EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.3.2025

COM(2025) 70 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Polletno poročilo o izvajanju operacij najemanja posojil, upravljanja dolga in s tem povezanih operacij dajanja posojil v skladu s členom 13 Izvedbenega sklepa Komisije C(2023)8010



1. julij 2024 do 31. december 2024

Kazalo

1.Povzetek

2.Uvod

3.Izvajanje operacij najemanja posojil v drugi polovici leta 2024

4.Stroški financiranja in likvidnostna stanja

5.Ukrepi za nadaljnji razvoj ekosistema obveznic EU

6.Drugi mejniki v drugi polovici leta 2024

7.Obeti glede izdaje za prvo polovico leta 2025

SREDSTVA, ZBRANA V DRUGI POLOVICI LETA 2024

UPORABA PRIHODKOV

NEPORAVNANE OBVEZNICE EU
na dan 31. decembra 2024 

1.Povzetek

EU je v drugi polovici leta 2024 s štirimi sindiciranji in šestimi dražbami zbrala 64,3 milijarde EUR dolgoročnega financiranja, kar je v skladu s ciljem iz načrta financiranja, objavljenega junija 2024. Od teh 64,3 milijarde EUR dolgoročnega financiranja je bilo 8 milijard EUR zbranih z zelenimi obveznicami NextGenerationEU. Skupaj s 73,8 milijarde EUR, zbranimi v prvi polovici leta 2024, se je s temi izdajami skupno dolgoročno financiranje, zbrano leta 2024, povečalo na 138,1 milijarde EUR, kar je najvišji znesek v obveznicah, ki jih je EU izdala v enem letu. Do konca leta 2024 je EU imela za 578,2 milijarde EUR neporavnanih obveznic EU (s povprečno preostalo zapadlostjo približno 12 let), od tega jih je bilo 68,2 milijarde EUR v obliki zelenih obveznic NextGenerationEU.

Prihodki iz izdaj obveznic EU so Komisiji omogočili, da se je še naprej odzivala na prednostne naloge politike v EU in njeni soseščini. Natančneje, v drugi polovici leta 2024 je bilo 72,2 milijarde EUR teh prihodkov izplačanih za izvajanje naložb in reform v okviru NextGenerationEU. Ukrajina je v okviru instrumenta za Ukrajino prejela 5,2 milijarde EUR, dodatni prihodki v višini 1,1 milijarde EUR pa so bili uporabljeni za financiranje 1 milijarde EUR in 95 milijonov EUR makrofinančne pomoči Egiptu oziroma Moldaviji.

Stroški financiranja EU 1 so se še naprej zmanjševali in dosegli 2,97 % v primerjavi s 3,19 % v prejšnjem obdobju financiranja. Zmanjšanje skupnih stroškov financiranja EU je bilo posledica ugodnejših tržnih pogojev in zmanjševanja donosov EU v primerjavi z osnovnimi evropskimi državnimi obveznicami v zadevnem polletju. Razlika v 10-letnih obrestnih merah med obveznicami EU in košarico nemških/francoskih državnih obveznic v razmerju 50 : 50 se je zmanjšala s 25 bazičnih točk na začetku druge polovice leta 2024 na 12 bazičnih točk do decembra 2024.

Komisija je sprejela tudi nadaljnje ukrepe za podporo delovanju in likvidnosti trga obveznic EU. Oktobra 2024 je uvedla instrument ponovnega odkupa (repo instrument) za obveznice EU, ki je namenjen podpori primarnih trgovcev v EU pri objavljanju ponudb za obveznice EU na elektronskih platformah za trgovanje.

Ta pomemben razvoj dogodkov na ravni EU je skupaj s konsolidacijo izdaj v EU v okviru enotnega pristopa k financiranju udeležencem na trgu omogočil, da sprejmejo neodvisne pobude, s katerimi bi se lahko dodatno podprlo delovanje trga obveznic EU. V drugi polovici leta 2024 je to vključevalo terminske pogodbe na podlagi indeksa za obveznice EU, ki so bile uvedene decembra, in napoved ponovnega zanimanja glavne evropske borze za uvedbo običajne (fizično poravnane) terminske pogodbe leta 2025.

Izpostaviti je treba, da je bilo v drugi polovici leta 2024 objavljeno tudi letno poročilo za leto 2024 Dodelitev zelenih obveznic NextGenerationEU in poročilo o učinku . Vsebuje posodobljene informacije o dodelitvi prihodkov iz izdaje zelenih obveznic NextGenerationEU ter o njihovih ocenjenih realiziranih in pričakovanih vplivih na podnebje. V poročilu so navedeni (i) večja izdaja zelenih obveznic NextGenerationEU (zaradi česar se je neporavnani dolg iz zelenih obveznic NextGenerationEU povečal na 68,2 milijarde EUR), (ii) napredek pri izvrševanju odhodkov za podnebne ukrepe, ki se financirajo z zelenimi obveznicami NextGenerationEU, in (iii) povečanje nabora odhodkov, upravičenih do zelenih obveznic v okviru NextGenerationEU po vključitvi programa REPowerEU (sredstva programa REPowerEU zdaj znašajo 264 milijard EUR).

Komisija je 10. decembra 2024 napovedala načrtovanje financiranja za prvo polovico leta 2025, ki vključuje cilj izdaje obveznic v višini do 90 milijard EUR med januarjem in koncem junija. V letu 2025 se pričakuje okvirna raven financiranja obveznic EU v višini 160 milijard EUR. Dražbe obveznic v treh sklopih se bodo začele že v prvi polovici leta 2025, da bi se omogočila izdaja več dolgoročnih obveznic. Za dopolnitev potreb EU po financiranju bo dolgoročno financiranje dopolnjeno tudi z izdajo kratkoročnega dolga, tudi z uvedbo nove 12-mesečne menice EU januarja 2025.

2.Uvod

Komisija si izposoja sredstva v imenu Evropske unije že več kot 40 let. V zadnjih petih letih se je izdajanje obveznic EU močno povečalo, saj se EU za financiranje velikih programov, kot so SURE 2 , NextGenerationEU in podpora Ukrajini (makrofinančna pomoč+ v letu 2023, instrument za Ukrajino v letu 2024 in makrofinančna pomoč v obliki posojila v okviru mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino od leta 2025), zanaša na kapitalske trge. Skupni neporavnani dolg EU je 31. decembra 2024 znašal nekaj več kot 600 milijard EUR, od tega 23,1 milijarde EUR v obliki menic EU.

Polletno poročilo 3 vsebuje pregled izvajanja operacij najemanja posojil med 1. julijem 2024 in 31. decembrom 2024. Poleg tega vključuje obete za izdajo obveznic EU v prvi polovici leta 2025. V tem poročilu ni ocenjeno, kako se uporabljajo prihodki iz izdaj obveznic EU, niti za zelene odhodke, saj je to zajeto v ločenih poročilih v skladu z uredbami za vsak instrument 4 .

Na podlagi priporočila Evropskega računskega sodišča iz junija 2023 5 so v prilogi k temu poročilu navedeni kazalniki, ki se lahko uporabijo za spremljanje izvajanja krovne strategije upravljanja dolga, ki usmerja enotni pristop Komisije k financiranju 6 . 

3.Izvajanje operacij najemanja posojil v drugi polovici leta 2024

Komisija je v drugi polovici leta 2024 še naprej zbirala sredstva na trgih na podlagi svojega enotnega pristopa k financiranju. Poleg pravočasnega izpolnjevanja vseh obveznosti za izplačila so zneski in zapadlosti izdanih obveznic ostali znotraj vnaprej določenih parametrov, pogoji financiranja pa so bili v skladu s pogoji izdajatelja velikosti EU in bonitetno oceno. V spodnjih oddelkih so predstavljeni nekateri ključni elementi najemanja in dajanja posojil Komisije v drugi polovici leta 2024. Dodatni kazalniki, ki se uporabljajo za spremljanje izvajanja strategije financiranja Komisije, so obravnavani v prilogi k temu poročilu.

Izvajanje operacij financiranja v drugi polovici leta 2024

Komisija je v skladu z načrtom financiranja za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2024 zbrala skupno 64,3 milijarde EUR v obveznicah EU s povprečno zapadlostjo približno 12 let (v primerjavi s 14 leti za financiranje, zbrano v prvi polovici leta 2024). V drugi polovici leta 2024 je vrednost izdanih zelenih obveznic NextGenerationEU znašala 8 milijard EUR, s čimer se je skupna vrednost neporavnanih zelenih obveznic povečala na 68,2 milijarde EUR, kar pomeni, da je EU peta največja izdajateljica zelenih obveznic na svetu.

Komisija je v skladu z napovedanim ciljem uporabila kombinacijo štirih sindiciranj (58 % zbranega zneska) in osmih dražb (42 % zbranega zneska). Obveznice EU so se izdajale v rednih časovnih presledkih v šestmesečnem obdobju, pri čemer so se upoštevale likvidnostne razmere na trgu, hkrati pa je bila zagotovljena redna prisotnost na trgu.

Graf 2: Sredstva, zbrana na podlagi enotnega pristopa k financiranju

* Prvi dve transakciji v okviru instrumenta NextGenerationEU sta bili izvedeni junija 2021. Vključeni sta bili v znesek za drugo polovico leta 2021, saj sta bili del istega načrta financiranja kot transakcije, izvedene v drugi polovici leta 2021.

Vsi zneski so v milijardah EUR.

S transakcijami v drugi polovici leta 2024 se je skupni znesek neporavnanih obveznic EU povečal na 578,2 milijarde EUR, od tega je bilo 430,4 milijarde EUR izdanih v okviru enotne strategije financiranja EU, ki se je začela izvajati junija 2021. Od tega zadnjega zneska je bilo 68,2 milijarde EUR izdanih v obliki zelenih obveznic NextGenerationEU.

Komisija je v drugi polovici leta 2024 na dvomesečnih dražbah izdala tudi tri- in šestmesečne menice EU za kritje kratkoročnih potreb po financiranju. Konec decembra 2024 je EU imela neporavnana posojila v višini 23,1 milijarde EUR v obliki menic.

Izplačila

Na podlagi teh transakcij je Komisija s pravočasnim izplačilom prihodkov (v šestih delovnih dneh) še naprej financirala načrte držav članic za okrevanje in odpornost.

Na splošno je Komisija v drugi polovici leta 2024 izplačala skupno približno 78,5 milijarde EUR za vse politike skupaj, ki jih je delno financirala s sredstvi, zbranimi že v prvi polovici leta 2024. Od sredstev, zbranih v tem obdobju, je bilo 72,2 milijarde EUR izplačanih za financiranje NextGenerationEU. Od tega zneska je bilo 61,7 milijarde EUR porabljenih za financiranje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. To je mogoče razčleniti na 37,2 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev za 15 držav članic in 24,5 milijarde EUR v obliki posojil 9 državam članicam. Preostali znesek v višini 10,5 milijarde EUR je bil porabljen za financiranje programov, ki jih upravlja EU in jih podpira instrument NextGenerationEU 7 .

Na splošno je Komisija od poletja 2021 izplačala 375,4 milijarde EUR za podporo NextGenerationEU. To vključuje 197,4 milijarde EUR nepovratnih sredstev in 108,7 milijarde EUR posojil državam članicam v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter 69,3 milijarde EUR za programe NextGenerationEU, ki jih upravlja EU. Od skupno 375,4 milijarde EUR podpore za NextGenerationEU je bilo 365,8 milijarde EUR financiranih z izdajo dolga 8 .

Poleg izplačil v okviru NextGenerationEU je Komisija Ukrajini v drugi polovici leta 2024 izplačala 5,2 milijarde EUR v okviru instrumenta za Ukrajino, s čimer se je skupni znesek, izplačan v okviru instrumenta za Ukrajino v letu 2024, povečal na 13,1 milijarde EUR. V drugi polovici leta 2024 se je z izdajo obveznic EU financirala tudi makrofinančna pomoč v obliki posojila v višini 1 milijarde EUR Egiptu in 95 milijonov EUR Moldaviji.

Povpraševanje vlagateljev in likvidnost na sekundarnem trgu

Povpraševanje po izdajah obveznic EU znotraj uravnotežene in raznovrstne svetovne baze vlagateljev se je nadaljevalo 9 .

Graf 3: Razčlenitev vlagateljev pri sindiciranih transakcijah, izvršenih v drugi polovici leta 2024

Premija za nove izdaje 10 , ki so jo vlagatelji zahtevali kot koncesijo, ko je EU izdajala obveznice prek sindiciranja, so v drugi polovici leta 2024 v povprečju znašale približno 2,1 bazične točke. Čeprav je bila navedena vrednost višja kot v prvi polovici leta 2024 (ko je povprečna premija za nove izdaje znašala približno 1,2 bazične točke), so ravni v drugi polovici leta 2024 ostale skladne s koncesijami drugih izdajateljev za primerljive transakcije (merjene po velikosti in zapadlosti), kar odraža večjo volatilnost v tretjem četrtletju 2024.

Obenem je bila likvidnost obveznic EU na sekundarnem trgu v drugi polovici leta 2024 nekoliko višja kot v prvi polovici leta 2024. Likvidnost obveznic EU je bila še naprej podprta z ureditvami kotiranja, ki so vzpostavljene od novembra 2023 (pri čemer se primarne trgovce EU spodbuja, da na vodilnih elektronskih platformah za trgovanje z obveznicami objavljajo zanesljive cene obveznic EU). Od uvedbe teh ureditev kotiranja je dnevni obseg trgovanja z obveznicami EU na glavni elektronski platformi za trgovanje v povprečju precej presegal 800 milijonov EUR, pri čemer so dnevne najvišje vrednosti znašale več kot 2 milijardi EUR.

Komisija je likvidnost krivulje obveznic EU podprla tudi s povečanjem izdaje obstoječih linij in ustvarjanjem novih, da bi zadostila potrebam programa in povpraševanju vlagateljev. Zato je povprečni neporavnani znesek na obveznico EU ob koncu leta 2024 znašal približno 14,8 milijarde EUR, kar je več kot ob koncu prve polovice leta 2024, ko je znašal 13 milijard EUR. V drugi polovici leta 2024 sta bili uvedeni tudi novi pet- in sedemletni liniji.

Graf 4: Četrtletni promet na sekundarnem trgu obveznic EU in evropskih državnih obveznic (% preostalih sredstev)

Vir: Evropska komisija na podlagi podatkov Pododbora Ekonomsko-finančnega odbora za trge državnih dolžniških instrumentov EU (ESDM).

Opomba: v tem primeru trg evropskih državnih obveznic zajema obveznice, ki jih izdajo države euroobmočja, Evropski sklad za finančno stabilnost in Evropski mehanizem za stabilnost. Podatki za tretje in zadnje četrtletje 2024 še niso na voljo.

4.Stroški financiranja in likvidnostna stanja

Stroški financiranja

Metodologija razporejanja stroškov v okviru diverzificirane strategije financiranja Komisiji omogoča, da stroške financiranja, ki se zaračunajo upravičencem (upravičencem do sredstev iz proračuna EU ali upravičencem do posojil), poveže s pogoji, pridobljenimi na trgu ob financiranju izplačil 11 . Poleg tega ta metodologija od 30. septembra 2024 omogoča, da se stroški najemanja posojil dodelijo na podlagi programa. To odraža povečano število programov politike, ki se financirajo z diverzificirano strategijo financiranja v okviru enotnega pristopa k financiranju.

V skladu s to metodologijo so stroški financiranja za plačila v okviru NextGenerationEU v časovnem razdelku od julija do decembra 2024 (v spodnji tabeli ČR7) ocenjeni na 2,97 % v primerjavi s 3,19 % v predhodnem šestmesečnem časovnem razdelku. Stroški financiranja izplačil v okviru instrumenta za Ukrajino in programa makrofinančne pomoči Egiptu so konec decembra 2024 znašali 2,68 %. Nižji stroški financiranja za te politike v primerjavi z NextGenerationEU odražajo dejstvo, da se lahko te politike financirajo z obveznicami s krajšimi povprečnimi zapadlostmi od tistih, ki se uporabljajo za financiranje NextGenerationEU, saj mora profil odplačevanja NextGenerationEU (in s tem povprečne zapadlosti) upoštevati namensko začasno zgornjo mejo lastnih sredstev.

Graf 5: Stroški financiranja

Nadaljnje zmanjšanje stroškov financiranja v drugi polovici leta 2024 je bilo posledica širših tržnih razmer in zmanjšanja donosnosti obveznic EU v primerjavi z donosnostjo evropskih državnih obveznic v šestmesečnem obdobju. Obrestne mere za obveznice EU so se v drugi polovici leta 2024 znižale za približno 33 bazičnih točk, in sicer s 3,23 % 1. julija 2024 na 2,90 % 31. decembra 2024 za desetletne obveznice. Ta gibanja je podprla Evropska centralna banka, ki je v drugi polovici leta 2024 trikrat znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk. Razponi donosnosti med izdajatelji v EU in večino izdajateljev evropskih državnih obveznic so se v drugi polovici leta 2024 zmanjšali. Na primer razlika v 10-letnih obrestnih merah med obveznicami EU in košarico nemških/francoskih državnih obveznic v razmerju 50 : 50 se je zmanjšala s približno 25 bazičnih točk na začetku polletja na 12 bazičnih točk na koncu.

Graf 6: Donosnost 10-letnih obveznic EU

Upravljanje likvidnosti

Komisija je ohranila redno in predvidljivo prisotnost na finančnih trgih v skladu z načrtom financiranja, napovedanim junija 2024. V drugi polovici leta 2024 so se povprečna imetja likvidnosti v primerjavi s prvo polovico leta 2024 povečala, predvsem zaradi izplačil, skoncentriranih na konec leta 2024 in v začetku leta 2025. Zato so povprečna denarna imetja v drugi polovici leta znašala 50,7 milijarde EUR v primerjavi z 28,2 milijarde EUR v prvi polovici leta 2024. Denarna imetja so se v začetku leta 2025 zmanjšala na 33,8 milijarde EUR, potem ko so v začetku decembra 2024 dosegla najvišjo vrednost, in sicer 76,9 milijarde EUR (pred izplačili v višini skoraj 43 milijard EUR v naslednjih treh tednih). Preostala denarna sredstva ob koncu leta se bodo črpala na začetku leta 2025, da bi se izpolnile načrtovane potrebe po izplačilih.

Ta imetja likvidnosti niso ustvarila nobenih stroškov za podprte programe. Nasprotno, presežna denarna imetja so bila v drugi polovici leta 2024 predmet aktivnega upravljanja likvidnosti, da bi se optimizirali donosi od denarnih imetij brez tveganja za nasprotne stranke. Ob podpori tega aktivnega upravljanja likvidnosti je bil od denarnih imetij od julija do decembra 2024 ustvarjen neto prihodek v višini 58,1 milijona EUR. Skupaj s prihodki v prvi polovici leta 2024 so letni prihodki od imetij likvidnosti ob koncu leta znašali 139,9 milijona EUR. Ti prihodki bodo sorazmerno porazdeljeni med proračun EU in upravičence do posojil, zlasti države članice v okviru programa posojil mehanizma za okrevanje in odpornost.

5.Ukrepi za nadaljnji razvoj ekosistema obveznic EU

Komisija je oktobra 2024 uvedla pogodbeni instrument ponovnega odkupa (repo pogodba) za obveznice EU, ki EU omogoča, da svojim primarnim trgovcem ponudi možnost začasne pridobitve določenih obveznic EU. Namen instrumenta je primarnim trgovcem v EU pomagati pri objavljanju zavezujočih in javnih ponudb za obveznice EU, da bodo vlagatelji lahko zaupali v pogoje, pod katerimi lahko trgujejo z obveznicami EU na sekundarnem trgu, kar bo izboljšalo učinkovitost in likvidnost trga obveznic EU.

Vzpostavitev instrumenta ponovnega odkupa sledi zgledu številnih velikih izdajateljev, ki to storitev ponujajo svojim primarnim trgovcem, in je logični ukrep pri poglabljanju tržnega ekosistema za obveznice EU. EU je z začetkom izvajanja sheme izpolnila zadnjo od zavez iz decembra 2022 glede ukrepov za krepitev zmogljivosti za podporo trgu obveznic EU.

Trenutni razvoj ekosistema za obveznice EU skupaj s konsolidacijo obsega financiranja v okviru enotnega pristopa k financiranju (ki se uporablja od januarja 2023) udeležencem na trgu omogoča tudi, da sprejmejo neodvisne pobude, s katerimi bi bilo mogoče dodatno podpreti delovanje trga obveznic EU.

Te neodvisne pobude so vključevale uvedbo terminske pogodbe na podlagi indeksa obveznic EU decembra 2024. Vodilna evropska borza je napovedala ponovno zanimanje za uvedbo običajne (fizično poravnane) terminske pogodbe za obveznice EU na trgu v letu 2025. Razpoložljivost teh terminskih pogodb bo dodatna podpora naložbam v obveznice EU, saj bo udeležencem na trgu omogočila, da zavarujejo odprte pozicije v obveznicah EU in ocenijo tržna pričakovanja glede oblikovanja cen obveznic EU. Ponudniki indeksov so še naprej razmišljali o tem, kako najbolje razvrstiti obveznice EU v različne indekse, pri čemer je upravitelj drugih indeksov sporočil, da po posvetovanju z uporabniki indeksov še ni pripravljen vključiti obveznic EU v svoje zadevne državne indekse ter da bo stanje ponovno ocenil pozneje.

6.Drugi mejniki v drugi polovici leta 2024

Poročilo o dodelitvi in učinku zelenih obveznic NextGenerationEU za leto 2024

Tri leta po izdaji prvih zelenih obveznic oktobra 2021 so izdaje zelenih obveznic NextGenerationEU konec leta 2024 znašale več kot 68 milijard EUR. Te obveznice so bile izdane na podlagi že sporočenih in potrjenih odhodkov za podnebne ukrepe v višini 53 milijard EUR in skupnih odhodkov za podnebne ukrepe v višini 264 milijard EUR iz načrtov držav članic, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Komisija je v skladu z zahtevami glede poročanja iz okvira za zelene obveznice NextGenerationEU novembra objavila letno poročilo za leto 2024 o dodelitvi in učinku zelenih obveznic NextGenerationEU .

Iz poročila (s presečnim datumom 1. avgust 2024) je razvidno naslednje:

·nabor upravičenih odhodkov za zelene obveznice NextGenerationEU se je leta 2024 povečal na 264,6 milijarde EUR, kar je skoraj 40 % več kot leta 2023. To povečanje je bilo predvsem posledica višjih odhodkov za ukrepe v zvezi s podnebnim prehodom, potem ko so bili načrti držav članic za okrevanje in odpornost revidirani tako, da vključujejo načrt REPowerEU;

·nabor zelenih obveznic NextGenerationEU je še naprej zelo usklajen s taksonomijo EU, pri čemer je bilo 63,4 % skupnega nabora upravičenih odhodkov za zelene obveznice NextGenerationEU ocenjenih kot v celoti ali bistveno usklajenih z metrikami taksonomije EU (v primerjavi s 57,5 % leta 2023);

·pričakuje se, da se bodo s popolno uvedbo naložb, financiranih z zelenimi obveznicami NextGenerationEU, emisije toplogrednih plinov v EU zmanjšale za 55 milijonov ton na leto, kar ustreza 1,5 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU. 

V prihodnje se bodo zelene obveznice NextGenerationEU vse pogosteje izdajale sočasno s poročanjem držav članic o upravičenih stroških in njihovem potrjevanju. Komisija lahko za odhodke, potrjene po letu 2026, izda zelene obveznice NextGenerationEU, s katerimi se v fazi refinanciranja nadomestijo zapadle običajne obveznice. Ta pristop zagotavlja, da se pred izdajo obveznic v celoti preverijo vsi upravičeni odhodki.

7.Obeti glede izdaje za prvo polovico leta 2025

Komisija je 10. decembra 2024 napovedala, da namerava v prvi polovici leta 2025 izdati obveznice EU v vrednosti do 90 milijard EUR, kar je najvišji polletni cilj financiranja od začetka izvajanja diverzificirane strategije financiranja leta 2021. Na podlagi napovedi izplačil EU pričakuje, da bo leta 2025 z izdajo obveznic EU pridobila sredstva v višini 160 milijard EUR. Te potrebe po financiranju odražajo širok nabor obstoječih in novih programov politike EU, financiranih s prihodki iz obveznic EU, ki so bili v drugi polovici leta 2024 razširjeni tako, da vključujejo novo izredno makrofinančno pomoč v obliki posojila Ukrajini v višini 18,1 milijarde EUR v okviru sporazuma skupine G7 ter novo podporo kandidatkam za širitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb na Zahodnem Balkanu in sosednjim državam (kot sta Egipt in Jordanija).

Zneski, zbrani z izdajo obveznic EU, bodo dopolnjeni s kratkoročnim financiranjem prek menic EU in drugih instrumentov kratkoročnega financiranja. Povečana količina menic EU bo omogočena z uvedbo dražb, na katerih so ponujene tri različne vrste menic, in uvedbo nove 12-mesečne menice EU januarja 2025, poleg obstoječih 3- in 6-mesečnih linij.

V skladu s povečanim ciljem financiranja se pričakuje, da bo v prvi polovici leta 2025 na dražbah izdanih tudi več obveznic, zaradi česar bo delež na dražbah ostal stabilen. To povečanje bo omogočeno z uvedbo dražb obveznic v treh sklopih v prvi polovici leta 2025. Podobno si Komisija prizadeva za uvedbo nekonkurenčnih dodelitev na dražbi („opcija greenshoe“), da bi se omejena dodatna količina na dražbi ponujenih obveznic dodelila takoj po dražbi. Ta dodatna možnost se uporablja tudi v okviru številnih programov državnih dražb, da bi se primarne trgovce spodbudilo k podpiranju dražb tako, da bi se jim omogočil nakup dodatnih obveznic pod ugodnimi pogoji, če bi se tržna cena po dražbi spremenila v njihovo korist. Komisija si prizadeva za izvajanje nekonkurenčnih dodelitev v okviru načrta financiranja za drugo polovico leta 2025.

Priloga: Kazalniki izvajanja o uporabi sredstev za doseganje ciljev glede učinkovitosti in uspešnosti krovne strategije Komisije za upravljanje dolga

(1) V skladu z metodologijo razporejanja stroškov, kot je določena v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1974.

(2)  Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE).

(3) Pripravljeno v skladu s členom 13 Izvedbenega sklepa Komisije C(2023)8010, ki določa ureditve za izvajanje enotnega pristopa k financiranju operacij najemanja posojil in upravljanja dolga.

(4) Glej na primer letni poročili za mehanizem za okrevanje in odpornost in instrument makrofinančne pomoči ter poročilo o dodelitvi in učinku zelenih obveznic NextGenerationEU .

(5)   Posebno poročilo št. 16/2023: Komisija in upravljanje dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU in odgovori Komisije .

(6) Opis krovne strategije upravljanja dolga je na voljo v polletnem poročilu o izvajanju operacij najemanja in dajanja posojil EU od 1. januarja 2023 do 30. junija 2023, glej četrto polletno poročilo o izvajanju operacij najemanja in dajanja posojil EU (europa.eu) .

(7) Ti vključujejo platformo za strateške tehnologije za Evropo (STEP), program Obzorje Evropa, sklad InvestEU, mehanizem ReactEU, mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite (RescEU), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Sklad za pravični prehod.

(8) Dodatnih 9,6 milijarde EUR odhodkov NextGenerationEU je bilo financiranih iz drugih virov (tj. iz sistema za trgovanje z emisijami (ETS) in rezerve za prilagoditev na brexit).

(9)  Doslej so obveznice EU, izdane prek sindiciranj, skupaj pritegnile več kot 1 900 različnih vlagateljev iz več kot 70 različnih držav. Več kot 65 % naložb v sindiciranja obveznic EU so zagotovili vlagatelji s sedežem v EU, skoraj 20 % naložb pa so prispevali mednarodni vlagatelji, ki poslujejo iz Združenega kraljestva. Preostanek so prispevali mednarodni vlagatelji v Aziji ali drugih evropskih državah, ki niso članice EU, kot sta Norveška in Švica. Več kot 65 % izdanih obveznic EU so pridobili vlagatelji „kupi in drži“ (tj. upravitelji skladov, zavarovalnice, pokojninski skladi in centralne banke/uradne institucije). Dobro so zastopani tudi vlagatelji, ki želijo različne zapadlosti. Centralne banke/uradne institucije in zakladnice bank (ki običajno raje vlagajo v obveznice z zapadlostjo do 10 let) predstavljajo približno 47 % nakupov obveznic EU na primarnih trgih v okviru sindiciranih transakcij, pokojninski skladi in zavarovalnice (ki dajejo prednost zapadlosti več kot 10 let) pa več kot 20 %.

(10) Ta premija za nove izdaje je premija, ki jo izdajatelj plača, da bi vlagatelje prepričal v nakup njegovih obveznic na primarnem trgu, ne na sekundarnem trgu.

(11)  V okviru NextGenerationEU se nastali stroški obresti dodelijo proračunu EU in državam članicam, ki prejemajo posojila, v skladu z metodologijo iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/1095 ter Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2022/9701 in Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/1974, ki sta ga nasledila. Ta metodologija razlikuje med tremi kategorijami stroškov: (i) stroški financiranja za financiranje nepovratne podpore in izplačil posojil, izračunanimi za šestmesečne časovne razdelke, (ii) stroški imetja in upravljanja likvidnosti ter (iii) upravnimi stroški. Razdelitev po programih je mogoča od začetka veljavnosti Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2024/1974 v drugi polovici leta 2024. Da se prepreči morebitni retroaktivni učinek, so programi, ki so bili financirani in katerih sredstva so bila izplačana pred izvajanjem te metodologije (kot je makrofinančna pomoč+ v obliki posojila Ukrajini in izredno premostitveno financiranje v okviru instrumenta za Ukrajino), še naprej združeni z operacijami najemanja in dajanja posojil NextGenerationEU v okviru enotnega pristopa k financiranju.

(12) Dodatne informacije o zelenih obveznicah NextGenerationEU so na voljo v preglednici zelenih obveznic NextGenerationEU na povezavi: Preglednica (europa.eu) .

(13) Na podlagi povprečnega števila mesecev med novo izdajo in prvo dodatno izdajo ob upoštevanju novih linij, ki so bile povečane v drugi polovici leta 2024.

(14) Neporavnane obveznice glede na število obveznic ob koncu druge polovice leta 2024 na podlagi obveznic, izdanih v okviru diverzificirane strategije financiranja.