Od neizzvane in neupravičene obsežne ruske invazije na Ukrajino je dobava plina iz Rusije v EU motena zaradi namernega poskusa uporabiti energijo kot politično orožje. Rusija je bila več let glavna dobaviteljica plina v EU. V preteklosti se je EU nanjo zanašala za več kot 40 % oskrbe s plinom. Od februarja 2022 pa se dobava plina stalno zmanjšuje. V prvi polovici 2023 je pretok plina po plinovodih iz Rusije znašal manj kot 10 % uvoza plina v EU.

Pretres na strani ponudbe, ki ga je povzročila Rusija, je močno vplival na ravni cen plina v EU. Medtem ko so se v prejšnjem desetletju cene plina gibale v razponu med 5 EUR/MWh in 35 EUR/MWh ter so v povprečju znašale približno 20 EUR/MWh, so se na vrhuncu krize avgusta 2022 povzpele nad 300 EUR/MWh in dosegle ravni, ki so bile 1 000 % višje od predhodnih povprečnih cen v Uniji. Cene so najvišje ravni dosegle v tednu (petih zaporednih trgovalnih dneh) od 22. do 26. avgusta 2022, ko so bile stalno nad 250 EUR/MWh in so se od referenčne cene za utekočinjeni zemeljski plin razlikovale za več kot 50 EUR/MWh. Od vrhunca krize so cene znatno padle in so se v začetku jeseni 2023 gibale med 40 EUR/MWh in 50 EUR/MWh. Kljub temu so še vedno več kot dvakrat višje kot pred krizo.

Hudi porasti cen so zelo škodljivi za evropsko gospodarstvo. Plin je splošno razširjen v številnih gospodarskih sektorjih v EU, od MSP do velikih industrijskih obratov, zlasti pa v plinsko intenzivnih panogah, kot so keramična industrija, steklarstvo, proizvodnja gnojil, celulozna in papirna industrija ter kemična industrija. Visoke cene prav tako vplivajo na cene električne energije in prispevajo k povečanju splošne inflacije.

V tem okviru je Svet 19. decembra 2022 sprejel nujno Uredbo Sveta (EU) 2022/2578 o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg plina, ki naj bi državljane Unije in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenami.

Ta uredba se bo prenehala uporabljati 31. januarja 2024. Namen tega predloga je za eno leto podaljšati obdobje uporabe določb Uredbe (EU) 2022/2578 zaradi še vedno prisotnih tveganj glede oskrbe z energijo in s tem cen v Uniji.

Uredba Sveta (EU) 2022/2578 z dne 22. decembra 2022 vzpostavlja začasni popravni mehanizem za trg za naročila, oddana za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, povezanimi z virtualnimi trgovalnimi točkami (v nadaljnjem besedilu: VTP) EU, z zapadlostjo med enim mesecem in enim letom vnaprej.

Popravni mehanizem za trg se sproži, ko pride do dogodka za popravek trga, tj. kadar poravnalna cena izvedenih finančnih instrumentov TTF z najkrajšo dospelostjo tri delovne dni presega 180 EUR/MWh in je pri tem za 35 EUR višja od referenčne cene (ki odraža svetovna gibanja cen utekočinjenega zemeljskega plina). Popravni mehanizem za trg se doslej ni sprožil, saj so cene TTF od začetka veljavnosti Uredbe Sveta (EU) 2022/2578 ostale pod sprožilnimi pragovi. 

Uredba o popravnem mehanizmu za trg ob dogodku za popravek trga določa dinamično omejitev trgovanja, v skladu s katero upravljavci trga ne bi smeli sprejemati, udeleženci na trgu pa ne predlagati naročil za izvedene finančne instrumente, katerih cena je za 35 EUR/MWh višja od referenčne cene, ki jo je Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: ACER) objavila prejšnji dan. Popravni mehanizem za trg se samodejno deaktivira po 20 dneh, če dinamična omejitev trgovanja tri zaporedne dni znaša 180 EUR/MWh.

V skladu s členom 6 Uredbe se lahko izvajanje dinamične omejitve trgovanja takoj in kadar koli začasno prekine, če se pojavijo resne motnje na trgu, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe in pretoke plina znotraj Unije ali pravilno delovanje trgov izvedenih finančnih instrumentov na energijo.

Odziv Unije v okviru načrta REPowerEU in nadaljnjih pobud, vključno z ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2578, je EU pripravil na zmanjšano zanesljivost oskrbe s plinom. Če Uredba ne bo podaljšana, se bo prenehala uporabljati 31. januarja 2024.

Vendar so na dan sprejetja tega predloga še vedno prisotne hude težave pri oskrbi Unije s plinom.

Zaradi znatnega zmanjšanja uvoza plina po plinovodih iz Rusije v zadnjem letu je dobava plina v Uniji veliko manjša kot v obdobju pred krizo. Ob upoštevanju trenutne ravni uvoza plina po plinovodih naj bi Unija v letu 2023 po njih prejela približno 20 milijard kubičnih metrov ruskega plina, če ta nezanesljivi uvoz ne bo popolnoma prekinjen. To bi bilo približno 110 milijard kubičnih metrov manj kot leta 2021.

Razmere na svetovnih trgih plina so še vedno zaostrene in tako naj bi ostalo še nekaj časa. Kot ugotavlja Mednarodna agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: IEA) 1 , se je svetovna oskrba z utekočinjenim zemeljskim plinom zaradi „omejenega povečevanja zmogljivosti za utekočinjanje, izklopov v večjih izvoznih obratih in upadanja količine dovedenega plina v obratih za utekočinjeni zemeljski plin s starejših polj“ v letih 2022 (4 %) in 2023 (3 %) le rahlo povečala. Bistveno več novih zmogljivosti za utekočinjanje zemeljskega plina na svetovni ravni (zlasti v Združenih državah Amerike in Katarju) naj bi se začelo uporabljati šele leta 2025, vendar „bo v bližnji prihodnosti tržno ravnovesje ostalo negotovo“ 2 .

Te razmere še vedno negativno vplivajo na cene plina, ki kljub temu, da so veliko nižje od najvišjih cen poleti 2022, ostajajo višje kot pred krizo, kar neizogibno vpliva na kupno moč državljanov EU in konkurenčnost evropskih podjetij.

Posledica zaostrenih razmer na trgu je tudi njegova velika nestanovitnost, ki pomeni dodatno tveganje za gospodarstvo EU. Poleti in jeseni 2023 je prišlo do več primerov precejšnje nestanovitnosti, ko so se cene v nekaj tednih zvišale za več kot 50 %. To kaže, da so trgi plina še vedno ranljivi in se lahko pretirano odzovejo na morebitne nepričakovane in nenadne pretrese za ponudbo in povpraševanje, kakor se je zgodilo po stavki v avstralskih obratih za utekočinjeni zemeljski plin, krizi na Bližnjem vzhodu in motnjah na plinovodu Balticconnector.

Številna tveganja lahko, če se uresničijo, okrepijo strah pred pomanjkanjem, kar lahko zaradi ranljivosti trga z omejeno oskrbo sproži burne odzive z resnimi posledicami za cene. Ta tveganja vključujejo povečanje povpraševanja po utekočinjenem zemeljskem plinu v Aziji, zaradi katerega bi se zmanjšala razpoložljivost plina na svetovnem trgu plina 3 , ekstremne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na skladiščenje električne energije iz hidroelektrarn in proizvodnjo jedrske energije 4 , zaradi česar bi bila potrebna večja proizvodnja električne energije iz plina, ter morebitne dodatne motnje v oskrbi s plinom, vključno s popolno ustavitvijo uvoza plina iz Rusije ali motnjami v obstoječi kritični plinski infrastrukturi.

Zelo intenzivni oboroženi spopadi so zdaj prizadeli več ključnih dobavnih regij EU poleg Ukrajine (Azerbajdžan, Bližnji vzhod), kar še poslabšuje krajino groženj.

Nedavni primeri ponazarjajo verjetnost in pomembnost tveganj, povezanih z motnjami v kritični plinski infrastrukturi. Septembra 2022 je bil plinovod Severni tok 1 zaradi sabotaže tako poškodovan, da trenutno ne more prenašati plina in ga tudi v bližnji prihodnosti ne bo. Oktobra 2023 je bilo prekinjeno delovanje pomembnega plinovoda Balticconnector, ki povezuje Finsko in Estonijo. Zaradi motenj v oskrbi po plinovodu Balticconnector Finska zdaj ne more več izpolnjevati merila N – 1 v okviru infrastrukturnega standarda, opredeljenega v členu 5 Uredbe (EU) 2017/1938. Merilo N – 1 zagotavlja, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da imajo v primeru motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi še vedno tehnične zmogljivosti za zadovoljitev skupnega povpraševanja v času konic. Zaradi motenj v oskrbi po plinovodu Balticconnector je Finska 27. oktobra 2023 v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2017/1938 zvišala stopnjo krize s stopnje zgodnjega opozarjanja na stopnjo pripravljenosti, tj. zadnjo stopnjo krize pred izrednimi razmerami. Ta novi incident na infrastrukturi ponazarja verjetnost in pomembnost tveganj, povezanih z novimi motnjami kritične plinske infrastrukture.

IEA je v več zaporednih poročilih iz decembra 2022 ter februarja, julija in oktobra 2023 izpostavila nadaljnja tveganja za zanesljivost oskrbe s plinom v EU in posvarila pred pretiranim samozadovoljstvom zaradi izboljšanja razmer v primerjavi z vrhuncem krize poleti 2022. V skladu s poročilom iz oktobra 2023 naj bi „svetovna oskrba s plinom v letu 2023 ostala omejena“, prav tako naj bi se „omejena oskrba zaradi podpovprečnih dodatnih zmogljivosti za utekočinjanje zemeljskega plina nadaljevala v leto 2024“. V februarskem poročilu je IEA navedla, da je „svetovno ravnovesje izpostavljeno nenavadno širokemu naboru negotovosti in zunanjih dejavnikov tveganja. Med njimi so možnost popolne prekinitve oskrbovanja Evropske unije s plinom po plinovodih iz Rusije ter povečanje kitajskega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina v skladu z dolgoročnimi pogodbami Kitajske o utekočinjenem zemeljskem plinu in morebitna manjša razpoložljivost oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom“. Pripravila je scenarije izjemnih situacij, ki vključujejo ustavitev oskrbe z ruskim plinom, nadaljnjo omejeno oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom in povečanje povpraševanja, povezano z vremenom, ter zaradi katerih bi v EU lahko prišlo do morebitne vrzeli med ponudbo in povpraševanjem v višini 40 milijard kubičnih metrov. IEA je v poročilu iz julija 2023 poudarila, da „pred zimo na severni polobli v obdobju 2023/2024 še naprej obstajajo tveganja in negotovosti“ ter da „polna skladišča niso zagotovilo, da pozimi ne bo prišlo do nestanovitnosti in ne bo tveganja ponovnih napetosti na trgu“ 5 .

Poleg tega je Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO-G) v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 715/2009 objavila letno zimsko napoved glede ponudbe s pregledom za poletje. Mreža je ugotovila, da bi bili kljub znatnemu izboljšanju splošne zanesljivosti oskrbe v EU lahko potrebni dodatni ukrepi v primeru popolne prekinitve ruske oskrbe. Prav tako je potrebno previdno upravljanje skladišč v zimi 2023/2024, saj bo na začetku sezone polnjenja verjetno potrebna 46-odstotna raven napolnjenosti, da bi se dosegel cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč iz Uredbe (EU) 2022/10323.

Odziv Unije v okviru načrta REPowerEU in nadaljnjih pobud, vključno z ukrepom iz Uredbe (EU) 2022/2578, je pripomogel k izboljšanju razmer. Če bi se ustrezni ukrepi Unije prenehali uporabljati, bi to lahko spremenilo stabilizirane, a negotove razmere, ki jih je dosegla Unija, in poslabšalo odpornost EU na neželene dogodke.

Glede na te še vedno prisotne hude težave in tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom in cenami plina v EU ter da se trenutno krhko ravnovesje ne bi spremenilo, je treba Uredbo (EU) 2022/2578 podaljšati. Zato je namen tega predloga podaljšati obdobje uporabe Uredbe (EU) 2022/2578 za eno leto.

Različne določbe Uredbe (EU) 2022/2578, katerih uporaba naj bi se s tem predlogom podaljšala, so potrebne za obvladovanje navedenih hudih težav in tveganj v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom in cenami plina v EU.

ACER in ESMA sta marca 2023 izvedla oceno učinka popravnega mehanizma za trg od začetka njegove veljavnosti in ugotovila, da ta ni bil sprožen in da do takrat ni bilo negativnih učinkov na energetske (in finančno povezane) trge. Komisija je analizo razširila, da bi ocenila razvoj trga v zadnjih mesecih, in ugotovila, da popravni mehanizem za trg ni bil nikoli sprožen, prav tako ni odkrila negativnih učinkov od začetka veljave uredbe o popravnem mehanizmu za trg.

Popravni mehanizem za trg preprečuje, da bi cene na trgih izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje s plinom dosegle previsoke ravni v primerjavi z mednarodnimi cenami, zato omejuje negativni učinek visokih cen na kupno moč državljanov EU in konkurenčnost evropskih podjetij.

Evropska komisija je 23. marca 2022 predstavila sporočilo z naslovom Zanesljivost oskrbe z energijo in dostopne cene energije: možnosti za nujne ukrepe in priprava na prihodnjo zimo (COM(2022) 138 final), v katerem je opisan cilj zagotavljanja oskrbe s plinom po razumni ceni za naslednjo zimo in pozneje. V sporočilu je bila omejitev ali prilagoditev cene plina z regulativnimi sredstvi navedena kot možnost, o kateri gre razmisliti, za blažitev skokovitega porasta cen energije. Evropska komisija je oktobra 2022 ob naraščajoči krizi objavila sporočilo, v katerem je ponovno potrdila, da je treba visoke cene energije obravnavati s ciljno usmerjenimi in usklajenimi ukrepi. V sporočilu je predlagala vzpostavitev mehanizma za omejevanje cen prek glavne evropske borze plina (TTF), ki naj bi se sprožil po potrebi. Z Uredbo (EU) 2022/2578 se izvaja predlog, ki ga je Komisija predstavila v svojih sporočilih.

Popravni mehanizem za trg in ta predlog za njegovo podaljšanje ne ogrožata ciljev in načel Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Uredba (EU) 2022/2578 zagotavlja, da v primeru izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije popravni mehanizem za trg ne bo neupravičeno omejeval pretoka plina na notranjem trgu in s tem ogrožal zanesljivosti oskrbe Unije s plinom.

Uredba (EU) 2022/2578 in ta predlog za njeno podaljšanje sta del nabora ukrepov za reševanje sedanje energetske krize, ki jih je Svet sprejel v zadnjih mesecih. Uredba (EU) 2022/2578 je zlasti tesno povezana z Uredbo Sveta (EU) 2022/1369 in skladna z njenimi cilji. Zagotavlja namreč, da lahko Komisija začasno prekine izvajanje popravnega mehanizma za trg, če bi ta negativno vplival na napredek pri uresničevanju cilja o prihrankih plina v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 ali povzročil splošno povečanje porabe plina, in sicer na podlagi podatkov o porabi plina in zmanjšanju povpraševanja, ki jih prejme od držav članic v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369.

Redno in učinkovito spremljanje in poročanje sta bistveni za ocenjevanje napredka držav članic pri izvajanju prostovoljnih in obveznih ukrepov za zmanjšanje povpraševanja. V ta namen ter poleg ukrepov spremljanja in poročanja, predvidenih v Uredbi Sveta (EU) 2022/1369, morajo države članice najpozneje dva tedna po popravku trga Komisijo obvestiti, katere ukrepe za zmanjšanje porabe plina in električne energije so sprejele v odziv na popravek trga, razen če je Komisija sprejela sklep o začasni prekinitvi. Zmanjšanje povpraševanja po vsej Uniji je izraz načela solidarnosti, zapisanega v Pogodbi.

Poleg tega Uredba (EU) 2022/2578 dopolnjuje cilje uvedbe mehanizma obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva za obravnavanje kratkoročne nestanovitnosti trgov, kot je določeno v poglavju III, oddelek 1, Uredbe (EU) 2022/2576. Mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva je instrument za omejevanje skrajnih sprememb znotraj enega dneva in ne zadostuje za reševanje težav zaradi previsokih cen, do kakršnih je prišlo poleti 2022.

Prav tako sta Uredba (EU) 2022/2578 in sedanji predlog skladna s cilji evropskega zelenega dogovora, zlasti glede zagotavljanja zanesljive in cenovno dostopne oskrbe EU z energijo, saj zagotavljata mehanizem, ki bo ublažil učinke izjemno visokih cen plina na odjemalce v EU in države članice, obenem pa je zasnovan tako, da strukturno ne znižuje cen, saj bi to lahko privedlo do večje porabe plina, če bi se preneslo na končne odjemalce.

Uredba (EU) 2022/2578 in ta predlog za njeno podaljšanje sta združljiva z drugimi politikami Unije, zlasti s pravili o politiki notranjega trga, vključno v zvezi s pravili o konkurenci. Uredba (EU) 2022/2578 ne posega neupravičeno v načela konkurenčnega prava. Popravni mehanizem za trg je namreč zasnovan tako, da je posredovanje omejeno na primere previsokih cen, pri katerih indeks TTF ne zagotavlja več ustreznega približka za cene, ki bi natančno odražale dinamiko na trgu v Evropi.

Pravna podlaga tega instrumenta je člen 122(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU). V skladu s pogoji uporabe te določbe morajo ukrepi „ustreza[ti] gospodarskim razmeram“, kar zlasti velja „ob hudih težavah pri oskrbi z nekaterimi izdelki“. Poleg tega morajo biti sprejeti „v duhu solidarnosti“, v skladu s sodno prakso pa morajo biti začasni in sorazmerni.

Trenutno še vedno prisotno pomanjkanje oskrbe s plinom skupaj z nestanovitnostjo cen, ki je posledica krhkega ravnovesja na svetovnih trgih plina, pomeni hudo težavo pri oskrbi z energenti v skladu s členom 122 PDEU. Kot je izpostavljeno v odstavku 1 (Razlogi za predlog in njegovi cilji), so hude težave in tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom v EU še vedno prisotne.

Če bi se ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2578 prenehali uporabljati, države članice ne bi imele več orodja za neposredno obravnavo primerov previsokih cen, ki so posledica takih težav in tveganj.

Kot je pojasnjeno v odstavku 1 (Razlogi za predlog in njegovi cilji), so določbe Uredbe potrebne in sorazmerne za obvladovanje hudih težav in morebitnih tveganj v zvezi s cenami, do katerih bi lahko prišlo zaradi trenutnega krhkega ravnovesja v plinskem sistemu EU.

Da bi se izognili razdrobljenim ukrepom, ki bi lahko razdelili integriran plinski trg EU, je potrebno skupno ukrepanje v duhu solidarnosti. Popravni mehanizem za trg prav tako krepi solidarnost Unije s preprečevanjem previsokih cen plina, ki so za številne države članice nevzdržne celo v kratkih obdobjih. Popravni mehanizem za trg lahko v duhu solidarnosti pomaga zagotoviti, da bodo dobavitelji plina iz vseh držav članic plin nabavljali po razumnih cenah.

Poleg tega skupni zaščitni ukrepi, ki so morda bolj potrebni v državah članicah brez alternativnih možnosti dobave kot v državah članicah z več alternativami, zagotavljajo usklajen pristop kot izraz solidarnosti na področju energije.

Zato je utemeljeno, da predlagani instrument temelji na členu 122(1) PDEU.

Določbe Uredbe in njihovo predlagano podaljšanje so popolnoma v skladu z načelom subsidiarnosti.

Zaradi integriranosti plinskih in finančnih trgov je ukrepanje na ravni Unije najučinkovitejši način za reševanje problema nenadnega porasta cen na ravni Unije.

Določbe Uredbe in njihovo predlagano podaljšanje so v skladu z načelom sorazmernosti. Ukrep politike je sorazmeren z razsežnostjo in naravo opredeljenih težav ter doseganjem zastavljenih ciljev.

Omejitve trgovanja so običajni prijemi trgov za reševanje težav z mehanizmi oblikovanja cen, ki bi lahko škodovale potrošnikom. Tak mehanizem na primer obstaja na trgih EU z električno energijo (glej npr. člen 10 Uredbe (EU) 2019/943), poznajo pa ga tudi na trgih zunaj Unije, denimo v ZDA.

Poleg tega naj mehanizem ne bi posegal v običajno medsebojno vplivanje povpraševanja in ponudbe ter omejeval običajnega določanja cen. Sproži se lahko le v zelo izjemnih okoliščinah, ko zvišanje cen na TTF ni povezano z razvojem mednarodnih cen, zaradi česar je začasno vprašljiva njihova primernost za referenčno ceno. Popravni mehanizem za trg se bo sprožil le v izjemnih okoliščinah za strogo omejen čas.

Omejitev trgovanja bo prenehala takoj, ko teh izjemnih okoliščin ne bo več. Popravni mehanizem za trg spremlja tudi celovit sklop zaščitnih ukrepov, ki omogočajo začasno prekinitev mehanizma, če pride do nenamernih motenj na trgu, ki negativno vplivajo na zanesljivost oskrbe in pretoke znotraj EU ter pravilno delovanje trgov izvedenih finančnih instrumentov.

Zato popravni mehanizem za trg ne presega tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenega cilja politike, in je sorazmeren za doseganje cilja blažitve učinka neobičajno visokih cen plina. Podaljšanje za eno leto je potrebno zaradi še vedno prisotnih hudih težav pri oskrbi z energijo ter posledičnih tveganj za cene in zanesljivost oskrbe, ki naj bi se nadaljevali vsaj celo leto 2024, saj se več strukturnih sprememb tržnih razmer pričakuje šele leta 2025. 

Glede na razsežnost energetske krize in obseg njenih socialnih, gospodarskih in finančnih posledic so določbe, katerih uporabo naj bi ta predlog podaljšal, vsebovane v uredbi, ki je splošnega obsega ter se lahko začne takoj neposredno uporabljati. Zato bi bilo treba tudi obdobje uporabe teh določb podaljšati s sprejetjem uredbe.

Zaradi nujne čim prejšnje priprave predloga za podaljšanje Uredbe, da bi ga lahko Svet pravočasno sprejel, posvetovanja z deležniki ni bilo mogoče izvesti.

Kljub temu so službe Komisije ocenile, ali so se od začetka veljavnosti popravnega mehanizma za trg pojavili kakršni koli negativni učinki.

V skladu z zahtevami iz člena 8 Uredbe (EU) 2022/2578 sta ACER 6 in ESMA 7 v svojih poročilih o oceni učinka, objavljenih 1. marca 2023, analizirala več kazalnikov za oceno učinka popravnega mehanizma za trg od začetka njegove veljavnosti. Ti kazalniki zajemajo več področij, od zanesljivosti oskrbe in pretokov znotraj EU do finančnih trgov in stabilnosti. ACER in ESMA sta sklenila, da se popravni mehanizem za trg ni sprožil in da do objave njunih poročil ni bilo negativnih učinkov.

Komisija je na podlagi kazalnikov, ki sta jih v marčevskih poročilih določila ACER in ESMA, razširila analizo, da bi ocenila razvoj trga v zadnjih mesecih. Popravni mehanizem za trg se ni nikoli sprožil, od začetka njegove veljavnosti pa niso bili ugotovljeni nobeni negativni učinki.

Rezultat ocene Komisije je bil predstavnikom držav članic predstavljen na sestanku delovne skupine Sveta za energijo 5. oktobra 2023.

Popravni mehanizem za trg je začasen in se sproži le, če so izpolnjeni določeni pogoji. Ti pogoji odražajo razmere, ki škodujejo gospodarstvu Unije in njeni energetski varnosti ter bi jih bilo zato treba obravnavati. Poleg tega popravni mehanizem za trg vključuje dobre zaščitne ukrepe, ki preprečujejo nastanek kakršnih koli težav v zvezi s temeljnimi pravicami. Vključuje možnost deaktivacije v primeru, da razmere na trgu zemeljskega plina ne upravičujejo več njegove uporabe. Uredba poleg tega določa možnost začasne prekinitve izvajanja mehanizma v primeru nenamernih motenj na trgu, tudi če pogoji, ki upravičujejo njegovo sprožitev, še vedno obstajajo. Komisija mora v primeru nenamernih motenj na trgu sprejeti take sklepe o začasni prekinitvi izvajanja. Zato je popravni mehanizem za trg sorazmeren in ustrezno utemeljen, saj na temeljne pravice, kot je svoboda gospodarske pobude, ne vpliva bolj, kot je potrebno, ob upoštevanju posledic za gospodarstvo Unije in njeno energetsko varnost v primeru neukrepanja.

Vpliv tega predloga na proračun EU zadeva človeške vire Generalnega direktorata Evropske komisije za energijo (v nadaljnjem besedilu: GD za energijo). Ta mehanizem brez primere vključuje naloge, vključno s spremljanjem delovanja trgov primarnih proizvodov in njihovega učinka na zanesljivost oskrbe, ki običajno niso del nalog Komisije. Zaradi ravni odgovornosti, povezane s temi nalogami, je nadvse pomembno zagotoviti, da jih ustrezno spremljajo službe Komisije, pri čemer se GD za energijo dodeli večja vloga, in sicer pri finančnem in tržnem spremljanju in ocenjevanju (6 EPDČ). Podpora s strani ACER pri spremljanju, sprožanju in začasni prekinitvi popravnega mehanizma za trg bo ključnega pomena za njegovo učinkovito izvajanje. Proračunske posledice za proračun EU, povezane s tem predlogom, se torej nanašajo tudi na človeške vire in druge upravne odhodke ACER (6 EPDČ).

Predlagane spremembe so ciljno usmerjene in omejene, da bi se obdobje uporabe določb Uredbe (EU) 2022/2578 podaljšalo za eno leto.

V členu 12 se predlaga, da se obdobje uporabe Uredbe spremeni in podaljša do 31. januarja 2025.