This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62008CA0203
Case C-203/08: Judgment of the Court (Second Chamber) of 3 June 2010 (reference for a preliminary ruling from the Raad van State (Netherlands)) — The Sporting Exchange Ltd, trading as Betfair v Minister van Justitie (Article 49 EC — Restrictions on the freedom to provide services — Games of chance — Offer of games of chance via the internet — Legislation reserving a licence to a single operator — Renewal of licence without subjecting the matter to competition — Principle of equal treatment and obligation of transparency — Application in the field of games of chance)
Zadeva C-203/08: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 3. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State – Nizozemska) – The Sporting Exchange Ltd, ki posluje pod imenom Betfair proti Minister van Justitie (Člen 49 ES — Omejitve svobode opravljanja storitev — Igre na srečo — Prirejanje iger na srečo prek interneta — Predpis, na podlagi katerega se dovoljenje podeli le enemu subjektu — Obnovitev dovoljenja brez razpisnega postopka — Načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti — Uporaba pri igrah na srečo)
Zadeva C-203/08: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 3. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State – Nizozemska) – The Sporting Exchange Ltd, ki posluje pod imenom Betfair proti Minister van Justitie (Člen 49 ES — Omejitve svobode opravljanja storitev — Igre na srečo — Prirejanje iger na srečo prek interneta — Predpis, na podlagi katerega se dovoljenje podeli le enemu subjektu — Obnovitev dovoljenja brez razpisnega postopka — Načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti — Uporaba pri igrah na srečo)
UL C 209, 31.7.2010, p. 4–5
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
- Date of document:
- 03/06/2010
- Date lodged:
- 16/05/2008
- Author:
- Sodišče
- Form:
- Pravosodne informacije
- Authentic language:
- nizozemščina
- EUROVOC descriptor:
|
31.7.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 209/4 |
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 3. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State – Nizozemska) – The Sporting Exchange Ltd, ki posluje pod imenom Betfair proti Minister van Justitie
(Zadeva C-203/08) (1)
(Člen 49 ES - Omejitve svobode opravljanja storitev - Igre na srečo - Prirejanje iger na srečo prek interneta - Predpis, na podlagi katerega se dovoljenje podeli le enemu subjektu - Obnovitev dovoljenja brez razpisnega postopka - Načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti - Uporaba pri igrah na srečo)
2010/C 209/05
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Raad van State – Nizozemska
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: The Sporting Exchange Ltd, ki posluje pod imenom Betfair
Tožena stranka: Minister van Justitie
Ob udeležbi: Stichting de Nationale Sporttotalisator
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Raad van State – Razlaga člena 49 ES – Nacionalna ureditev, ki prepoveduje organiziranje iger in pobiranja stav brez dovoljenja in ki morebitno dovoljenje za varstvo družbeno varovane dobrine in javnega zdravja pridržuje enemu samemu izvajalcu – Zavrnitev izdaje dovoljenja (internetnemu) izvajalcu, ki že ima dovoljenje v drugih državah članicah, vključno z državo članico, v kateri ima sedež – Podaljšanje takega dovoljenja brez razpisnega postopka – Nujni razlogi v splošnem interesu.
Izrek
|
1. |
Člen 49 ES je treba razlagati tako, da ne nasprotuje predpisu države članice, kot je ta iz postopka v glavni stvari, na podlagi katerega za prirejanje iger na srečo in spodbujanje k sodelovanju pri njih velja sistem izključnosti v korist le enega subjekta in ki vsem drugim, tudi gospodarskim subjektom s sedežem v drugih državah članicah, na ozemlju prve države članice prepoveduje ponujanje storitev, na katere se ta ureditev nanaša, prek interneta. |
|
2. |
Člen 49 ES je treba razlagati tako, da načelo enakega obravnavanja in obveznost preglednosti, ki iz njega izhaja, veljata za postopke podelitve in obnovitve dovoljenja enemu subjektu na področju iger na srečo, če ne gre za subjekt javnega prava, katerega upravljanje neposredno nadzoruje država, ali subjekt zasebnega prava, nad dejavnostmi katerega lahko javni organi opravljajo natančen nadzor. |
