13.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 108/16

1.

Ali iz člena 243(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (1) z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, če se razlaga v povezavi s členom 245 te uredbe ter z načeloma pravice do obrambe in pravnomočnosti, izhaja, da dopušča nacionalno ureditev, kot je določena s členoma 220 in 211a Zakon za mitnicite (carinski zakon), v skladu s katero je izpodbojna več kot ena odločba carinskega organa, s katero je določen carinski dolg zaradi poznejše izterjave, tudi če bi se lahko v okoliščinah postopka v glavni stvari sprejela končna odločba – v smislu člena 181a(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 – o odmeri tega carinskega dolga?

2.

Ali je treba člen 243(2) Uredbe (EGS) št. 2913/92 o pritožbi razlagati tako, da ne določa, da je treba končno odločitev v smislu člena 181a(2) Uredbe št. 2454/93 najprej izpodbijati v upravnem postopku, da bi bil dopusten sodni postopek?

3.

Ali je treba člen 181a(2) Uredbe št. 2454/93 v okoliščinah, kot so v postopku v glavni stvari, razlagati tako, da če se postopek, kot je določen s to določbo v zvezi s pravico do izjave in pravico do ugovora, ni upošteval, odločba carinskega organa, ki je bila sprejeta s kršitvijo teh pravil, ni končna odločitev v smislu navedene določbe, ampak le del postopka sprejemanja končne odločbe? Ali je treba v nasprotnem primeru to določbo v okoliščinah, kot so v postopku v glavni stvari, razlagati tako, da je odločba, pri sprejetju katere so bile storjene navedene kršitve postopka, neposredno predmet sodnega nadzora in mora sodišče odločati o tožbi, ki je bila vložena zoper njo?

4.

Ali je treba člen 181a(2) Uredbe št. 2454/93 v okoliščinah, kot so v postopku v glavni stvari, in ob upoštevanju načela zakonitosti razlagati tako, da je, če postopek, kot je določen s to določbo, v zvezi s pravico do izjave in pravico do ugovora, ni bil upoštevan, odločba carinskega organa, ki je bila sprejeta s kršitvijo teh pravil, nična zaradi bistvene kršitve postopka, ki je primerljiva s kršitvijo bistvenih postopkovnih zahtev, ki povzroči ničnost akta ne glede na konkretne posledice kršitve, zaradi česar mora sodišče odločati o tožbi zoper tak akt, ne da bi imelo možnost vrniti zadevo upravnim organom, da končajo postopek v skladu s predpisi?