—

izpodbijano sodbo razveljavi;

—

drugi, tretji in četrti tožbeni razlog, ki jih je navedla tožeča stranka na prvi stopnji, zavrne;

—

zadevo vrne Splošnemu sodišču, da bo odločilo o prvem in petem tožbenem razlogu, ki ju je navedla tožeča stranka na prvi stopnji, in

—

odločitev o stroških pridrži.

(1)

Na prvem mestu, Splošno sodišče je v točki 54 izpodbijane sodbe napačno pravno opredelilo dejstva s tem, da je iz ocene, ki jo je tožeča stranka na prvi stopnji dobila za splošno sposobnost „komunikacija“, sklepalo, da sta jezikovna ureditev natečaja in obrazložitev sporne odločbe tesno povezani.

(2)

Na drugem mestu, v točkah od 55 do 57 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče napačno pravno opredelilo dejstva s tem, da je tesno povezavo priznalo na podlagi tega, da je kandidatki preizkuse težje opravljati v njegovem drugem kot pa v materinem jeziku. Splošno sodišče je tudi izkrivilo dokaze s tem, da je zanemarilo dejstvo, da sta druga jezika, ki ju tožeča stranka na prvi stopnji najbolj obvlada, angleščina in francoščina. Omejitev izbire drugega jezika na angleščino, francoščino in nemščino je torej ni mogla v ničemer prikrajšati.

(3)

Na tretjem in zadnjem mestu, v točki 58 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče napačno opredelilo dejstva s tem, da je tesno povezavo utemeljilo tudi z dejstvom, da je tožeča stranka na prvi stopnji pisni preizkus morala opravljati z drugačno vrsto tipkovnice, kot je QWERTY-PT, ki jo je navajena uporabljati. Prvič, to ni v ničemer povezano z obrazložitvijo sporne odločbe. Drugič, čeprav EPSO omogoča le omejeno izbiro vrst tipkovnic (AZERTY, QWERTY-EN in QWERTZ-DE), je ta problematika različna od problematike jezikovne ureditve natečaja.