih.

8.  Za oceno vsebnosti benzo(a)pirena v zunanjem zraku vsaka država članica spremlja druge pomembne policiklične aromatske ogljikovodike na omejenem številu merilnih mest. Mednje so vključeni vsaj: benzo(a)antracen, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren in dibenzo(a,h)antracen. Merilna mesta za te policiklične aromatske ogljikovodike so enaka kot vzorčevalna mesta za benzo(a)piren, izberejo pa se na način, da je mogoče prepoznati geografske spremembe in dolgoročne trende. Uporabljajo se oddelki I, II in III Priloge III.

▼M1

9.  Ne glede na raven koncentracij je za indikativno merjenje arzena, kadmija, niklja, skupnega plinastega živega srebra, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz odstavka 8 v zunanjem zraku in skupnega usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz odstavka 8 postavljeno eno vzorčevalno mesto za meritve ozadja na vsakih 100 000 km2. Vsaka država članica postavi vsaj eno merilno postajo. Vendar lahko države članice sporazumno in v skladu s smernicami, določenimi skladno z regulativnim postopkom iz člena 6(2), postavijo eno ali več skupnih merilnih postaj, ki pokrivajo sosednja območja in sosednje države članice, da dosežejo potrebno prostorsko pokritost. Prav tako je priporočljivo merjenje trdnega in plinastega dvovalentnega živega srebra. Kjer je to primerno, je treba spremljanje uskladiti s strategijo spremljanja in meritvenim programom EMEP (Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi). Vzorčevalna mesta za ta onesnaževala se izberejo na način, da je mogoče prepoznati geografsko spreminjanje in dolgoročne trende. Uporabljajo se oddelki I, II in III Priloge III.

▼B

10.  Pri ocenjevanju regionalnih vzorcev vpliva na ekosistem lahko pride v poštev uporaba bio kazalcev.

11.  Za območja in strnjena naselja, v katerih informacije iz stalnih merilnih postaj dopolnjujejo informacije iz drugih virov, kakršni so popisi emisij, indikativne metode meritev in modeliranje kakovosti zraka, sta število stalnih merilnih postaj, ki se postavijo, in prostorska resolucija drugih metod, zadostni za določitev koncentracij zračnih onesnaževal v skladu z oddelkom I Priloge III in oddelkom I Priloge IV.

12.  Cilji kakovosti podatkov so določeni v oddelku I Priloge IV. Kadar se za ocenjevanje uporabljajo modeli kakovosti zraka, se uporablja oddelek II Priloge IV.

13.  Referenčne metode za vzorčenje in analizo arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku so določene v oddelkih I, II in III Priloge V. Oddelek IV Priloge V določa referenčne metode za merjenje celotnega usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov, oddelek V Priloge V pa se nanaša na referenčno modeliranje kakovosti zraka, če so te metode na razpolago.

14.  Datum, do katerega države članice obvestijo Komisijo o metodah, ki so jih uporabile za preliminarno ocenjevanje kakovosti zraka v skladu s členom 11(1)(d) Direktive 96/62/ES, je datum iz člena 10 te direktive.

▼M1

15.  Spremembe, potrebne za prilagoditev določb tega člena in oddelka II Priloge II ter prilog III, IV in V znanstvenemu in tehničnemu napredku, sprejme Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 6(3). Vendar se s tem ne smejo niti neposredno niti posredno spremeniti ciljne vrednosti.

▼B

Člen 5

Posredovanje informacij in poročanje

1.  Države članice posredujejo Komisiji naslednje informacije v zvezi z območji ali strnjenimi naselji, kjer so presežene ciljne vrednosti iz Priloge I:

Države članice posredujejo tudi vse podatke pridobljene v skladu s členom 4, razen če ti niso bili že sporočeni na podlagi Odločbe Sveta 97/101/ES z dne 27. januarja 1997 o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah ( 7 ).

Te informacije se za vsako koledarsko leto posredujejo najpozneje do 30. septembra naslednjega leta ter prvič za koledarsko leto, ki sledi 15. februarja 2007.

2.  Poleg zahtev iz odstavka 1 države članice sporočijo tudi podatke o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 3.

3.  Komisija poskrbi, da so vse informacije, posredovane na podlagi odstavka 1, brez odlašanja dane na razpolago javnosti z ustreznimi sredstvi kot internet, tisk in drugimi lahko dostopnimi mediji.

▼M1

4.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 6(2) sprejme podrobnejšo ureditev za posredovanje informacij, ki jih je treba zagotavljati na podlagi odstavka 1 tega člena.

▼B

Člen 6

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen po členu 12(2) Direktive 96/62/ES.

2.  Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi kot obdobje treh mesecev.

▼M1

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

Člen 7

Obveščanje javnosti

1.  Države članice zagotovijo, da so jasne in razumljive informacije o koncentracijah arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 4(8) v zunanjem zraku, prav tako pa tudi o stopnjah usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja, benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov iz člena 4(8), dostopne in redno na razpolago javnosti, kakor tudi ustreznim organizacijam, kakršne so okoljske organizacije, organizacije potrošnikov, organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva in drugi ustrezni organi za varovanje zdravja.

2.  Te informacije zajemajo tudi podatke o morebitnih letnih preseganjih ciljnih vrednosti arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena iz Priloge I. Informacije navajajo razloge za preseganje in zadevna območja. Vključujejo tudi kratko oceno v zvezi s ciljno vrednostjo in ustrezne informacije o vplivih na zdravje in učinkih na okolje.

Organizacijam iz odstavka 1 tega člena so na voljo informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 3.

3.  Informacije so na voljo s sredstvi kakršna so denimo internet, tisk in drugimi lahko dostopnimi mediji.

Člen 8

Poročilo in pregled

1.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, pripravljeno na podlagi:

2.  Poročilo iz odstavka 1 upošteva:

V luči najnovejšega znanstvenega in tehnološkega razvoja, preuči Komisija učinek arzena, kadmija in niklja na zdravje ljudi z namenom kvantificirati njihovo genotoksično rakotvornost. Ob upoštevanju sprejetih ukrepov za strategijo živega srebra preuči Komisija, če bi bilo, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti in katere koli dodatne zaščite zdravja in okolja, ki bi jo ta povzročila, koristno nadalje ukrepati glede živega srebra.

3.  Zaradi doseganja takšne ravni koncentracij v zunanjem zraku, ki bi nadalje zmanjšale škodljive učinke na zdravje ljudi in bi vodile k višji ravni zaščite okolja kot celote, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in stroškovne učinkovitosti nadaljnjega ukrepanja, so lahko poročilu iz odstavka 1 po potrebi priloženi predlogi za spremembo te direktive, predvsem ob upoštevanju rezultatov, pridobljenih v skladu z odstavkom 2. Dodatno Komisija preuči ureditev usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in posebnih policikličnih aromatskih ogljikovodikov.

Člen 9

Sankcije

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 10

Izvajanje

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 15. februarja 2007. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice posredujejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

PRILOGA I

---

PRILOGA II

Določitev zahtev za oceno koncentracij arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku v okviru območja in strnjenega naselja

I.   Zgornji in spodnji ocenjevalni prag

Uporabljajo se naslednji zgornji in spodnji ocenjevalni pragi:

II.   Določitev preseganj zgornjih in spodnjih ocenjevalnih pragov

Preseganja zgornjih in spodnjih ocenjevalnih pragov morajo biti določena na osnovi koncentracij v roku predhodnih petih let, če so na razpolago zadostni podatki. Za prag ocene se šteje, da je presežen, če je bil presežen v najmanj treh ločenih koledarskih letih od predhodnih petih let.

Če petletni podatki niso na razpolago, lahko država članica za določanje preseganj zgornjih in spodnjih pragov ocene kombinira kratkotrajne merilne kampanje preko leta in na mestih, značilnih za najvišje ravni onesnaženosti, z rezultati, pridobljenimi z informacijami iz evidenc emisij in modeliranjem.

---

PRILOGA III

Lokacija in najmanjše število vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij v zunanjem zraku ter stopenj usedanja

I.   Umestitev na makro ravni

Lokacije vzorčevalnih mest se izberejo tako, da:

Na splošno naj bi bila vzorčevalna mesta locirana tako, da ne pride do meritev mikrookolja v njihovi neposredni bližini. Praviloma je vzorčevalno mesto reprezentativno za kakovost zraka na bližnjih površinah, ki na prometno usmerjenih lokacijah ne merijo manj kakor 200 m2, v industrijskih predelih najmanj 250 m krat 250 m, kjer je to izvedljivo, na zalednih urbanih lokacijah pa nekaj kvadratnih kilometrov.

Kadar je namen ocenjevanje ravni ozadja, na mesto vzorčenja ne smejo vplivati strnjena naselja ali industrijski predeli v bližini, to je območja, bližja od nekaj kilometrov.

Pri ocenjevanju prispevkov iz industrijskih virov se najmanj eno vzorčevalno mesto postavi v najbližjem stanovanjskem predelu tako, da prestreza veter iz smeri vira. Če koncentracija v ozadju ni znana, je treba dodatno vzorčevalno mesto namestiti znotraj glavne smeri vetra. Zlasti kadar se uporablja člen 3(3), je treba vzorčevalna mesta postaviti tako, da je mogoče spremljati uporabo BAT.

Vzorčevalna mesta naj bi bila, kadar je to mogoče, reprezentativna tudi za podobne lokacije, ki niso v njihovi neposredni bližini. Glede na razmere jih je treba postaviti skupaj z vzorčevalnimi mesti za frakcijo PM10.

II.   Umestitev na mikro ravni

V največji možni meri je treba slediti naslednjim smernicam:

Upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki:

III.   Dokumentacija in pregled izbora lokacije

V fazi razvrščanja naj bi se v celoti dokumentirali postopki izbora lokacije, na primer z orientacijskimi fotografijami bližnje okolice in podrobno karto. Lokacije je treba pregledovati v rednih intervalih in jih ponovno dokumentirati, tako da bi izbirna merila zagotovo ostala veljavna.

IV.   Merila za določanje števila vzorčevalnih mest za merjenje koncentracij arzena, kadmija, niklja in benzo(a)pirena v zunanjem zraku

Najmanjše število vzorčevalnih mest na stalnem merilnem mestu za oceno skladnosti s ciljnimi vrednostmi za zaščito zdravja ljudi v območjih in strnjenih naseljih, kjer je meritev na stalnem merilnem mestu edini vir informacij.

(a)   Razpršeni viri

(b)   Točkovni viri

Za oceno onesnaženosti v bližini točkovnih virov, se število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu določi ob upoštevanju gostote emisije, verjetnih porazdelitvenih vzorcev onesnaženosti zunanjega zraka in možnosti izpostavljenosti prebivalstva.

Vzorčevalna mesta bi morala biti postavljena tako, da je mogoče spremljati uporabo BAT, kakor je opredeljeno v členu 2(11) Direktive 96/61/ES.

---

PRILOGA IV

Cilji kakovosti podatkov in zahteve za modele kakovosti zraka

I.   Cilji kakovosti podatkov

Za zagotavljanje kakovosti so kot vodilo predvideni naslednji cilji kakovosti podatkov.

▼M2

▼B

Negotovost (izražena s 95 % stopnjo zaupanja) metod uporabljenih za oceno koncentracij zunanjega zraka bo ocenjena v skladu z načeli Navodil CEN za izražanje negotovosti meril (ENV 13005-1999), metodologijo ISO 5725:1994 in navodili iz Poročila CEN o kakovosti zraka — Pristop k oceni negotovosti referenčnih meritev zunanjega zraka (CR 14377:2002E). Odstotki negotovosti so podani za individualne meritve, na osnovi povprečja tipičnih merilnih časov za obdobje zaupanja 95 %. Negotovost meritve se razume kot da je uporabna na območju ustrezne ciljne vrednosti. Meritve na stalnem mestu in indikativne meritve morajo biti enakomerno razporejene čez leto v izogib asimetiriji rezultatov.

Zahteve glede najmanjšega zajetja podatkov in najmanjšega časovnega intervala ne vključujejo izgube podatkov zaradi rednega umerjanja ali rednega vzdrževanja instrumentacije. Za meritve benzo(a)pirena in drugih policikličnih aromatskih ogljikovodikov se zahteva štiriindvajseturno vzorčenje. Posamezne vzorce iz največ enomesečnega obdobja se lahko s previdnostjo kombinira in analizira kot sestavljen vzorec pod pogojem, da metoda zagotavlja stabilnost vzorcev za to obdobje. Tri sorodne snovi benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten in benzo(k)fluoranten so lahko analitično težko določljive. V takšnih primerih so lahko predstavljene kot vsota. ►M2  ————— ◄ Vzorčenje mora biti enakomerno porazdeljeno po tednu in letu. Za meritve stopenj usedanja mesečno ali tedensko so priporočeni vzorci skozi vse leto.

▼M2

Določbe o posameznih vzorcih iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za arzen, kadmij, nikelj in skupno plinasto živo srebro. Poleg tega je dovoljeno podvzorčenje filtrov delcev PM10 za dodatno preverjanje za kovine, če obstajajo dokazi za to, da je podvzorec reprezentativen in da občutljivost zaznavanja v primerjavi z zadevnimi cilji ni zmanjšana. Kot alternativa vsakodnevnemu vzorčenju za preverjanje prisotnosti kovin v delcih PM10 je dovoljeno tedensko vzorčenje, če značilnosti jemanja vzorcev ostanejo nespremenjene.

▼B

Države članice lahko uporabijo mokro vzorčenje samo namesto masivnega vzorčenja, če lahko dokažejo, da se razlikujeta do 10 %. Stopnje usedanja se običajno izražajo v μg/m2 na dan.

Države članice lahko uporabijo nižjo minimalno časovno pokritost, kakor je prikazana v preglednici, vendar ne nižjo od 14 % za meritve na stalnem mestu in 6 % za indikativne meritve pod pogojem, da lahko dokažejo, da bo izpolnjena 95 % razširjena negotovost za letno povprečje, izračunana iz ciljev glede kakovosti podatkov v preglednici ISO 11222:2002 — „Določitev negotovosti povprečnega časa za meritve kakovosti zraka“.

II.   Zahteve za modele kakovosti zraka

Kadar se za ocenjevanje uporablja model kakovosti zraka, se pripravi opis modela ter podatki o zanesljivosti. Negotovost modeliranja se določi kot največji odklon izmerjenih in izračunanih koncentracij v celotnem letu, ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov.

III.   Zahteve za objektivne metode ocenjevanja

Če se uporabljajo objektivne metode ocenjevanja, negotovost ne sme presegati 100 %.

IV.   Standardizacija

Za snovi, ki se analizirajo v frakciji PM10 se količina vzorcev nanaša na zunanje pogoje.

---

PRILOGA V

Referenčne metode za ocenjevanje koncentracij v zunanjem zraku ter stopenj usedanja

▼M2

I.    Referenčna metoda za vzorčenje in analizo arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku

Referenčna metoda za vzorčenje arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku je opisana v standardu EN 12341:2014. Referenčna metoda za merjenje arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 14902:2005 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje Pb, Cd, As in Ni v frakciji PM10 lebdečih delcev“.

Država članica lahko uporabi tudi druge metode, za katere lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate kot zgornja metoda.

II.    Referenčna metoda za vzorčenje in analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku

Referenčna metoda za vzorčenje policikličnih aromatskih ogljikovodikov v zunanjem zraku je opisana v standardu EN 12341:2014. Referenčna metoda za merjenje benzo(a)pirena v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 15549:2008 „Kakovost zraka – Standardna metoda za določevanje koncentracije benzo[a]pirena (B[a]P) v zunanjem zraku“. Če standardne metode CEN ni, smejo države članice za druge policiklične aromatske ogljikovodike iz člena 4(8) uporabljati metode iz nacionalnih standardov ali metode ISO, kot je na primer standard ISO 12884.

Država članica lahko uporabi tudi druge metode, za katere lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate kot zgornja.

III.    Referenčna metoda za vzorčenje in analizo živega srebra v zunanjem zraku

Referenčna metoda za merjenje koncentracij skupnega plinastega živega srebra v zunanjem zraku je tista, ki je opisana v standardu EN 15852:2010 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje celotnega živega srebra v plinasti fazi“.

Država članica lahko uporabi tudi druge metode, za katere lahko dokaže, da dajejo enakovredne rezultate kot zgornja.

IV.    Referenčna metoda za vzorčenje in analizo usedanja arzena, kadmija, živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov

Referenčna metoda za določanje usedanja arzena, kadmija in niklja je tista, ki je opisana v standardu EN 15841:2009 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje arzena, kadmija, svinca in niklja v atmosferskih usedlinah“.

Referenčna metoda za določanje usedanja živega srebra je tista, ki je opisana v standardu EN 15853:2010 „Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje živega srebra v usedlinah“.

Referenčna metoda za določanje usedanja benzo(a)pirena in drugih policikličnih ogljikovodikov iz člena 4(8) je tista, ki je opisana v standardu EN 15980:2011 „Kakovost zraka – Določevanje usedanja benzo[a]antracena, benzo[b]fluorantena, benzo[j]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, dibenzo[a,h]antracena in indeno[1,2,3-cd]pirena“.

▼M1

V.   Referenčno modeliranje kakovosti zraka

V tem trenutku ni mogoče določiti referenčnega modeliranja kakovosti zraka. Komisija lahko sprejme spremembe za prilagoditev te točke znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 6(3).

---

( 1 ) UL C 110, 30.4.2004, str. 16.

( 2 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Sklep Sveta z dne 15. novembra 2004.

( 3 ) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

( 4 ) UL L 296, 21.11.1996, str. 55. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

( 5 ) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 6 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 7 ) UL L 35, 5.2.1997, str. 14. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2001/752/ES (UL L 282, 26.10.2001, str. 69).