1

Pritožnica, družba WhatsApp Ireland Ltd., s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. decembra 2022, WhatsApp Ireland/Evropski odbor za varstvo podatkov (T‑709/21, EU:T:2022:783), s katerim je to zavrglo njeno tožbo za razglasitev ničnosti sklepa 1/2021 Evropskega odbora za varstvo podatkov z dne 28. julija 2021, sprejetega na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, v nadaljevanju: SUVP), po preiskavi Data Protection Commission (nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov fizičnih oseb, Irska) v skladu s členom 56 navedene uredbe v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov družbe WhatsApp v okviru zagotavljanja storitev v Evropski uniji.

2

Computer & Communications Industry Association (v nadaljevanju: CCIA), mednarodno združenje podjetij, ki delujejo v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu 15. maja 2023, na podlagi člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in člena 130 Poslovnika Sodišča, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 190(1) tega poslovnika, predlagalo, naj se mu dovoli intervencija v tem postopku v podporo predlogom družbe WhatsApp Ireland.

3

Združenje CCIA v utemeljitev svojemu predlogu opozarja na pogoje iz sodne prakse Sodišča in Splošnega sodišča, zlasti iz sklepa predsednika Sodišča z dne 10. marca 2023, Illumina/Komisija (C‑611/22 P, EU:C:2023:205, točka 10), in sklepa z dne 23. septembra 2019, Google in Alphabet/Komisija (T‑604/18, EU:T:2019743, točka 51), v zvezi s pravico strokovnih združenj do intervencije, v skladu s katero se lahko združenju dovoli intervencija v zadevi, prvič, če zastopa znatno število podjetij, dejavnih v zadevnem sektorju, drugič, če je njegov cilj ščititi interese svojih članov, tretjič, če lahko zadeva sproži načelna vprašanja, ki vplivajo na delovanje zadevnega sektorja, in, četrtič, če bi torej lahko prihodnja sodba bistveno vplivala na interese njegovih članov.

4

V zvezi s tem združenje CCIA glede prvega in drugega pogoja iz te sodne prakse poudarja, da lahko Evropski odbor za varstvo podatkov s sklepi, sprejetimi na podlagi člena 65(1)(a) SUVP, posreduje le v primerih obdelave osebnih podatkov čezmejne narave, pri čemer tako obdelavo običajno izvajajo vodilna tehnološka podjetja, od katerih so mnoga člani združenja CCIA. Poleg tega naj bi sodišča Unije že priznala, da je cilj tega združenja tudi varstvo interesov njegovih članov.

5

V zvezi s tretjim pogojem iz te sodne prakse, združenje CCIA poudarja, da se v obravnavani zadevi zastavlja vprašanje, ali ima družba, na katero se nanaša sklep Evropskega odbora za varstvo podatkov, sprejet na podlagi člena 65(1)(a) SUVP, pravico izpodbijati tak sklep neposredno pred sodišči Unije. Sklepi Evropskega odbora za varstvo podatkov so zavezujoči za vodilni nadzorni organ v smislu te določbe, tako da bi se od zadnjenavedenega lahko zahtevalo, da ugotovi, da določeno ravnanje zadevne družbe pomeni kršitev SUVP, in poveča znesek globe, ki jo je treba naložiti, pri čemer ima taka globa naravo kazenske sankcije v smislu člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu.

6

Če bi zadevni družbi odrekli pravico do vložitve tožbe na Sodišču Evropske unije, kot je to storilo Splošno sodišče v sklepu z dne 7. decembra 2022, WhatsApp Ireland/Evropski odbor za varstvo podatkov (T‑709/21, EU:T:2022:783), bi tej družbi odvzeli pravico do učinkovitega sodnega nadzora, ki je zagotovljena s členoma 6 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta sklep naj bi tako družbo zavezal k vložitvi tožbe pri nacionalnih sodiščih, ki niso pristojna za razglasitev ničnosti akta Unije, temveč imajo kvečjemu možnost, da v primeru dvoma o razlagi pravil prava Unije Sodišču predložijo vprašanje za predhodno odločanje. Vendar postopek predhodnega odločanja ne more nadomestiti ničnostne tožbe, saj Sodišče v tem postopku ni v celoti pristojno za vsa dejanska in pravna vprašanja, medtem ko sklepi Evropskega odbora za varstvo podatkov odpirajo kompleksna dejanska vprašanja. V teh okoliščinah naj bi ta zadeva odprla pomembna vprašanja za združenje CCIA in njegove člane.

7

Kar zadeva četrti pogoj, določen v sodni praksi iz točke 3 tega sklepa, združenje CCIA trdi, da bo izid tega postopka verjetno vplival na delovanje sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter zlasti na njegove člane, ker storitve in izdelki, ki jih ponujajo, po svoji naravi vključujejo čezmejno obdelavo osebnih podatkov. Tako naj bi se postopek iz člen 65(1)(a) SUVP in s tem sklepi Evropskega odbora za varstvo podatkov posebej nanašali na ta sektor.

8

Potem ko je sodni tajnik Sodišča v skladu s členom 131(1) Poslovnika, ki se na podlagi člena 190(1) tega poslovnika uporablja za pritožbeni postopek, strankam vročil predlog za intervencijo, ki ga je vložilo združenje CCIA, je Evropski odbor za varstvo podatkov v predpisanem roku predložil stališča glede tega predloga, pri čemer je predlagal njegovo zavrnitev.

9

Poleg tega sta družba WhatsApp Ireland in Evropski odbor za varstvo podatkov z dopisoma, vloženima v sodnem tajništvu 30. maja oziroma 1. junija 2023, na podlagi člena 131 Poslovnika predlagala, naj se v zvezi z združenjem CCIA zaupno obravnavajo nekateri deli prilog k pritožbi in odgovora na pritožbo.

10

V skladu s členom 40, drugi in tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije imajo pravico do intervencije v zadevi, predloženi Sodišču, ki ni spor med državami članicami, med institucijami Unije ali med temi državami in navedenimi institucijami, vsi, ki lahko izkažejo upravičen interes za rešitev zadeve.

11

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pojem „interes za rešitev zadeve“ v smislu te določbe opredeliti glede na predmet spora ter ga razumeti kot neposredni in dejanski interes glede odločitve o samih predlogih, ne pa kot interes v zvezi z navedenimi razlogi ali trditvami. Besedna zveza „rešitev zadeve“ se namreč nanaša na predlagano končno odločitev, kot bi bila navedena v izreku prihodnje sodbe ali sklepa (sklep predsednika Sodišča z dne 1. septembra 2022, Google in Alphabet/Komisija, C‑48/22 P, EU:C:2022:667, točka 6 in navedena sodna praksa).

12

V zvezi s tem je treba predvsem preveriti, ali se izpodbijani akt na predlagatelja intervencije neposredno nanaša in ali je njegov interes glede izida zadeve gotov. Načeloma je interes za rešitev zadeve mogoče šteti za dovolj neposreden samo, če lahko ta rešitev spremeni pravni položaj vložnika predloga za intervencijo (sklep predsednika Sodišča z dne 1. septembra 2022, Google in Alphabet/Komisija, C‑48/22 P, EU:C:2022:667, točka 7 in navedena sodna praksa).

13

Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja tudi, da se lahko reprezentativnemu strokovnemu združenju, katerega namen je zaščititi interese svojih članov, dovoli intervencija, če spor sproža načelna vprašanja, ki lahko vplivajo na te interese. Zato je treba šteti, da je zahteva, da ima tako združenje neposreden in dejanski interes za rešitev zadeve, izpolnjena, ko to združenje dokaže, da je v takem položaju, ne glede na to, ali se bo lahko z rešitvijo zadeve spremenil pravni položaj združenja kot takega (sklep predsednika Sodišča z dne 10. marca 2023, Illumina/Komisija,C‑611/22 P, EU:C:2023:205, točka 8 in navedena sodna praksa).

14

Namen tako široke razlage pravice do intervencije v korist reprezentativnih strokovnih združenj je namreč omogočiti boljšo presojo okvira zadev, predloženih sodišču Unije, obenem pa se izogniti številnim posamičnim intervencijam, ki bi ogrozile učinkovitost in nemoten potek postopka. Vendar lahko reprezentativna strokovna združenja v nasprotju s fizičnimi in pravnimi osebami, ki delujejo v lastnem imenu, vložijo predlog za intervencijo v sporu, predloženem Sodišču, ne zato, da bi branila individualne interese, temveč da bi branila kolektivne interese svojih članov. Intervencija takega združenja namreč ponuja vpogled v vse te kolektivne interese, na katere vpliva načelno vprašanje, od katerega je odvisna rešitev spora, in tako Sodišču omogoča, da bolje presodi okvir, v katerem mu je zadeva predložena (sklep predsednika Sodišča z dne 10. marca 2023, Illumina/Komisija,C‑611/22 P, EU:C:2023:205, točka 9 in navedena sodna praksa).

15

V skladu s sodno prakso iz točke 13 tega sklepa in, natančneje, kot izhaja iz sodne prakse Splošnega sodišča, se tako lahko združenju dovoli intervencija v zadevi, prvič, če zastopa znatno število podjetij, dejavnih v zadevnem sektorju, drugič, če je njegov cilj ščititi interese svojih članov, tretjič, če lahko zadeva sproži načelna vprašanja, ki vplivajo na delovanje zadevnega sektorja, in, četrtič, če bi torej lahko prihodnja sodba bistveno vplivala na interese njegovih članov (sklep predsednika Sodišča z dne 10. marca 2023, Illumina/Komisija,C‑611/22 P, EU:C:2023:205, točka 10).

16

Vendar je treba poudariti, da je bilo predlogu za intervencijo, ki je bil predmet sklepa predsednika Sodišča z dne 10. marca 2023, Illumina/Komisija (C‑611/122 P, EU:C:2023:205), ugodeno ob upoštevanju dejstva, da bi lahko zadevni spor „posebej vplival“ na tri sektorje, ki jih je Komisija izrecno navedla v svojih smernicah o uporabi določbe, katere razlaga in področje uporabe sta bila bistvo navedenega spora, vključno s konkretnim sektorjem, v katerem so bili dejavni člani združenja, ki je vložilo predlog za intervencijo (sklep predsednika Sodišča z dne 10. marca 2023, Illumina/Komisija,C‑611/122 P, EU:C:2023:205, točke od 15 do 17). Zato je treba pojasniti, da združenje, ki predlaga intervencijo v sporu, ne more dokazati, da sta izpolnjena prvi in tretji pogoj iz točke 15 tega sklepa, zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da spor odpira načelna vprašanja, ki zadevajo sektor, v katerem delujejo njegovi člani, v okoliščinah, v katerih ta vprašanja zadevajo tudi veliko število drugih sektorjev dejavnosti. V nasprotnem primeru bi bil ogrožen cilj iz točke 14 tega sklepa, ki je zlasti izogibanje številnim intervencijam. Tako združenje mora torej na podlagi objektivnih in verodostojnih elementov dokazati tudi, da se zadeva na sektor, v katerem delujejo njegovi člani, nanaša na način, ki se kvalitativno razlikuje od drugih sektorjev.

17

V obravnavanem primeru pa združenje CCIA ni dokazalo, da je sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij „sektor, ki ga zadeva“ načelno vprašanje, zastavljeno v tem sporu, v smislu, da bi izid spora kvalitativno drugače vplival na delovanje tega sektorja kot na druge sektorje dejavnosti.

18

Zagotovo je res, da se postopek iz člena 65(1)(a) SUVP nanaša na sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, saj storitve in izdelki, ki jih ponujajo podjetja v tem sektorju, vključujejo obdelavo osebnih podatkov čezmejne narave.

19

Vendar, kot je Evropski odbor za varstvo podatkov pravilno poudaril v svojih stališčih glede predloga za intervencijo, ti postopki zadevajo vse sektorje dejavnosti, v katerih podjetja obdelujejo velike količine osebnih podatkov, in to v različnih državah članicah. Združenje CCIA pa se sklicuje zgolj na posledice, ki jih bo imel izid tega spora za uresničevanje pravice do učinkovitega sodnega varstva, zlasti v delu, v katerem je mogoče vsebinsko rešiti načelno vprašanje, ali sklep, ki ga je sprejel Evropski odbor za varstvo podatkov na podlagi člena 65(1)(a) SUVP, spreminja pravni položaj družbe, katere podatki so predmet spora, tako da pomeni akt, ki ga ta družba lahko izpodbija.

20

Ugotoviti je treba, da te posledice zadevajo podjetja v vseh sektorjih, ki so lahko predmet postopka na podlagi člena 65(1)(a) SUVP. Združenje CCIA ni pojasnilo, zakaj bi odgovor, ki bi ga bilo mogoče dati na to načelno vprašanje v zvezi z izpodbojnostjo sklepov, sprejetih na podlagi te določbe, objektivno kvalitativno drugače vplival na interese podjetij, ki delujejo v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot na interese tistih, ki delujejo v drugih sektorjih, ki prav tako obdelujejo velike količine osebnih podatkov.

21

Iz zgoraj navedenega izhaja, da združenje CCIA ni dokazalo, da ima interes za rešitev zadeve v smislu člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, in da je zato treba njegov predlog za intervencijo zavrniti.

22

Ker je bil predlog združenja CCIA za intervencijo zavrnjen, je predlog za zaupno obravnavanje, ki sta ga v zvezi s tem združenjem skupaj vložila družba WhatsApp Ireland in Evropski odbor za varstvo podatkov, postal brezpredmeten, tako da o tem predlogu ni treba odločati.

23

V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker združenje CCIA s svojim predlogom za intervencijo ni uspelo in ker Evropski odbor za varstvo podatkov ni predlagal, naj se mu naložijo stroški, je treba združenju CCIA in temu odboru naložiti, da nosita svoje stroške v zvezi s predlogom združenja CCIA za intervencijo.

Iz teh razlogov je predsednik Sodišča sklenil: