1.

Ali je treba člen 10(2) Direktive sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine razlagati (1) tako, da če država članica na podlagi tega člena odobri vstop družinskega člana, ki ne spada med družinske člane iz člena 4, lahko za tega družinskega člana uporabi le pogoj, ki ga določa člen 10(2) (da ga „begunec vzdržuje“)?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali pogoj „vzdrževane“ osebe („dependency“), določen v členu 4(2)(a) Direktive, zajema dejanski položaj, v katerem morajo za izpolnitev tega pogoja kumulativno obstajati različni vidiki odvisnosti, ali zadostuje obstoj le nekaterih od teh vidikov, glede na posebne okoliščine posameznega primera[?] Ali je v teh okoliščinah s pogojem, ki ga določa člen 10(2) (da družinskega člana „begunec vzdržuje“), skladna nacionalna določba, ki izključuje posamično presojo in kot pogoj za izpolnitev tega pogoja zajema en sam element dejanskega stanu (vidik, ki kaže na odvisnost: „[biti] objektivno nesposob[en] poskrbeti za svoje potrebe zaradi svojega zdravstvenega stanja“)?

3.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen in torej lahko država članica uporabi dodatne pogoje glede na tiste iz člena 10(2) (da družinskega člana „begunec vzdržuje“), ali to pomeni, da država članica lahko, če se ji zdi ustrezno, določi kakršen koli pogoj, vključno s tistimi, ki so določeni v zvezi z drugimi družinskimi člani v členu 4(2) in (3), ali pa lahko uporabi izključno pogoj, ki izhaja iz člena 4(3) Direktive? Kakšen dejanski položaj v tem primeru vključuje pogoj „objectively unable to provide for their own needs on account of their state of health“ iz člena 4(3) Direktive? Ali ga je treba razlagati tako, da družinski član ne more [poskrbeti] „za svoje potrebe“, ali tako, da „ni sposoben“ skrbeti „zase“, ali pa ga je treba morebiti razlagati drugače?