52023PC0348

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.7.2023

COM(2023) 348 final

2023/0202(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi dodatnih postopkovnih pravil v zvezi z izvrševanjem Uredbe (EU) 2016/679

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Učinkovito izvrševanje pravil EU o varstvu podatkov je predpogoj za zagotavljanje zaščite pravice do varstva osebnih podatkov iz člena 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in člena 16(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Neodvisni nacionalni organi za varstvo podatkov so bili zadolženi za izvrševanje Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov) 1 od začetka njene uporabe leta 2018. Cilj decentraliziranega sistema izvrševanja „vse na enem mestu“ je zagotoviti dosledno razlago in uporabo splošne uredbe o varstvu podatkov, hkrati pa ohraniti načelo bližine, pri čemer imajo posamezniki možnost, da stopijo v stik s svojim lokalnim organom za varstvo podatkov in prejmejo odgovor. Za ta sistem je potrebno sodelovanje med organi za varstvo podatkov v „čezmejnih“ primerih. V takih primerih „vodilni“ organ za varstvo podatkov (organ za varstvo podatkov glavne ustanovitve upravljavca ali obdelovalca v preiskavi) izvaja preiskavo, pri čemer mora sodelovati z drugimi „zadevnimi“ organi za varstvo podatkov in si prizadevati za soglasje z vzpostavitvijo dialoga v duhu lojalnega in učinkovitega sodelovanja. Vodilni organ za varstvo podatkov mora svojo pristojnost izvajati v okviru tesnega sodelovanja z zadevnimi organi za varstvo podatkov. Kadar organi za varstvo podatkov ne morejo doseči soglasja v čezmejnem primeru, je v splošni uredbi o varstvu podatkov določeno reševanje sporov v zvezi s posebnimi zadevami, ki jih na podlagi tako imenovanih „ustreznih in utemeljenih ugovorov“ predloži Evropski odbor za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki ga sestavljajo vodje organa za varstvo podatkov posamezne države članice in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vključuje pa tudi sodelovanje Komisije.

Komisija je v svojem poročilu po dveh letih uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov navedla, da je potreben dodaten napredek, da bi bila obravnava čezmejnih primerov učinkovitejša in bolj usklajena po vsej EU 2 . V poročilu so bile ugotovljene pomembne razlike v nacionalnih upravnih postopkih in razlagah ključnih pojmov v zvezi z mehanizmom sodelovanja iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Evropski parlament je v svoji resoluciji o poročilu Komisije iz leta 2020 o splošni uredbi o varstvu podatkov Komisijo pozval, naj oceni, ali nacionalni upravni postopki ovirajo polno in uspešno sodelovanje v skladu s členom 60 splošne uredbe o varstvu podatkov in njeno uspešno izvajanje 3 . Evropski parlament je odbor pozval, naj opredeli osnovne elemente skupnega upravnega postopka za obravnavo pritožb v čezmejnih primerih pri sodelovanju iz člena 60 splošne uredbe o varstvu podatkov. Odbor je leta 2020 začel razmislek o izboljšanju sodelovanja med organi za varstvo podatkov v čezmejnih primerih, kar je privedlo do sprejetja izjave o sodelovanju pri izvrševanju aprila 2022, v kateri se je odbor zavezal, da bo opredelil seznam postopkovnih vidikov, ki bi jih bilo mogoče dodatno uskladiti v pravu EU 4 . Oktobra 2022 je ta seznam posredoval Komisiji 5 .

Ta predlog temelji na poročilu Komisije iz leta 2020 o splošni uredbi o varstvu podatkov, seznamu odbora iz oktobra 2022 in sklepih, ki jih je Komisija oblikovala na podlagi spremljanja izvrševanja splošne uredbe o varstvu podatkov od začetka njene uporabe s strani strokovne skupine več deležnikov za splošno uredbo o varstvu podatkov 6 in strokovne skupine držav članic za splošno uredbo o varstvu podatkov 7 , pa tudi na podlagi pripomb, ki jih je Komisija prejela v odziv na poziv k predložitvi dokazov, objavljen februarja 2023. Vključen je v delovni program Komisije za leto 2023 8 (pod splošnim naslovom Nova spodbuda za evropsko demokracijo).

Dosledna uporaba splošne uredbe o varstvu podatkov je odvisna od učinkovitega delovanja sistema čezmejnega izvrševanja iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Postopkovne razlike, do katerih prihaja pri delu organov za varstvo podatkov, ovirajo nemoteno in učinkovito delovanje mehanizmov za sodelovanje in reševanje sporov v čezmejnih primerih iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Te razlike imajo tudi pomembne posledice za pravice strank v preiskavi in pritožnikov (kot posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki). Zagotavljanje ustreznega izvrševanja splošne uredbe o varstvu podatkov je predpogoj za zagotovitev zaupanja javnosti v širšem postopku digitalizacije in za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za vse subjekte, ki obdelujejo osebne podatke.

Namen predloga je obravnavati težave na naslednjih področjih:

·pritožbe: pritožbe so bistven vir informacij za odkrivanje kršitev pravil o varstvu podatkov. Organi za varstvo podatkov različno razlagajo zahteve glede oblike pritožbe, vključenosti pritožnikov v postopek in zavrnitve pritožb. Na primer: pritožbo, ki so jo nekateri organi za varstvo podatkov sprejeli, bi lahko drugi zavrnili na podlagi nezadostnih informacij; nekateri organi za varstvo podatkov pritožnikom priznavajo enake pravice kot strankam v preiskavi, medtem ko drugi ne vključujejo pritožnikov ali jih vključujejo v zelo omejenem obsegu; nekateri organi za varstvo podatkov sprejmejo uradno odločitev o zavrnitvi vseh pritožb, ki se ne obravnavajo, drugi pa tega ne storijo. Te razlike pomenijo, da se obravnava pritožb in vključenost pritožnikov razlikujeta glede na to, kje je vložena pritožba ali kateri organ za varstvo podatkov je v posameznem primeru vodilni organ za varstvo podatkov. Posledično se zaradi tega odložita zaključek preiskave in zagotovitev pravnega sredstva za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v čezmejnih primerih. Evropski parlament je v resoluciji o poročilu Komisije iz leta 2020 o splošni uredbi o varstvu podatkov poudaril, da je treba pojasniti položaj pritožnikov v primeru čezmejnih pritožb;

·procesne pravice strank v preiskavi: pravica strank v preiskavi do obrambe je temeljno načelo prava Unije, ki ga je treba spoštovati v vseh okoliščinah, zlasti v postopkih, v katerih se lahko naložijo visoke kazni. Glede na morebitno težo kazni, ki se lahko naložijo, morajo biti strankam v preiskavi zaradi kršitev splošne uredbe o varstvu podatkov zagotovljena jamstva, podobna tistim, ki so določena v kazenskih postopkih. Procesne pravice strank v preiskavi, kot sta obseg pravice do zaslišanja in pravice do dostopa do spisa, se med državami članicami zelo razlikujejo. Obseg zaslišanja strank, čas zaslišanja in dokumenti, ki se predložijo strankam, da lahko uveljavljajo svojo pravico do zaslišanja, so elementi, v zvezi s katerimi države članice uporabljajo različne pristope. Ti različni pristopi niso vedno združljivi s postopkom iz člena 60 splošne uredbe o varstvu podatkov, ki temelji na domnevi, da so stranke v preiskavi uveljavljale svoje pravice do dolžnega pravnega postopanja, preden vodilni organ za varstvo podatkov predloži osnutek odločitve. Kadar se primer predloži odboru v reševanje sporov, se lahko obseg zaslišanja strank v zvezi z vprašanji iz osnutka odločitve in ugovori zadevnih organov za varstvo podatkov razlikujejo. Poleg tega ni jasno, v kolikšni meri bi bilo treba stranke v preiskavi zaslišati pri reševanju sporov s strani odbora na podlagi člena 65 splošne uredbe o varstvu podatkov. Če pravica do zaslišanja ni zagotovljena, so lahko odločitve organov za varstvo podatkov, s katerimi se ugotavljajo kršitve splošne uredbe o varstvu podatkov, bolj izpostavljene pravnemu izpodbijanju;

·sodelovanje in reševanje sporov: na splošno je določen postopek sodelovanja iz člena 60 splošne uredbe o varstvu podatkov. V čezmejnih primerih si morajo organi za varstvo podatkov izmenjati „ustrezne informacije“ in si prizadevati za soglasje. Ko vodilni organ za varstvo podatkov predloži osnutek odločitve v primeru, imajo drugi organi za varstvo podatkov možnost vložiti „ustrezne in utemeljene ugovore“. Ti ugovori povečujejo verjetnost, da bo primer predložen v reševanje sporov (če se vodilni organ za varstvo podatkov z njimi ne strinja). Čeprav je postopek reševanja sporov iz člena 65 splošne uredbe o varstvu podatkov bistven element za zagotavljanje dosledne razlage splošne uredbe o varstvu podatkov, bi ga bilo treba uporabiti le v izjemnih primerih, v katerih lojalno sodelovanje med organi za varstvo podatkov ni privedlo do soglasja. Izkušnje z izvrševanjem splošne uredbe o varstvu podatkov v čezmejnih primerih kažejo, da sodelovanje med organi za varstvo podatkov, preden vodilni organ za varstvo podatkov predloži osnutek odločitve, ni zadostno. Zaradi nezadostnega sodelovanja in prizadevanj za soglasje o ključnih vprašanjih v preiskavi v tej zgodnji fazi so bili v reševanje sporov predloženi številni primeri.

V obliki in strukturi ustreznih in utemeljenih ugovorov, ki jih zadevni organi za varstvo podatkov predložijo v postopku čezmejnega sodelovanja, obstajajo razlike. Te razlike ovirajo uspešen zaključek postopka reševanja sporov in vključitev vseh zadevnih organov za varstvo podatkov v postopek, zlasti organov za varstvo podatkov v manjših državah članicah, ki imajo manj sredstev kot organi za varstvo podatkov v večjih državah članicah.

·Roki za različne faze postopka sodelovanja in reševanja sporov v splošni uredbi o varstvu podatkov niso določeni. Glede na različno kompleksnost preiskav in diskrecijsko pravico organov za varstvo podatkov do preiskovanja kršitev splošne uredbe o varstvu podatkov ni zaželeno, da se določijo roki za vsako fazo postopka. Vendar bo uvedba rokov, kjer je to primerno, pomagala preprečiti nepotrebne zamude pri zaključevanju primerov.

Namen predloga je obravnavati ta vprašanja s podrobno določitvijo postopkovnih pravil za nekatere faze preiskovalnega postopka v čezmejnih primerih, s čimer se bo podprlo nemoteno delovanje mehanizmov za sodelovanje in reševanje sporov iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Predlog zgoraj opredeljene težave obravnava zlasti na naslednje načine:

·oblika pritožb in položaj pritožnikov: predlog vsebuje obrazec, v katerem so podrobno določene informacije, ki so na podlagi člena 77 splošne uredbe o varstvu podatkov potrebne za vse pritožbe v zvezi s čezmejno obdelavo, in postopkovna pravila za vključitev pritožnikov v postopek, vključno z njihovo pravico do neizrazitve stališč. Podrobno so določena postopkovna pravila za zavrnitev pritožb v čezmejnih primerih, pri čemer sta pojasnjeni vlogi vodilnega organa za varstvo podatkov in organa za varstvo podatkov, pri katerem je bila vložena pritožba, v takih primerih. Priznana sta pomen in zakonitost sporazumne rešitve primerov, ki temeljijo na pritožbah;

·ciljno usmerjeno usklajevanje procesnih pravic v čezmejnih primerih: predlog strankam v preiskavi zagotavlja pravico do zaslišanja v ključnih fazah postopka, tudi pri reševanju sporov s strani odbora, ter pojasnjuje vsebino upravnega spisa in pravice strank do dostopa do spisa. Tako krepi pravico strank do obrambe in zagotavlja dosledno spoštovanje te pravice, ne glede na to, kateri organ za varstvo podatkov vodi preiskavo;

·racionalizacija sodelovanja in reševanja sporov: predlog organom za varstvo podatkov zagotavlja orodja, potrebna za dosego soglasja, in sicer z natančnejšo opredelitvijo zahteve, da morajo organi za varstvo podatkov sodelovati in si izmenjevati „ustrezne informacije“ iz člena 60 splošne uredbe o varstvu podatkov. S to uredbo je vzpostavljen okvir za vse organe za varstvo podatkov, da lahko smiselno vplivajo na čezmejni primer, tako da predložijo svoja stališča v zgodnji fazi preiskovalnega postopka in uporabljajo vsa orodja iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Ključno je, da bo to olajšalo doseganje soglasja in zmanjšalo verjetnost nesoglasij, za katera bi bila potrebna uporaba mehanizma za reševanje sporov, pozneje v postopku. V primeru nesoglasja med organi za varstvo podatkov glede ključnega vprašanja obsega preiskave v primerih, ki temeljijo na pritožbah, je v predlogu določena naloga odbora, da reši nesoglasje s sprejetjem nujne zavezujoče odločitve. Z vključitvijo odbora v to diskretno vprašanje se vodilnemu organu za varstvo podatkov zagotovi potrebna jasnost za nadaljevanje preiskave in da zagotovilo, da zaradi nesoglasja glede obsega preiskave ne bo treba uporabiti mehanizma za reševanje sporov iz člena 65.

V predlogu so določene podrobne zahteve glede oblike in strukture ustreznih in utemeljenih ugovorov zadevnih organov za varstvo podatkov, tako da sta olajšana učinkovito sodelovanje vseh organov za varstvo podatkov ter ciljno usmerjena in hitra rešitev primera.

·V predlogu so določeni postopkovni roki za postopek reševanja sporov, podrobno so določene informacije, ki jih mora vodilni organ za varstvo podatkov zagotoviti pri predložitvi zadeve v reševanje sporov, in pojasnjena je vloga vseh akterjev, vključenih v reševanje sporov (vodilnega organa za varstvo podatkov, zadevnih organov za varstvo podatkov in odbora). Predlog tako omogoča hiter zaključek postopka reševanja sporov za stranke v preiskavi in posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog dopolnjuje splošno uredbo o varstvu podatkov, saj podrobneje določa postopkovna pravila za ključne faze preiskovalnega postopka, ki so določene s splošno uredbo o varstvu podatkov. Ne vpliva na pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, obveznosti upravljavcev in obdelovalcev podatkov ali utemeljitev za obdelavo osebnih podatkov, kot so določeni v splošni uredbi o varstvu podatkov.

Predlog temelji na osnovnih načelih splošne uredbe o varstvu podatkov v zvezi s pritožbami, sodelovanjem in reševanjem sporov ter te določbe dopolnjuje s ciljno usmerjenimi dodatki za povečanje učinkovitosti in uspešnosti izvrševanja v čezmejnih primerih.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je popolnoma skladen in združljiv z veljavnimi politikami Unije na drugih področjih.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga je člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Člen 16 PDEU pooblašča Evropski parlament in Svet, da določata pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Predlog se nanaša na izvrševanje splošne uredbe o varstvu podatkov v čezmejnih primerih. Cilj takega izvrševanja je zagotoviti pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do varstva njihovih osebnih podatkov. Zato je člen 16 PDEU ustrezna pravna podlaga za predlog.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

EU je najprimernejša za ukrepanje, saj se predlog nanaša na obstoječi postopek, vzpostavljen s splošno uredbo o varstvu podatkov, ki vključuje organe za varstvo podatkov več držav članic EU in Evropski odbor za varstvo podatkov (organ EU). Zato zgoraj navedenih težav države članice EU ne morejo rešiti same.

•Sorazmernost

Ta predlog zagotavlja ustrezno ravnotežje med doseganjem cilja v zvezi z zagotavljanjem nemotenega čezmejnega izvrševanja splošne uredbe o varstvu podatkov in hkratnim preprečevanjem neupravičenega poseganja v nacionalne pravne sisteme.

Njegov namen je zagotoviti nemoteno delovanje mehanizma za sodelovanje in reševanje sporov, vzpostavljenega s splošno uredbo o varstvu podatkov. Zato se predlog nanaša le na čezmejne primere na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov. Taki primeri vključujejo organe za varstvo podatkov več držav članic EU in odbor.

Obseg, v katerem se stranke v preiskavi zaslišijo, in vključenost pritožnikov v upravni postopek zdaj zajemajo nacionalna postopkovna pravila. Ti elementi vplivajo na način izvedbe preiskave od začetka do konca. Zato je ciljno usmerjena uskladitev pravice do zaslišanja in vključenosti pritožnikov v ključnih fazah postopka in le v čezmejnih primerih bistvena za doseganje cilja predloga, tj. racionalizacije čezmejnega izvrševanja, in ne presega tega, kar je potrebno v danih okoliščinah. Bistveno je, da se pravica strank v preiskavi do zaslišanja že uporablja za preiskave, ki jih organi za varstvo podatkov izvajajo na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov, saj je pravica do zaslišanja bistveni element pravice do obrambe in pravice do dobrega upravljanja, kot ju zagotavlja Listina. Prav tako je treba pritožnika obvestiti o stanju njegove pritožbe na podlagi člena 77(2) splošne uredbe o varstvu podatkov. V predlogu so predvsem usklajene in določene podrobnosti teh postopkovnih korakov.

•Izbira instrumenta

Ustrezen instrument za predlog je uredba. Predlog dopolnjuje postopek iz obstoječe uredbe, tj. splošne uredbe o varstvu podatkov. Njegov cilj je rešiti vprašanje različnih postopkovnih pristopov organov za varstvo podatkov z uskladitvijo nekaterih vidikov upravnega postopka, ki ga organi za varstvo podatkov uporabljajo pri izvrševanju splošne uredbe o varstvu podatkov. Zato je potrebna uredba (ki se neposredno uporablja v državah članicah), da se zmanjša pravna razdrobljenost ter da se zagotovita stopnja usklajenosti, ki je potrebna za zagotovitev nemotenega delovanja mehanizma za sodelovanje in skladnost, vzpostavljenega s splošno uredbo o varstvu podatkov, in pravna varnost za pritožnike, stranke v preiskavi in organe za varstvo podatkov. Direktiva, ki državam članicam daje diskrecijsko pravico glede tega, kako doseči želene rezultate, ne bi zagotovila stopnje usklajenosti, ki je potrebna za doseganje ciljev predloga.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Komisija je v svojem poročilu po dveh letih uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov navedla, da je potreben dodaten napredek, da bi bila obravnava čezmejnih zadev učinkovitejša in bolj usklajena po vsej EU 9 . V delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem poročilu 10 , je opredelila potrebo po odpravi razlik na naslednjih področjih:

·nacionalni upravni postopki, ki zadevajo zlasti: postopke za obravnavanje pritožb, merila dopustnosti pritožb, trajanje postopka zaradi različnih časovnih okvirov ali odsotnosti rokov, trenutek v postopku, ko je mogoče uveljavljati pravico do zaslišanja, obveščanje in vključenost pritožnikov med postopkom;

·razlage pojmov v zvezi z mehanizmom sodelovanja ter

·pristop, kdaj začeti postopek sodelovanja, vključiti zadevne organe za varstvo podatkov in jim sporočiti informacije.

Evropski parlament je v svoji resoluciji o poročilu Komisije iz leta 2020 o splošni uredbi o varstvu podatkov Komisijo pozval, naj oceni, ali nacionalni upravni postopki ovirajo polno in uspešno sodelovanje na podlagi člena 60 splošne uredbe o varstvu podatkov in njeno uspešno izvajanje 11 . Evropski parlament je odbor pozval, naj opredeli osnovne elemente skupnega upravnega postopka za obravnavo pritožb v čezmejnih primerih v okviru sodelovanja iz člena 60 splošne uredbe o varstvu podatkov. Odbor je leta 2020 začel razmislek o izboljšanju sodelovanja med organi za varstvo podatkov v čezmejnih primerih. Po tem razmisleku 12 je oktobra 2022 Komisiji predložil seznam postopkovnih vidikov sodelovanja med organi za varstvo podatkov, ki bi jih bilo mogoče uskladiti na ravni EU 13 .

Komisija je v poročilu po dveh letih uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov ugotovila, da še ni bilo primerov reševanja sporov na ravni odbora. Odbor je od objave poročila leta 2020 sprejel osem zavezujočih odločitev na podlagi člena 65(1), točka (a), splošne uredbe o varstvu podatkov. Sodelovanje Komisije v odboru ji je omogočilo pridobivanje izkušenj v zvezi z delovanjem mehanizma za reševanje sporov. Komisija zlasti ocenjuje, da bi bilo mogoče izboljšati smotrnost preiskave in se izogniti reševanju sporov, in sicer s povečanjem ravni sodelovanja med organi za varstvo podatkov, preden vodilni organ za varstvo podatkov predloži osnutek odločitve.

•Posvetovanja z deležniki

Priprava predloga temelji na prispevkih različnih deležnikov. Deležniki so se na splošno strinjali, da bi bilo mogoče storiti več za izboljšanje uspešnosti čezmejnega izvrševanja splošne uredbe o varstvu podatkov.

Komisija je prispevke o predlogu prejela zlasti prek naslednjih kanalov:

·odbor: odbor sestavljajo organi za varstvo podatkov, ki izvršujejo splošno uredbo o varstvu podatkov. Med drugim je pristojen za reševanje sporov v čezmejnih primerih na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov. Zato je Komisija ustrezno upoštevala prispevke odbora v vseh fazah pripravljalnega postopka. Predlog je v prvi vrsti odgovor na seznam vprašanj, ki ga je odbor oktobra 2022 predložil Komisiji in na katerem so opredeljeni vidiki postopka čezmejnega izvrševanja, ki bi jih bilo mogoče uskladiti na ravni EU. V predlogu je obravnavana večina vprašanj, ki jih je odbor opredelil na svojem seznamu. Komisija se je v nekaterih primerih odločila, da vprašanj, ki jih je opredelil odbor, ne bo obravnavala, zlasti kadar je menila, da je bilo vprašanje že ustrezno obravnavano s splošno uredbo o varstvu podatkov oziroma da bi morala zadeva ostati v okviru diskrecijske pravice vodilnega organa za varstvo podatkov ali da bi morala biti določena z nacionalno zakonodajo. Predlog poleg vprašanj, ki jih je odbor opredelil na svojem seznamu, rešuje tudi nekatera vprašanja, za katera je to po mnenju Komisije potrebno za zagotovitev nemotenega čezmejnega izvrševanja in spoštovanja pravic do dolžnega pravnega postopanja. Komisija je na sestankih 21. marca 2023 in 24. aprila 2023 izvedla tudi ciljno usmerjeno posvetovanje o vidikih predloga s podskupinami odbora, ki se ukvarjajo s čezmejnim sodelovanjem in izvrševanjem, da bi izkoristila strokovno znanje in izkušnje organov za varstvo podatkov, ki se s temi vprašanji ukvarjajo pri vsakodnevnem delu. Odbor je v celoti podprl ukrepanje Komisije na tem področju in ji je na sestankih marca in aprila 2023 zagotovil dragocen prispevek;

·strokovna skupina več deležnikov za splošno uredbo o varstvu podatkov: ta strokovna skupina je bila ustanovljena, da bi Komisiji pomagala pri uporabi splošne uredbe o varstvu podatkov. Sestavljajo jo predstavniki civilne družbe, podjetij, akademskih skupnosti in delavcev v pravni stroki. Ta skupina je na splošno podprla ukrepanje Komisije na tem področju z zakonodajnim predlogom. Na sestanku 19. oktobra 2022 je potekala prva razprava o seznamu odbora iz oktobra 2022, na drugem sestanku 21. aprila 2023 pa se je Komisija posvetovala o posebnih vidikih predloga. Glede na različnost deležnikov, zastopanih v tej skupini, so se njihova stališča glede posebnih vidikov predloga razlikovala. Vsi deležniki so podprli zagotovitev pravnega okvira za sporazumno rešitev spora v predlogu. NVO so pozdravile namero Komisije, da uskladi pritožbeni obrazec, in podprle vključenost pritožnika v postopek, pri čemer so opozorile na velike razlike pri obravnavi pritožb v državah članicah. Industrijske skupine, ki zastopajo upravljavce in obdelovalce, so poudarile, da je treba strankam v preiskavi zagotoviti pravico do zaslišanja in spodbuditi reševanje nesoglasij med organi za varstvo podatkov v zgodnjih fazah preiskovalnega postopka;

·strokovna skupina držav članic za splošno uredbo o varstvu podatkov: ta strokovna skupina deluje kot forum za izmenjavo stališč in informacij med Komisijo in državami članicami o uporabi splošne uredbe o varstvu podatkov. Komisija je države članice pred začetkom postopka priprave osnutka prosila za stališča glede seznama odbora iz oktobra 2022. Države članice so na splošno podprle in pozdravile zamisel o predlogu zakonodajne pobude za izboljšanje čezmejnega izvrševanja splošne uredbe o varstvu podatkov. Vendar so nekatere države članice s horizontalnimi postopkovnimi pravili, ki se uporabljajo za vse upravne postopke, ugotovile morebitno poseganje v ta pravila, zlasti v zvezi z uskladitvijo pravic strank do zaslišanja in vključenostjo pritožnikov v postopek. Zato je Komisija v predlogu skrbno omejila usklajevanje teh vidikov na čezmejne primere in na obseg, ki je potreben za zagotavljanje nemotenega delovanja mehanizma za sodelovanje in reševanje sporov. 19. aprila 2023 je organizirala namenski sestanek s strokovno skupino držav članic za splošno uredbo o varstvu podatkov.

Komisija je na zahtevo organizirala tudi dvostranska srečanja o predlogu z NVO, nacionalnimi organi in predstavniškimi industrijskimi organizacijami.

Komisija je v obdobju od 24. februarja do 24. marca 2023 objavila poziv k predložitvi dokazov, na katerega je prejela 73 odzivov. Prejela je povratne informacije različnih deležnikov, med drugim NVO in industrijskih združenj.

Komisija je pri pripravi predloga ustrezno upoštevala povratne informacije vseh deležnikov.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

V predlogu so upoštevani različni prispevki, ki so jih deležniki predložili v pripravljalnem postopku, zlasti strokovno znanje in izkušnje, ki so jih predložili odbor, strokovna skupina več deležnikov za splošno uredbo o varstvu podatkov in strokovna skupina držav članic za splošno uredbo o varstvu podatkov.

Predlog temelji tudi na sodni praksi Sodišča Evropske unije (SEU), zlasti na sodni praksi v zvezi z delovanjem mehanizma za sodelovanje in skladnost iz splošne uredbe o varstvu podatkov ter sodni praksi v zvezi s pravico do zaslišanja in pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine.

•Ocena učinka

Ocena učinka za predlog ni bila izvedena. Predlog ne vpliva na pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, obveznosti upravljavcev in obdelovalcev podatkov ali utemeljitev obdelave osebnih podatkov, kot so določeni v splošni uredbi o varstvu podatkov.

Predlog ciljno usmerjeno dopolnjuje splošno uredbo o varstvu podatkov s podrobno določitvijo postopkovnih pravil za postopek čezmejnega izvrševanja, določen v poglavju VII splošne uredbe o varstvu podatkov. Na ta način deluje v postopkovnem okviru, vzpostavljenem s splošno uredbo o varstvu podatkov.

Zato bo učinek predloga omejen na izboljšanje delovanja postopka čezmejnega izvrševanja iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Predlog ne spreminja vlog akterjev v tem postopku, tj. pritožnikov, vodilnega organa za varstvo podatkov, zadevnih organov za varstvo podatkov in odbora, ki so določene v splošni uredbi o varstvu podatkov. Zato ne bo imel znatnih gospodarskih, okoljskih ali socialnih vplivov ali privedel do znatne porabe.

Uskladitev teh postopkovnih vidikov bo pozitivno vplivala na organe za varstvo podatkov, pritožnike, stranke v preiskavi in zaupanje javnosti v splošno uredbo o varstvu podatkov:

·organi za varstvo podatkov – pobuda bo podprla postopek sodelovanja ter zagotovila jasnost glede ureditve in časovnega okvira sodelovanja v čezmejnih primerih. To bo organom za varstvo podatkov omogočilo uspešnejšo rabo njihovih virov. Poleg tega bo pobuda, s tem da bo organom za varstvo podatkov zagotovila orodja za okrepitev njihovega sodelovanja v čezmejnih primerih, olajšala doseganje soglasja med organi za varstvo podatkov, zmanjšala število nesoglasij in spodbudila pripravljenost za sodelovanje;

·pritožniki in posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki – z racionalizacijo sodelovanja med organi za varstvo podatkov pri izvrševanju splošne uredbe o varstvu podatkov bo podprt pravočasen zaključek preiskav. To bo pripomoglo k uspešnejšemu obravnavanju kršitev splošne uredbe o varstvu podatkov in zagotovitvi hitrega pravnega sredstva za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Poleg tega bodo imeli pritožniki enako možnost, da se vključijo v postopek v čezmejnih primerih, ne glede na to, kje je pritožba vložena ali kateri organ za varstvo podatkov je vodilni organ za varstvo podatkov;

·stranke v preiskavi – izboljšanje sodelovanja v čezmejnih primerih bo prispevalo k skrajšanju preiskav in zagotovitvi potrebnih jamstev, kot sta pravici do zaslišanja in dostopa do spisa, s čimer bo zagotovljeno varstvo pravice strank v preiskavi do dobrega upravljanja (člen 41 Listine) in pravice do obrambe (člen 48 Listine). Z uskladitvijo teh pravic bo končna odločitev postala trdnejša;

·zaupanje javnosti v splošno uredbo o varstvu podatkov – pobuda bo okrepila zaupanje javnosti v splošno uredbo o varstvu podatkov, saj bo olajšala hitrejši zaključek preiskav in zmanjšala število nesoglasij med organi za varstvo podatkov v čezmejnih primerih.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Predlog z lajšanjem hitrega reševanja čezmejnih primerov podpira pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do varstva njihovih osebnih podatkov na podlagi člena 8 Listine in pravico do učinkovitega pravnega sredstva na podlagi člena 47 Listine.

Predlog z uskladitvijo pravic strank v preiskavi do zaslišanja in dostopa do spisa zagotavlja njihovo pravico do dobrega upravljanja na podlagi člena 41 Listine in njihovo pravico do obrambe na podlagi člena 48 Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog ne bo imel znatnih proračunskih posledic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo spremljala uporabo Uredbe ob hkratnem stalnem spremljanju uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V poglavju I je določen predmet urejanja Uredbe in opredeljeni so pojmi, ki se uporabljajo v instrumentu. Za predlog se uporabljajo opredelitve pojmov iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Predlog obravnava le čezmejno izvrševanje splošne uredbe o varstvu podatkov.

V poglavju II so določena podrobna pravila o vložitvi in obravnavi pritožb. Določeni so obrazec, v katerem so podrobno opredeljene informacije, ki so potrebne za čezmejne pritožbe, vložene na podlagi člena 77 splošne uredbe o varstvu podatkov, in dejavniki, ki jih morajo organi za varstvo podatkov upoštevati pri odločanju o ustreznem obsegu preiskave pritožbe. Z zagotovitvijo enotnega obrazca za vse čezmejne pritožbe je poenostavljen pritožbeni postopek za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, in odpravljeni so razdrobljeni pristopi k pojmu pritožbe. V skladu s členom 3 morajo organi za varstvo podatkov pritožniku zagotoviti potrdilo o pritožbi. V členu 5 je določen pravni okvir za sporazumno rešitev pritožb, da se organom za varstvo podatkov olajša uporaba sporazumne rešitve ter da se pojasnijo pravne posledice sporazumne rešitve za pritožnike in organe za varstvo podatkov. V členu 6 so določena podrobna pravila glede prevajanja dokumentov v okviru čezmejnega sodelovanja.

Poglavje III se nanaša na sodelovanje med nadzornimi organi v čezmejnih primerih.

Oddelek 1 zagotavlja dodatna orodja, s katerimi lahko organi za varstvo podatkov dosežejo soglasje v čezmejnih primerih. V njem je podrobno določeno, da bi morale „ustrezne informacije“, ki jih morajo nadzorni organi deliti v okviru čezmejnega sodelovanja, vključevati nekatere dokumente in da bi moral organ za varstvo podatkov te dokumente čim prej deliti z nadzornimi organi. Ta določba zagotavlja, da bodo imeli zadevni organi za varstvo podatkov vse informacije, ki jih potrebujejo za predložitev stališč glede preiskave vodilnemu organu za varstvo podatkov.

V členu 9 je določeno, da ko vodilni organ za varstvo podatkov oblikuje predhodno stališče glede preiskave, zadevnim organom za varstvo podatkov pošlje „povzetek ključnih vprašanj“, v katerem opredeli glavne ugotovitve o dejstvih in stališča vodilnega organa za varstvo podatkov glede primera. Namen povzetka ključnih vprašanj je zadevnim organom za varstvo podatkov omogočiti, da v zgodnji fazi smiselno vplivajo na potek preiskave s predložitvijo stališč glede ocene vodilnega organa za varstvo podatkov. To bo organom za varstvo podatkov pomagalo, da že v zgodnji fazi rešijo nesoglasja glede pravne presoje ali v primerih, ki temeljijo na pritožbah, glede obsega preiskave, s čimer se bo zmanjšala verjetnost reševanja sporov pozneje v postopku. Če v tej fazi ni soglasja glede obsega preiskave v primerih, ki temeljijo na pritožbah, ali kompleksne pravne ali tehnološke ocene, ki jo opravi vodilni organ za varstvo podatkov, mora v skladu s členom 10 organ za varstvo podatkov, ki ne soglaša z vodilnim organom za varstvo podatkov, pri njem vložiti zahtevo na podlagi členov 61 (medsebojna pomoč) ali 62 (skupno ukrepanje) splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določba zagotavlja, da bodo organi za varstvo podatkov v postopku sodelovanja uporabljali vsa orodja iz splošne uredbe o varstvu podatkov za odpravo razlik glede ključnih vprašanj. Kadar organi za varstvo podatkov ne morejo doseči soglasja glede obsega preiskave v primerih, ki temeljijo na pritožbah, je v členu 10 določeno, da vodilni organ za varstvo podatkov zahteva nujno zavezujočo odločitev odbora v skladu s členom 66(3) splošne uredbe o varstvu podatkov. V tem primeru se predpostavlja, da je nujna potreba po ukrepanju izpolnjena. Ta določba zagotavlja hitro in uspešno reševanje nesoglasja glede obsega, s čimer bo vodilni organ za varstvo podatkov pridobil potrebno jasnost za nadaljevanje preiskave.

Oddelek 2 poglavja III zagotavlja dodatna pravila glede popolne ali delne zavrnitve pritožb. Te določbe zagotavljajo, da ima organ za varstvo podatkov, pri katerem je bila vložena pritožba, informacije, ki jih potrebuje za sprejetje odločitve o zavrnitvi pritožbe, in da se odločitev o zavrnitvi pritožbe sprejme vedno, kadar pritožba ni obravnavana ali umaknjena. Pritožnik ima tudi možnost, da pred popolno ali delno zavrnitvijo pritožbe izrazi svoja stališča.

V oddelku 3 poglavja III je usklajena pravica strank v preiskavi do zaslišanja. V njem je določeno, da vodilni organ za varstvo podatkov strankam v preiskavi predloži svoje predhodne ugotovitve, v katerih navede izražene ugovore, upoštevna dejstva, ustrezna dokazila, pravno analizo in po potrebi predlagane popravne ukrepe. Stranke v preiskavi bodo lahko na podlagi predhodnih ugotovitev v celoti razumele navedene obtožbe in se nanje odzvale, s čimer se zagotovi spoštovanje njihove pravice do obrambe. V členu 15 je določeno, da se pritožnikom omogoči predložitev pisnih pripomb na predhodne ugotovitve. V členu 17 je določeno, da imajo stranke v preiskavi možnost, da izrazijo svoja stališča, kadar namerava vodilni organ za varstvo podatkov predložiti spremenjeni osnutek odločitve na podlagi ustreznih in utemeljenih ugovorov zadevnih organov za varstvo podatkov.

V oddelku 4 poglavja III so določene podrobne zahteve glede oblike in strukture ustreznih in utemeljenih ugovorov zadevnih organov za varstvo podatkov, tako da sta olajšana učinkovito sodelovanje vseh organov za varstvo podatkov in hitro reševanje primera.

V poglavju IV so določena podrobna pravila glede dostopa do spisa in ravnanja z zaupnimi podatki. Te določbe zagotavljajo jasnost glede dokumentov, ki bi morali biti del upravnega spisa v čezmejnih primerih, in trenutka, ko se strankam v preiskavi zagotovi dostop do spisa.

V poglavju V so podrobno določena postopkovna pravila za postopek reševanja sporov iz člena 65 splošne uredbe o varstvu podatkov. V členu 22 so podrobno določene informacije, ki jih mora vodilni organ za varstvo podatkov ob predložitvi zadeve v reševanje spora predložiti odboru. V njem so podrobno določeni roki in ureditve za ugotavljanje dopustnosti ustreznih in utemeljenih ugovorov odbora. V členu 24 je določeno zaslišanje strank v preiskavi, ali v primeru zavrnitve pritožbe, pritožnika pred zavezujočo odločitvijo odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), splošne uredbe o varstvu podatkov. Te določbe bodo s pojasnitvijo vlog vseh akterjev in določitvijo rokov za nekatere postopkovne korake olajšale hiter in uspešen zaključek postopka reševanja sporov.

V členih 25 in 26 so določene podrobne ureditve za predložitev zadev v reševanje sporov na podlagi člena 65(1), točki (b) in (c), splošne uredbe o varstvu podatkov.

V poglavju VI so določena podrobna postopkovna pravila za nujni postopek iz člena 66 splošne uredbe o varstvu podatkov.

Poglavje VII vsebuje končne določbe uredbe, ki se nanašajo na roke, prehodne določbe in začetek veljavnosti uredbe.

2023/0202 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi dodatnih postopkovnih pravil v zvezi z izvrševanjem Uredbe (EU) 2016/679

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 15 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 16 vzpostavlja decentraliziran sistem izvrševanja, katerega cilj je zagotoviti dosledno razlago in uporabo Uredbe (EU) 2016/679 v čezmejnih primerih. Ta sistem v primerih čezmejne obdelave osebnih podatkov zahteva sodelovanje med nadzornimi organi, ki si morajo prizadevati za soglasje, kadar nadzorni organi ne morejo doseči soglasja, pa zagotavlja, da spore rešuje Evropski odbor za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: odbor).

(2)Za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja mehanizma za sodelovanje in reševanje sporov, kot je določeno v členih 60 in 65 Uredbe (EU) 2016/679, je treba določiti pravila za postopke, ki jih vodijo nadzorni organi v čezmejnih primerih, in za postopke odbora pri reševanju sporov, vključno z obravnavo čezmejnih pritožb. Iz tega razloga je treba določiti tudi pravila v zvezi z uveljavljanjem pravice strank v preiskavi do zaslišanja, preden nadzorni organi in, odvisno od primera, odbor sprejmejo odločitev.

(3)Pritožbe so bistven vir informacij za odkrivanje kršitev pravil o varstvu podatkov. Opredeliti je treba jasne in učinkovite postopke za obravnavo pritožb v čezmejnih primerih, saj lahko pritožbo obravnava nadzorni organ, ki ni organ, pri katerem je bila vložena pritožba.

(4)Da bi bila pritožba dopustna, bi morala vsebovati določene informacije. Zato bi bilo treba za pomoč pritožnikom pri predložitvi potrebnih dejstev nadzornim organom zagotoviti pritožbeni obrazec. Informacije, ki so podrobno določene v obrazcu, bi se morale zahtevati le v primerih čezmejne obdelave v smislu Uredbe (EU) 2016/679, vendar lahko nadzorni organi obrazec uporabijo za primere, ki se ne nanašajo na čezmejno obdelavo. Obrazec je mogoče predložiti elektronsko ali po pošti. Predložitev informacij, navedenih v tem obrazcu, bi morala biti pogoj, da se pritožba v zvezi s čezmejno obdelavo obravnava kot pritožba iz člena 77 Uredbe (EU) 2016/679. Za dopustnost pritožbe ne bi smele biti potrebne nobene dodatne informacije. Nadzorni organi bi morali imeti možnost, da olajšajo vložitev pritožbe v uporabniku prijazni elektronski obliki in ob tem upoštevajo potrebe invalidov, če informacije, ki se zahtevajo od pritožnika, ustrezajo informacijam, ki se zahtevajo v obrazcu, in če za ugotovitev dopustnosti pritožbe niso potrebne nobene dodatne informacije.

(5)Nadzorni organi morajo o pritožbah odločiti v razumnem časovnem okviru. Razumen časovni okvir je odvisen od okoliščin posameznega primera in zlasti njegovega konteksta, različnih postopkovnih korakov vodilnega nadzornega organa, ravnanja strank v postopku in kompleksnosti primera.

(6)Vsako pritožbo, ki jo nadzorni organ obravnava v skladu s členom 57(1), točka (f), Uredbe (EU) 2016/679, je treba skrbno preučiti v ustreznem obsegu, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) 2016/679 vsaka uporaba pooblastil s strani nadzornega organa ustrezna, potrebna in sorazmerna. Odločitev o tem, v kolikšnem obsegu bi bilo treba pritožbo preučiti, je prepuščena presoji posameznega pristojnega organa. Nadzorni organi bi si morali pri ocenjevanju ustreznega obsega preiskave prizadevati za zadovoljivo rešitev za pritožnika, ki morda ne vključuje nujno izčrpne preiskave vseh možnih pravnih in dejanskih elementov, ki izhajajo iz pritožbe, temveč zagotavlja učinkovit in hiter popravni ukrep za pritožnika. Ocena obsega zahtevanih preiskovalnih ukrepov bi lahko temeljila na teži domnevne kršitve, njeni sistemski ali ponavljajoči se naravi ali, odvisno od primera, dejstvu, da je pritožnik izkoristil tudi svoje pravice iz člena 79 Uredbe (EU) 2016/679.

(7)Vodilni nadzorni organ bi moral nadzornemu organu, pri katerem je bila vložena pritožba, zagotavljati informacije o napredku preiskave, ki so potrebne za ustrezno obveščanje pritožnika.

(8)Pristojni nadzorni organ bi moral pritožniku zagotoviti dostop do dokumentov, na podlagi katerih je nadzorni organ predhodno sklenil, da pritožbo popolnoma ali delno zavrne.

(9)Da bi lahko nadzorni organi hitro odpravili kršitve Uredbe (EU) 2016/679 in zagotovili hitro rešitev za pritožnike, bi si morali po potrebi prizadevati za sporazumno rešitev pritožb. Dejstvo, da je bila posamezna pritožba rešena sporazumno, pristojnemu nadzornemu organu ne preprečuje, da bi zadevo obravnaval po uradni dolžnosti, na primer v primeru sistemskih ali ponavljajočih se kršitev Uredbe (EU) 2016/679.

(10)Za zagotovitev učinkovitega delovanja mehanizmov za sodelovanje in skladnost iz poglavja VII Uredbe (EU) 2016/679 je pomembno, da se čezmejni primeri rešijo pravočasno ter v duhu lojalnega in učinkovitega sodelovanja, na katerem temelji člen 60 Uredbe (EU) 2016/679. Vodilni nadzorni organ bi moral svojo pristojnost izvajati v okviru tesnega sodelovanja z drugimi zadevnimi nadzornimi organi. Podobno bi morali zadevni nadzorni organi dejavno sodelovati že v zgodnji fazi preiskave in si prizadevati za soglasje, pri čemer bi morali v celoti izkoristiti orodja iz Uredbe (EU) 2016/679.

(11)Zlasti je pomembno, da nadzorni organi soglasje o ključnih vidikih preiskave dosežejo čim prej ter pred sporočitvijo obtožb strankam v preiskavi in sprejetjem osnutka odločitve iz člena 60 Uredbe (EU) 2016/679, da se tako zmanjša število primerov, predloženih mehanizmu za reševanje sporov iz člena 65 Uredbe (EU) 2016/679, in zagotovi hitro reševanje čezmejnih primerov.

(12)Sodelovanje med nadzornimi organi bi moralo temeljiti na odprtem dialogu, ki zadevnim nadzornim organom omogoča, da z izmenjavo izkušenj in stališč z vodilnim nadzornim organom smiselno prispevajo k poteku preiskave, pri čemer se ustrezno upoštevajo diskrecijska pravica posameznega nadzornega organa, vključno z oceno ustreznega obsega preiskave posameznega primera, in različne tradicije držav članic. V ta namen bi moral vodilni nadzorni organ zadevnim nadzornim organom predložiti povzetek ključnih vprašanj, v katerih navede svoje predhodno stališče glede glavnih vprašanj v preiskavi. Ta povzetek bi moral biti predložen dovolj zgodaj, da se omogoči učinkovito sodelovanje zadevnih nadzornih organov, vendar hkrati v fazi, ko so stališča vodilnega nadzornega organa glede primera dovolj zrela. Zadevni nadzorni organi bi morali imeti možnost, da predložijo pripombe na različna vprašanja, kot sta obseg preiskave ter opredelitev kompleksnih dejanskih in pravnih ocen. Ker obseg preiskave določa zadeve, ki jih mora vodilni nadzorni organ preiskati, bi si morali nadzorni organi prizadevati za čimprejšnje soglasje o obsegu preiskave.

(13)Za učinkovito in vključujoče sodelovanje med vsemi zadevnimi nadzornimi organi in vodilnim nadzornim organom bi morale biti pripombe zadevnih nadzornih organov jedrnate ter dovolj jasno in natančno formulirane, da so zlahka razumljive vsem nadzornim organom. Pravne argumente bi bilo treba združiti glede na del povzetka ključnih vprašanj, na katerega se nanašajo. Pripombe zadevnih nadzornih organov je mogoče dopolniti z dodatnimi dokumenti. Vendar zgolj sklic na dodatne dokumente v pripombah zadevnega nadzornega organa ne more nadomestiti pomanjkanja navedbe bistvenih pravnih ali dejanskih argumentov v pripombah. V sami pripombi bi morale biti vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo, navedene temeljne pravne in dejanske okoliščine, na katere se sklicujejo taki dokumenti.

(14)Za primere, ki niso sporni, ni potrebna obsežna razprava med nadzornimi organi za dosego soglasja, zato bi jih bilo mogoče hitreje obravnavati. Kadar noben zadevni nadzorni organ ne predloži pripomb na povzetek ključnih vprašanj, bi moral vodilni nadzorni organ v devetih mesecih sporočiti predhodne ugotovitve iz člena 14.

(15)Nadzorni organi bi morali izkoristiti vsa potrebna sredstva za dosego soglasja v duhu lojalnega in učinkovitega sodelovanja. Če se torej mnenja zadevnih nadzornih organov in vodilnega nadzornega organa glede obsega preiskave, ki temelji na pritožbi, vključno z določbami Uredbe (EU) 2016/679, katerih kršitev se bo preiskovala, razlikujejo ali če se pripombe zadevnih nadzornih organov nanašajo na pomembno spremembo kompleksne pravne ali tehnološke ocene, bi moral zadevni organ uporabiti orodja iz členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2016/679.

(16)Če nadzorni organi z uporabo teh orodij ne morejo doseči soglasja o obsegu preiskave, ki temelji na pritožbi, bi moral vodilni nadzorni organ zahtevati nujno zavezujočo odločitev odbora na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679. V takem primeru bi bilo treba domnevati, da je zadeva nujna. Vodilni nadzorni organ bi moral na podlagi nujne zavezujoče odločitve odbora oblikovati ustrezne sklepe za namene predhodnih ugotovitev. Nujna zavezujoča odločitev odbora ne more vplivati na izid preiskave vodilnega nadzornega organa ali učinkovitost pravic strank v preiskavi do zaslišanja. Odbor zlasti ne bi smel na lastno pobudo razširiti obsega preiskave.

(17)Da bi lahko pritožnik uveljavljal svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva na podlagi člena 78 Uredbe (EU) 2016/679, bi moral nadzorni organ, ki pritožbo popolnoma ali delno zavrne, to storiti z odločitvijo, ki jo je mogoče izpodbijati pred nacionalnim sodiščem.

(18)Pritožniki bi morali imeti pred sprejetjem odločitve, ki nanje negativno vpliva, možnost, da izrazijo svoja stališča. Zato bi moral imeti pritožnik v primeru popolne ali delne zavrnitve pritožbe v čezmejnem primeru možnost, da izrazi svoja stališča pred predložitvijo osnutka odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(4) Uredbe (EU) 2016/679 ali zavezujoče odločitve odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679. Pritožnik lahko zahteva dostop do nezaupne različice dokumentov, na katerih temelji odločitev o popolni ali delni zavrnitvi pritožbe.

(19)V primeru zavrnitve pritožbe v čezmejnem primeru je treba pojasniti delitev odgovornosti med vodilnim nadzornim organom in nadzornim organom, pri katerem je bila vložena pritožba. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, bi moral kot kontaktna točka za pritožnika med preiskavo pridobiti stališča pritožnika glede predlagane zavrnitve pritožbe, poleg tega pa bi moral biti odgovoren za vso komunikacijo s pritožnikom. Vsa takšna komunikacija bi se morala deliti z vodilnim nadzornim organom. Ker je nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, odgovoren za sprejetje končne odločitve o zavrnitvi pritožbe na podlagi člena 60(8) in (9) Uredbe (EU) 2016/679, bi moral biti ta nadzorni organ odgovoren tudi za pripravo osnutka odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679.

(20)Učinkovito izvrševanje pravil Unije o varstvu podatkov bi moralo biti združljivo s popolnim spoštovanjem pravice strank do obrambe kot temeljnega načela prava Unije, ki ga je treba spoštovati v vseh okoliščinah, zlasti v postopkih, v katerih se lahko naložijo kazni.

(21)Za učinkovito zaščito pravice do dobrega upravljanja in pravice do obrambe, kot sta določeni v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), med drugim pravice vsake osebe do zaslišanja pred sprejetjem kakršnega koli posameznega ukrepa, ki nanjo negativno vpliva, je pomembno, da se določijo jasna pravila za uveljavljanje te pravice.

(22)Pravila v zvezi z upravnim postopkom, ki ga nadzorni organi uporabljajo pri izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679, bi morala zagotavljati, da lahko stranke v preiskavi v celotnem postopku učinkovito izrazijo svoja stališča glede resničnosti in ustreznosti dejstev, ugovorov in okoliščin, ki jih predloži nadzorni organ, ter s tem uveljavljajo svojo pravico do obrambe. Predhodne ugotovitve določajo predhodno stališče glede domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679 po preiskavi. Gre torej za bistven postopkovni zaščitni ukrep, ki zagotavlja spoštovanje pravice do zaslišanja. Strankam v preiskavi bi bilo treba predložiti dokumente, potrebne za učinkovito obrambo in predložitev pripomb na obtožbe, in sicer tako, da se jim omogoči dostop do upravnega spisa.

(23)Predhodne ugotovitve opredeljujejo obseg preiskave in s tem obseg morebitne prihodnje končne odločitve (sprejete, odvisno od primera, na podlagi zavezujoče odločitve, ki jo odbor izda na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679), ki se lahko naslovi na upravljavce ali obdelovalce. Predhodne ugotovitve bi bilo treba oblikovati tako, da so kljub jedrnatosti dovolj jasne, da se lahko stranke v preiskavi ustrezno seznanijo z naravo domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679. Obveznost, da se strankam v preiskavi predložijo vse informacije, ki jih potrebujejo za ustrezno obrambo, je izpolnjena, če v končni odločitvi niso zatrjevane druge kršitve strank v preiskavi kot tiste, ki so navedene v predhodnih ugotovitvah, in če se upoštevajo le dejstva, o katerih so imele stranke v preiskavi priložnost izraziti svoja stališča. Vendar pa ni nujno, da je končna odločitev vodilnega nadzornega organa enaka predhodnim ugotovitvam. Vodilnemu nadzornemu organu bi bilo treba dovoliti, da v končni odločitvi upošteva odzive strank v preiskavi na predhodne ugotovitve ter po potrebi na spremenjeni osnutek odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 ter na odločitev o rešitvi spora med nadzornimi organi, sprejeto na podlagi člena 65(1), točka (a), navedene uredbe. Vodilni nadzorni organ bi moral imeti možnost, da sam oceni dejstva in pravne opredelitve, ki so jih predložile stranke v preiskavi, da bi bodisi opustil ugovore, če nadzorni organ ugotovi, da so neutemeljeni, bodisi dopolnil in preoblikoval svoje dejanske in pravne argumente v podporo ugovorom, ki jih navaja. Na primer upoštevanje trditve stranke v preiskavi v upravnem postopku, ne da bi ji bila dana možnost, da pred sprejetjem končne odločitve v zvezi s tem izrazi mnenje, samo po sebi ne more pomeniti kršitve pravice do obrambe.

(24)Strankam v preiskavi bi morala biti pravica do zaslišanja zagotovljena pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 ali pred sprejetjem zavezujoče odločitve odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679.

(25)Pritožnikom bi bilo treba omogočiti, da se vključijo v postopek, ki ga začne nadzorni organ, da bi se opredelila ali pojasnila vprašanja v zvezi z morebitno kršitvijo Uredbe (EU) 2016/679. Dejstvo, da je nadzorni organ že začel preiskavo v zvezi s predmetom pritožbe ali bo pritožbo obravnaval v okviru preiskave po uradni dolžnosti po prejemu pritožbe, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne preprečuje, da bi se opredelil kot pritožnik. Vendar preiskava nadzornega organa o morebitni kršitvi Uredbe (EU) 2016/679 s strani upravljavca ali obdelovalca ni kontradiktorni postopek med pritožnikom in strankami v preiskavi. Gre za postopek, ki ga nadzorni organ pri izpolnjevanju svojih nalog iz člena 57(1) Uredbe (EU) 2016/679 začne na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe. Stranke v preiskavi in pritožnik torej niso v enakem postopkovnem položaju, zato se pritožnik ne more sklicevati na pravico do nepristranskega zaslišanja, če odločitev nima negativnega vpliva na njegov pravni položaj. Pritožnikova vključenost v postopek zoper stranke v preiskavi ne more ogroziti pravice teh strank do zaslišanja.

(26)Pritožnikom bi bilo treba omogočiti, da predložijo pisna stališča glede predhodnih ugotovitev Vendar pa ne bi smeli imeti dostopa do poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij, ki so last drugih strank v postopku. Pritožniki ne bi smeli imeti pravice do splošnega dostopa do upravnega spisa.

(27)Nadzorni organi bi morali pri določanju rokov, v katerih morajo stranke v preiskavi in pritožniki predložiti stališča glede predhodnih ugotovitev, upoštevati kompleksnost vprašanj, izpostavljenih v predhodnih ugotovitvah, da se strankam v preiskavi in pritožnikom zagotovi zadostna priložnost, da smiselno izrazijo svoja stališča glede izpostavljenih vprašanj.

(28)Izmenjava stališč pred sprejetjem osnutka odločitve vključuje odprt dialog in obsežno izmenjavo stališč, pri čemer bi morali nadzorni organi storiti vse v svoji moči, da bi dosegli soglasje glede nadaljnjih faz preiskave. Nasprotno pa bi moralo do nesoglasij, izraženih v ustreznih in utemeljenih ugovorih v skladu s členom 60(4) Uredbe (EU) 2016/679, zaradi katerih bo morda potrebno reševanje sporov med nadzornimi organi na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 in zaradi katerih se odlaga sprejetje končne odločitve pristojnega nadzornega organa, priti le izjemoma, ko nadzorni organi ne dosežejo soglasja in ko je potrebno zagotoviti dosledno razlago Uredbe (EU) 2016/679. Take ugovore bi bilo treba uporabljati premišljeno, kadar gre za vprašanja doslednega izvrševanja Uredbe (EU) 2016/679, saj se z vsako uporabo ustreznih in utemeljenih ugovorov odloži sprejetje popravnega ukrepa v korist posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ker bi bilo treba obseg preiskave in upoštevna dejstva določiti pred sporočitvijo predhodnih ugotovitev, zadevni nadzorni organi teh vprašanj ne bi smeli izpostavljati v ustreznih in utemeljenih ugovorih. Lahko pa jih izpostavijo v svojih pripombah na povzetek ključnih vprašanj v skladu s členom 9(3), preden se predhodne ugotovitve sporočijo strankam v preiskavi.

(29)Za uspešen in vključujoč zaključek postopka reševanja sporov, v katerem bi morali imeti vsi nadzorni organi možnost prispevati svoja stališča, in ob upoštevanju časovnih omejitev v postopku reševanja sporov bi morali oblika in struktura ustreznih in utemeljenih ugovorov izpolnjevati nekatere zahteve. Zato bi morali biti ustrezni in utemeljeni ugovori omejeni na predpisani obseg, jasno bi morali opredeliti nesoglasje glede osnutka odločitve ter biti dovolj jasni, dosledni in natančni.

(30)Dostop do upravnega spisa je določen v okviru pravice do obrambe in pravice do dobrega upravljanja, ki sta določeni v Listini. Dostop do upravnega spisa bi bilo treba strankam v preiskavi omogočiti, ko so jim sporočene predhodne ugotovitve, določiti pa bi bilo treba tudi rok za predložitev njihovega pisnega odgovora na predhodne ugotovitve.

(31)Nadzorni organi bi morali pri odobritvi dostopa do upravnega spisa zagotoviti varstvo poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij. Kategorija drugih zaupnih informacij vključuje informacije, ki niso poslovne skrivnosti in ki se lahko štejejo za zaupne, če bi njihovo razkritje bistveno škodovalo upravljavcu, obdelovalcu ali fizični osebi. Nadzorni organi bi morali imeti možnost zahtevati, da stranke v preiskavi, ki predložijo ali so predložile dokumente ali izjave, opredelijo zaupne informacije.

(32)Kadar so poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije potrebne za dokaz kršitve, bi morali nadzorni organi za vsak posamezni dokument oceniti, ali je potreba po razkritju večja od škode, ki bi lahko nastala zaradi razkritja.

(33)Vodilni nadzorni organ bi moral pri predložitvi zadeve v reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 odboru predložiti vse potrebne informacije, da bi ta lahko ocenil dopustnost ustreznih in utemeljenih ugovorov ter sprejel odločitev v skladu s členom 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679. Ko odbor prejme vse potrebne dokumente iz člena 23, bi moral predsednik odbora evidentirati predložitev zadeve v smislu člena 65(2) Uredbe (EU) 2016/679.

(34)Zavezujoča odločitev odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 bi se morala nanašati izključno na vprašanja, zaradi katerih je bil začet postopek za reševanje sporov, oblikovana pa bi morala biti tako, da lahko vodilni nadzorni organ končno odločitev sprejme na podlagi odločitve odbora ter pri tem ohrani svojo diskrecijsko pravico.

(35)Za racionalizacijo reševanja sporov med nadzornimi organi, predloženih odboru na podlagi člena 65(1), točki (b) in (c), Uredbe (EU) 2016/679, je treba podrobno določiti postopkovna pravila v zvezi z dokumenti, ki jih je treba predložiti odboru in na podlagi katerih bi moral odbor utemeljiti svojo odločitev. Prav tako je treba podrobno določiti, kdaj bi moral odbor evidentirati predložitev zadeve v reševanje sporov.

(36)Za racionalizacijo postopka za sprejetje nujnih mnenj in nujnih zavezujočih odločitev odbora na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 je treba podrobno določiti postopkovna pravila v zvezi s časovnim okvirom zahteve za nujno mnenje ali nujno zavezujočo odločitev, dokumente, ki se predložijo odboru in na katerih bi moral odbor utemeljiti svojo odločitev, osebo, na katero bi bilo treba nasloviti mnenje ali odločitev odbora, ter posledice mnenja ali odločitve odbora.

(37)Poglavji III in IV se nanašata na sodelovanje med nadzornimi organi, procesne pravice strank v preiskavi in vključenost pritožnikov. Za zagotovitev pravne varnosti se navedene določbe ne bi smele uporabljati za preiskave, ki ob začetku veljavnosti te uredbe že potekajo. Uporabljati bi se morale za preiskave po uradni dolžnosti, ki se začnejo po začetku veljavnosti te uredbe, in za preiskave na podlagi pritožb, vloženih po začetku veljavnosti te uredbe. V poglavju V so določena postopkovna pravila za zadeve, ki se v reševanje sporov predložijo na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679. Zaradi pravne varnosti se tudi to poglavje se ne bi smelo uporabljati za zadeve, ki so bile v reševanje sporov predložene pred začetkom veljavnosti te uredbe. Uporabljati bi se moralo za vse zadeve, ki so bile v reševanje sporov predložene po začetku veljavnosti te uredbe.

(38)V skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta predložila skupno mnenje dne [ ] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

V tej uredbi so določena postopkovna pravila za obravnavo pritožb ter preiskave v zadevah, ki jih na podlagi pritožb ali po uradni dolžnosti vodijo nadzorni organi pri čezmejnem izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) 2016/679.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(1)„stranke v preiskavi“ pomenijo upravljavce in/ali obdelovalce, zoper katere se vodi preiskava zaradi domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi s čezmejno obdelavo;

(2)„povzetek ključnih vprašanj“ pomeni povzetek, ki ga vodilni nadzorni organ predloži zadevnim nadzornim organom ter v katerem so opredeljena glavna upoštevna dejstva in stališča vodilnega nadzornega organa glede primera;

(3)„predhodne ugotovitve“ pomenijo dokument, ki ga vodilni nadzorni organ predloži strankam v preiskavi ter v katerem so navedeni obtožbe, upoštevna dejstva, ustrezna dokazila, pravna analiza in po potrebi predlagani popravni ukrepi;

(4)„upoštevni ustrezni in utemeljeni ugovori“ pomenijo ugovore, za katere je odbor določil, da so ustrezni in utemeljeni v smislu člena 4(24) Uredbe (EU) 2016/679.

Poglavje II

Vložitev in obravnava pritožb

Člen 3

Čezmejne pritožbe

1.V pritožbi na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, ki se nanaša na čezmejno obdelavo, se navedejo informacije, zahtevane v obrazcu, kot je določen v Prilogi. Za dopustnost pritožbe niso potrebne nobene dodatne informacije.

2.Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, ugotovi, ali se pritožba nanaša na čezmejno obdelavo.

3.Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, v enem mesecu ugotovi popolnost informacij, zahtevanih v obrazcu.

4.Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, po oceni popolnosti informacij, zahtevanih v obrazcu, pritožbo pošlje vodilnemu nadzornemu organu.

5.Kadar pritožnik ob vložitvi pritožbe zahteva zaupnost, predloži tudi nezaupno različico pritožbe.

6.Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, v enem tednu potrdi njen prejem. To potrdilo ne posega v oceno dopustnosti pritožbe v skladu z odstavkom 3.

Člen 4

Preiskava pritožb

Nadzorni organ pri ocenjevanju ustreznega obsega, v katerem bi bilo treba preiskati pritožbo v posameznem primeru, upošteva vse zadevne okoliščine, vključno z naslednjimi:

(a)izvedljivost zagotovitve učinkovitega in pravočasnega popravnega ukrepa za pritožnika;

(b)težo domnevne kršitve;

(c)sistemsko ali ponavljajočo se naravo domnevne kršitve.

Člen 5

Sporazumna rešitev

Pritožba se lahko reši s sporazumno rešitvijo med pritožnikom in strankami v preiskavi. Če nadzorni organ meni, da je bila opredeljena sporazumna rešitev pritožbe, o predlagani rešitvi obvesti pritožnika. Če pritožnik v enem mesecu ne ugovarja sporazumni rešitvi, ki jo predlaga nadzorni organ, se šteje, da je bila pritožba umaknjena.

Člen 6

Prevodi

1.Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, je odgovoren za:

(a)prevod pritožbe in stališč pritožnika v jezik, ki ga vodilni nadzorni organ uporablja za namene preiskave;

(b)prevod dokumentov, ki jih predloži vodilni nadzorni organ, v jezik, ki se uporablja za komunikacijo s pritožnikom, kadar je treba take dokumente pritožniku predložiti v skladu s to uredbo ali Uredbo (EU) 2016/679.

2.Odbor v svojem poslovniku določi postopek za prevod pripomb ali ustreznih in utemeljenih ugovorov, ki jih zadevni nadzorni organi izrazijo v jeziku, ki ni jezik, ki ga vodilni nadzorni organ uporablja za namene preiskave.

Poglavje III

Sodelovanje na podlagi člena 60 Uredbe (EU) 2016/679

Oddelek 1

Doseganje soglasja v smislu člena 60(1) Uredbe (EU) 2016/679

Člen 7

Sodelovanje med nadzornimi organi

Nadzorni organi pri skupnih prizadevanjih za dosego soglasja, kot je določeno v členu 60(1) Uredbe (EU) 2016/679, uporabijo vsa sredstva iz Uredbe (EU) 2016/679, vključno z medsebojno pomočjo v skladu s členom 61 in skupnim ukrepanjem v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2016/679.

Določbe v tem oddelku se nanašajo na odnose med nadzornimi organi in niso namenjene podelitvi pravic posameznikom ali strankam v preiskavi.

Člen 8

Ustrezne informacije v smislu člena 60(1) in (3) Uredbe (EU) 2016/679

1.Vodilni nadzorni organ druge zadevne nadzorne organe redno obvešča o preiskavi in jim čim prej predloži vse ustrezne razpoložljive informacije.

2.Ustrezne informacije v smislu člena 60(1) in (3) Uredbe (EU) 2016/679 po potrebi vključujejo:

(a)informacije o začetku preiskave domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679;

(b)zahteve za informacije v skladu s členom 58(1), točka (e), Uredbe (EU) 2016/679;

(c)informacije o uporabi drugih preiskovalnih pooblastil iz člena 58(1) Uredbe (EU) 2016/679;

(d)v primeru predvidene zavrnitve pritožbe razloge vodilnega nadzornega organa za zavrnitev pritožbe;

(e)povzetek ključnih vprašanj v preiskavi v skladu s členom 9;

(f)informacije o ukrepih za ugotovitev kršitve Uredbe (EU) 2016/679 pred oblikovanjem predhodnih ugotovitev;

(g)predhodne ugotovitve;

(h)odziv strank v preiskavi na predhodne ugotovitve;

(i)stališča pritožnika glede predhodnih ugotovitev;

(j)v primeru zavrnitve pritožbe pisna stališča pritožnika;

(k)vse ustrezne ukrepe, ki jih vodilni nadzorni organ sprejme po prejemu odziva strank v preiskavi na predhodne ugotovitve in pred predložitvijo osnutka odločitve v smislu člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 9

Povzetek ključnih vprašanj

1.Ko vodilni nadzorni organ oblikuje predhodno stališče glede glavnih vprašanj v preiskavi, pripravi povzetek ključnih vprašanj za namene sodelovanja na podlagi člena 60(1) Uredbe (EU) 2016/679.

2.Povzetek ključnih vprašanj vključuje vse naslednje elemente:

(a)glavna upoštevna dejstva;

(b)predhodno opredelitev obsega preiskave, zlasti določb Uredbe (EU) 2016/679, na katere se nanaša domnevna kršitev, ki se bo preiskovala;

(c)opredelitev kompleksnih pravnih in tehnoloških ocen, ki so relevantne za predhodno usmeritev njihove ocene;

(d)predhodno opredelitev morebitnih popravnih ukrepov.

3.Zadevni nadzorni organi lahko predložijo pripombe na povzetek ključnih vprašanj. Take pripombe je treba predložiti v štirih tednih od prejema povzetka ključnih vprašanj.

4.Pripombe, predložene v skladu z odstavkom 3, izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)uporabljeni jezik je dovolj jasen in vsebuje natančne izraze, da lahko vodilni nadzorni organ, in odvisno od primera, zadevni nadzorni organi oblikujejo svoja stališča;

(b)pravni argumenti so navedeni jedrnato in združeni glede na del povzetka ključnih vprašanj, na katerega se nanašajo;

(c)pripombe zadevnega nadzornega organa so lahko podprte z dokumenti, ki lahko dopolnjujejo pripombe na posamezne točke.

5.Odbor lahko v svojem poslovniku podrobno določi največji obseg pripomb, ki jih zadevni nadzorni organi predložijo v zvezi s povzetkom ključnih vprašanj.

6.Primeri, v katerih noben zadevni nadzorni organ ni predložil pripomb na podlagi odstavka 3 tega člena, se štejejo za nesporne primere. V takih primerih se predhodne ugotovitve iz člena 14 strankam v preiskavi sporočijo v devetih mesecih po izteku roka iz odstavka 3 tega člena.

Člen 10

Uporaba sredstev za dosego soglasja

1.Zadevni nadzorni organ vloži zahtevo pri vodilnem nadzornem organu na podlagi člena 61 Uredbe (EU) 2016/679, člena 62 Uredbe (EU) 2016/679 ali na podlagi obeh členov, kadar zadevni nadzorni organ na podlagi pripomb zadevnih nadzornih organov v skladu s členom 9(3) ne soglaša z oceno vodilnega nadzornega organa glede:

(a)obsega preiskave v zadevah, ki temeljijo na pritožbah, vključno z določbami Uredbe (EU) 2016/679, na katere se nanaša domnevna kršitev, ki se bo preiskovala;

(b)predhodne usmeritve v zvezi s kompleksnimi pravnimi ocenami, ki jih je vodilni nadzorni organ opredelil v skladu s členom 9(2), točka (c);

(c)predhodne usmeritve v zvezi s kompleksnimi tehnološkimi ocenami, ki jih je vodilni nadzorni organ opredelil v skladu s členom 9(2), točka (c).

2.Zahteva iz odstavka 1 se vloži v dveh mesecih po izteku roka iz člena 9(3).

3.Vodilni nadzorni organ sodeluje z zadevnimi nadzornimi organi na podlagi njihovih pripomb na povzetek ključnih vprašanj in po potrebi v odziv na zahteve iz členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2016/679, pri čemer si prizadeva za soglasje. Soglasje je podlaga za to, da vodilni nadzorni organ nadaljuje preiskavo in oblikuje predhodne ugotovitve ali, če je ustrezno, nadzornemu organu, pri katerem je bila vložena pritožba, sporoči svoje razloge za namene člena 11(2).

4.Kadar v preiskavi, ki temelji na pritožbi, ni soglasja med vodilnim nadzornim organom in enim ali več zadevnimi nadzornimi organi glede zadeve iz člena 9(2), točka (b), te uredbe, vodilni nadzorni organ zahteva nujno zavezujočo odločitev odbora na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679. V tem primeru se šteje, da so pogoji za zahtevo za sprejetje nujne zavezujoče odločitve na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679 izpolnjeni.

5.Kadar vodilni nadzorni organ zahteva nujno zavezujočo odločitev odbora v skladu z odstavkom 4 tega člena, predloži vse naslednje:

(a)dokumente iz člena 9(2), točki (a) in (b);

(b)pripombe zadevnega nadzornega organa, ki ne soglaša s predhodno opredelitvijo obsega preiskave s strani vodilnega nadzornega organa.

6.Odbor sprejme nujno zavezujočo odločitev o obsegu preiskave na podlagi pripomb zadevnih nadzornih organov in stališča vodilnega nadzornega organa glede teh pripomb.

Oddelek 2

Popolna ali delna zavrnitev pritožb

Člen 11

Zaslišanje pritožnika pred popolno ali delno zavrnitvijo pritožbe

1.Vodilni nadzorni organ v skladu s postopkom iz členov 9 in 10 sporoči nadzornemu organu, pri katerem je bila vložena pritožba, razloge za svoje predhodno stališče, da bi bilo treba pritožbo popolnoma ali delno zavrniti.

2.Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožnika obvesti o razlogih za nameravano popolno ali delno zavrnitev pritožbe in določi rok, v katerem lahko pritožnik pisno izrazi svoja stališča. Rok ne sme biti krajši od treh tednov. Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožnika obvesti o posledicah neizrazitve njegovih stališč.

3.Če pritožnik ne izrazi svojih stališč v roku, ki ga je določil nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, se šteje, da je bila pritožba umaknjena.

4.Pritožnik lahko zahteva dostop do nezaupne različice dokumentov, na katerih temelji predlagana zavrnitev pritožbe.

5.Če pritožnik svoja stališča izrazi v roku, ki ga določi nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, in ta stališča ne privedejo do spremembe predhodnega stališča, da bi bilo treba pritožbo popolnoma ali delno zavrniti, nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pripravi osnutek odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, ki ga vodilni nadzorni organ predloži drugim zadevnim nadzornim organom v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 12

Spremenjeni osnutek odločitve o popolni ali delni zavrnitvi pritožbe

1.Kadar vodilni nadzorni organ meni, da so v spremenjenem osnutku odločitve v smislu člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 navedeni elementi, o katerih bi moral imeti pritožnik možnost izraziti svoja stališča, nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 pritožniku omogoči, da izrazi svoja stališča glede takih novih elementov.

2.Nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, določi rok, v katerem lahko pritožnik izrazi svoja stališča.

Člen 13

Odločitev o popolni ali delni zavrnitvi pritožbe

Kadar nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, sprejme odločitev o popolni ali delni zavrnitvi pritožbe v skladu s členom 60(8) Uredbe (EU) 2016/679, pritožnika obvesti o pravnem sredstvu, ki mu je na voljo v skladu s členom 78 Uredbe (EU) 2016/679.

Oddelek 3

Odločitve, naslovljene na upravljavce in obdelovalce

Člen 14

Predhodne ugotovitve in odgovor

1.Kadar namerava vodilni nadzorni organ predložiti drugim zadevnim nadzornim organom osnutek odločitve v smislu člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, s katero ugotavlja kršitev Uredbe (EU) 2016/679, pripravi osnutek predhodnih ugotovitev.

2.V predhodnih ugotovitvah so predstavljene obtožbe na izčrpen in dovolj jasen način, da se lahko stranke v preiskavi seznanijo z ravnanjem, ki ga preiskuje vodilni nadzorni organ. Zlasti morajo biti jasno navedeni vsa dejstva in celotna pravna presoja strank v preiskavi, da lahko te izrazijo svoja stališča glede dejstev in pravnih posledic, ki jih namerava vodilni nadzorni organ izpeljati v osnutku odločitve v smislu člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, ter vsi dokazi, na katere se opira.

V predhodnih ugotovitvah se navedejo popravni ukrepi, ki jih namerava uporabiti vodilni nadzorni organ.

Če namerava vodilni nadzorni organ naložiti globo, v predhodnih ugotovitvah navede ustrezne elemente, na katerih temelji njegov izračun globe. Vodilni nadzorni organ zlasti navede bistvene dejanske in pravne elemente, na podlagi katerih se lahko naloži globa, ter elemente iz člena 83(2) Uredbe (EU) 2016/679, med drugim morebitne obteževalne ali olajševalne dejavnike, ki jih bo upošteval.

3.Vodilni nadzorni organ o predhodnih ugotovitvah uradno obvesti vse stranke v preiskavi.

4.Ko vodilni nadzorni organ stranke v preiskavi uradno obvesti o predhodnih ugotovitvah, določi rok, v katerem lahko te stranke pisno predložijo svoja stališča. Vodilni nadzorni organ ni dolžan upoštevati pisnih stališč, prejetih po izteku tega roka.

5.Ko vodilni nadzorni organ stranke v preiskavi obvesti o predhodnih ugotovitvah, jim omogoči dostop do upravnega spisa v skladu s členom 20.

6.Stranke v preiskavi lahko v svojem pisnem odgovoru na predhodne ugotovitve navedejo vsa dejstva in pravne argumente, ki so jim znani in ki so pomembni za njihovo obrambo zoper obtožbe vodilnega nadzornega organa. V potrditev navedenih dejstev priložijo ustrezne dokumente. Vodilni nadzorni organ v svojem osnutku odločitve obravnava le obtožbe, vključno z dejstvi in pravno presojo, ki temelji na teh dejstvih, v zvezi s katerimi so imele stranke v preiskavi možnost predložiti pripombe.

Člen 15

Posredovanje predhodnih ugotovitev pritožnikom

1.Kadar vodilni nadzorni organ izda predhodne ugotovitve o zadevi, v zvezi s katero je prejel pritožbo, nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožniku predloži nezaupno različico predhodnih ugotovitev in določi rok, v katerem lahko pritožnik pisno izrazi svoja stališča.

2.Odstavek 1 se uporablja tudi, kadar nadzorni organ, kadar je to primerno, obravnava več pritožb skupaj, pritožbe razdeli na več delov ali kakor koli drugače uveljavlja diskrecijsko pravico glede obsega preiskave, kot je določen v predhodnih ugotovitvah.

3.Če vodilni nadzorni organ meni, da je treba pritožniku predložiti dokumente, vključene v upravni spis, da bi lahko pritožnik učinkovito izrazil svoja stališča glede predhodnih ugotovitev, nadzorni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožniku predloži nezaupno različico takih dokumentov, ko ga obvesti o predhodnih ugotovitvah v skladu z odstavkom 1.

4.Pritožniku se nezaupna različica predhodnih ugotovitev predloži samo za namen konkretne preiskave, v kateri so bile izdane predhodne ugotovitve.

5.Pritožnik pred prejemom nezaupne različice predhodnih ugotovitev in katerih koli dokumentov, predloženih v skladu z odstavkom 3, vodilnemu nadzornemu organu pošlje izjavo o zaupnosti, s katero se zaveže, da ne bo razkril nobenih informacij ali presoje iz nezaupne različice predhodnih ugotovitev ali da teh ugotovitev ne bo uporabil za druge namene kot za konkretno preiskavo, v kateri so bile navedene ugotovitve izdane.

Člen 16

Sprejetje končne odločitve

Potem ko je vodilni nadzorni organ osnutek odločitve predložil zadevnim nadzornim organom v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 in če noben zadevni nadzorni organ osnutku odločitve ni nasprotoval v rokih iz člena 60(4) in (5) Uredbe (EU) 2016/679, vodilni nadzorni organ sprejme odločitev na podlagi člena 60(7) Uredbe (EU) 2016/679 in o njej uradno obvesti glavno ali edino ustanovitev upravljavca ali obdelovalca, odvisno od primera, zadevno odločitev ter povzetek upoštevnih dejstev in razlogov pa posreduje tudi zadevnim nadzornim organom in odboru.

Člen 17

Pravica do zaslišanja v zvezi s spremenjenim osnutkom odločitve

1.Kadar vodilni nadzorni organ meni, da so v spremenjenem osnutku odločitve v smislu člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 navedeni elementi, o katerih bi morale imeti stranke v preiskavi možnost izraziti svoja stališča, vodilni nadzorni organ pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 strankam v preiskavi omogoči, da izrazijo svoja stališča glede takih novih elementov.

2.Vodilni nadzorni organ določi rok, v katerem lahko stranke v preiskavi izrazijo svoja stališča.

Oddelek 4

Ustrezni in utemeljeni ugovori

Člen 18

Ustrezni in utemeljeni ugovori

1.Ustrezni in utemeljeni ugovori v smislu člena 4(24) Uredbe (EU) 2016/679:

(a)temeljijo izključno na dejanskih elementih, vključenih v osnutek odločitve, ter

(b)ne spreminjajo obsega obtožb z navajanjem trditev, ki pomenijo opredelitev dodatnih obtožb kršitve Uredbe (EU) 2016/679 ali spreminjajo naravo navedenih obtožb.

2.Oblika in struktura ustreznih in utemeljenih ugovorov izpolnjujeta vse naslednje zahteve:

(a)posamezni ustrezni in utemeljeni ugovor ter stališče vodilnega nadzornega organa glede vsakega takega ugovora ne presega treh strani in ne vključuje prilog. V primerih, ki vključujejo posebej kompleksna pravna vprašanja, se lahko ta obseg poveča na največ šest strani, razen če odbor zaradi posebnih okoliščin sprejme večje število strani;

(b)nesoglasje zadevnega nadzornega organa glede osnutka odločitve se izrazi na začetku ustreznega in utemeljenega ugovora ter je formulirano dovolj jasno, dosledno in natančno, da lahko vodilni nadzorni organ in, odvisno od primera, zadevni nadzorni organi oblikujejo svoja stališča ter da lahko odbor učinkovito reši spor;

(c)pravni argumenti se navedejo in združijo glede na operativni del osnutka odločitve, na katerega se nanašajo. Pred vsakim argumentom ali skupino argumentov je običajno naveden povzetek.

Poglavje IV

Dostop do upravnega spisa in ravnanje z zaupnimi informacijami

Člen 19

Vsebina upravnega spisa

1.Upravni spis v preiskavi v zvezi z domnevno kršitvijo Uredbe (EU) 2016/679 sestavljajo vsi dokumenti, ki jih je vodilni nadzorni organ pridobil, pripravil in/ali zbral med preiskavo.

2.Vodilni nadzorni organ lahko med preiskavo domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679 stranki, od katere so bili pridobljeni dokumenti, vrne dokumente, za katere se po podrobnejši preučitvi izkaže, da niso povezani s predmetom preiskave. Po vrnitvi ti dokumenti niso več del upravnega spisa.

3.Pravica do dostopa do upravnega spisa ne zajema korespondence in izmenjave stališč med vodilnim nadzornim organom in zadevnimi nadzornimi organi. Informacije, ki si jih nadzorni organi izmenjajo za namene preiskave posameznega primera, so interni dokumenti in strankam v preiskavi ali pritožniku niso dostopni.

4.Dostop do ustreznih in utemeljenih ugovorov na podlagi člena 60(4) Uredbe (EU) 2016/679 se zagotovi v skladu s členom 24.

Člen 20

Dostop do upravnega spisa in uporaba dokumentov

1.Vodilni nadzorni organ strankam v preiskavi omogoči dostop do upravnega spisa, da lahko uveljavijo svojo pravico do zaslišanja. Dostop do upravnega spisa se odobri, potem ko vodilni nadzorni organ obvesti stranke v preiskavi o predhodnih ugotovitvah.

2.Upravni spis vključuje vse obremenilne in razbremenilne dokumente, vključno z dejstvi in dokumenti, ki so znani strankam v preiskavi.

3.Sklepi vodilnega nadzornega organa v osnutku odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 in končni odločitvi na podlagi člena 60(7) Uredbe (EU) 2016/679 lahko temeljijo le na dokumentih, ki so navedeni v predhodnih ugotovitvah ali o katerih so imele stranke v preiskavi možnost izraziti svoja stališča.

4.Dokumenti, pridobljeni z dostopom do upravnega spisa v skladu s tem členom, se uporabijo samo za namene sodnega ali upravnega postopka za uporabo Uredbe (EU) 2016/679 v konkretnem primeru, za katerega so bili taki dokumenti predloženi.

Člen 21

Opredelitev in varstvo zaupnih informacij

1.Če v tej uredbi ni določeno drugače, nadzorni organ ne sporoči ali omogoči dostopa do informacij, ki jih je zbral ali pridobil v čezmejnih primerih na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, vključno z vsemi dokumenti, ki vsebujejo take informacije, če vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije katere koli osebe.

2.Vse informacije, ki jih je nadzorni organ zbral ali pridobil v čezmejnih primerih na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, vključno z vsemi dokumenti, ki vsebujejo take informacije, so med postopkom izključene iz zahtev za dostop v skladu z zakonodajo o dostopu javnosti do uradnih dokumentov.

3.Vodilni nadzorni organ pri sporočanju predhodnih ugotovitev strankam v preiskavi in zagotavljanju dostopa do upravnega spisa na podlagi člena 20 zagotovi, da stranke v preiskavi, ki se jim zagotovi dostop do informacij s poslovnimi skrivnostmi ali drugih zaupnih informacij, take informacije obravnavajo z največjo mero zaupnosti in da se take informacije ne uporabijo v škodo osebe, ki je te informacije predložila. Glede na stopnjo zaupnosti informacij vodilni nadzorni organ sprejme ustrezne ureditve za zagotovitev polnega učinka pravice strank v preiskavi do obrambe ob ustreznem spoštovanju zaupnosti informacij.

4.Subjekt, ki predloži informacije, za katere meni, da so zaupne, jasno opredeli informacije, za katere meni, da so zaupne, in navede razloge za zahtevano zaupnost. Subjekt predloži ločeno nezaupno različico predloženih informacij.

5.Vodilni nadzorni organ lahko brez poseganja v odstavek 4 od strank v preiskavi ali katere koli druge stranke, ki predloži dokumente v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, zahteva, da opredelijo dokumente ali dele dokumentov, ki po njihovem mnenju vsebujejo poslovne skrivnosti ali njihove druge zaupne informacije, ter da opredelijo stranke, za katere se ti dokumenti štejejo za zaupne.

6.Vodilni nadzorni organ lahko strankam v preiskavi in kateri koli drugi stranki, ki vloži zahtevo za zaupnost, določi rok, v katerem morajo:

(a)utemeljiti svoje zahteve za zaupno obravnavo poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij za vsak posamezni dokument ali del dokumenta, izjavo ali del izjave;

(b)predložiti nezaupno različico dokumentov in izjav, v kateri so poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije zakrite;

(c)predložiti jedrnat nezaupen opis vsake posamezne zakrite informacije.

7.Če stranke v preiskavi ali katera koli druga stranka ne ravnajo v skladu z odstavkoma 4 in 5, lahko vodilni nadzorni organ domneva, da zadevni dokumenti ali izjave ne vsebujejo poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij.

Poglavje V

Reševanje sporov

Člen 22

Predložitev v reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679

1.Če se vodilni nadzorni organ ne strinja z ustreznimi in utemeljenimi ugovori ali meni, da ugovori niso ustrezni ali utemeljeni, predloži zadevo mehanizmu za reševanje sporov iz člena 65 Uredbe (EU) 2016/679.

2.Ko vodilni nadzorni organ predloži zadevo v reševanje sporov, predloži odboru vse naslednje dokumente:

(a)osnutek odločitve ali spremenjeni osnutek odločitve, glede katerega so bili dani ustrezni in utemeljeni ugovori;

(b)povzetek upoštevnih dejstev;

(c)predhodne ugotovitve;

(d)pisno stališče strank v preiskavi, odvisno od primera, v skladu s členoma 14 in 17;

(e)pisna stališča pritožnikov, odvisno od primera, v skladu s členi 11, 12 in 15;

(f)ustrezne in utemeljene ugovore, s katerimi se vodilni nadzorni organ ni strinjal;

(g)razloge, zaradi katerih se vodilni nadzorni organ ni strinjal z ustreznimi in utemeljenimi ugovori ali je menil, da ugovori niso ustrezni ali utemeljeni.

3.Odbor v štirih tednih po prejemu dokumentov iz odstavka 2 opredeli upoštevne ustrezne in utemeljene ugovore.

Člen 23

Evidentiranje v zvezi z odločitvijo na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679

Predsednik odbora evidentira predložitev zadeve v reševanje sporov na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 najpozneje en teden po prejemu vseh naslednjih dokumentov:

(a)osnutka odločitve ali spremenjenega osnutka odločitve, glede katerega so bili dani ustrezni in utemeljeni ugovori;

(b)povzetka upoštevnih dejstev;

(c)pisnega stališča strank v preiskavi, odvisno od primera, v skladu s členoma 14 in 17;

(d)pisnih stališč pritožnikov, odvisno od primera, v skladu s členi 11, 12 in 15;

(e)upoštevnih ustreznih in utemeljenih ugovorov;

(f)razlogov, zaradi katerih se vodilni nadzorni organ ni strinjal z upoštevnimi ustreznimi in utemeljenimi ugovori.

Člen 24

Obrazložitev pred sprejetjem odločitve na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679

1.Predsednik odbora pred sprejetjem zavezujoče odločitve v skladu s členom 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 prek vodilnega nadzornega organa strankam v preiskavi, in/ali v primeru popolne ali delne zavrnitve pritožbe, pritožniku predloži obrazložitev, ki jo namerava odbor navesti v svoji odločitvi. Kadar namerava odbor sprejeti zavezujočo odločitev, s katero od vodilnega nadzornega organa zahteva, da spremeni svoj osnutek odločitve ali spremenjeni osnutek odločitve, odbor odloči, ali bi bilo treba taki obrazložitvi priložiti upoštevne ustrezne in utemeljene ugovore, na podlagi katerih namerava sprejeti svojo odločitev.

2.Stranke v preiskavi, in/ali v primeru popolne ali delne zavrnitve pritožbe, pritožnik imajo od prejema obrazložitve iz odstavka 1 na voljo en teden, da izrazijo svoja stališča.

3.Rok iz odstavka 2 se podaljša za en teden, če odbor podaljša rok za sprejetje zavezujoče odločitve v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) 2016/679.

4.Obdobji iz odstavkov 2 in 3 se ne štejeta v rok za sprejetje zavezujoče odločitve odbora iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 25

Postopek v zvezi z odločitvijo na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679

1.Nadzorni organ, ki predloži zadevo v zvezi s pristojnostjo za glavno ustanovitev, pri predložitvi te zadeve na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe 2016/679 odboru zagotovi vse naslednje dokumente:

(a)povzetek upoštevnih dejstev;

(b)oceno teh dejstev, kar zadeva pogoje iz člena 56(1) Uredbe (EU) 2016/679;

(c)stališča upravljavca ali obdelovalca, katerega glavna ustanovitev je predmet predložitve;

(d)stališča drugih nadzornih organov, ki jih zadeva predložitev;

(e)vse druge dokumente ali informacije, ki so po mnenju nadzornega organa, ki predloži zadevo, ustrezni in potrebni za opredelitev rešitve v zadevi.

2.Predsednik odbora predložitev evidentira najpozneje en teden po prejemu dokumentov iz odstavka 1.

Člen 26

Postopek v zvezi z odločitvijo na podlagi člena 65(1), točka (c), Uredbe (EU) 2016/679

1.Nadzorni organ, ki predloži zadevo, ali Komisija pri predložitvi zadeve na podlagi člena 65(1), točka (c), Uredbe (EU) 2016/679 odboru predložita vse naslednje dokumente:

(a)povzetek upoštevnih dejstev;

(b)mnenje, ki ga, odvisno od primera, izda odbor v skladu s členom 64 Uredbe (EU) 2016/679;

(c)stališča nadzornega organa, ki predloži zadevo, ali Komisije o tem, ali bi moral nadzorni organ, odvisno od primera, posredovati osnutek odločitve odboru v skladu s členom 64(1) Uredbe (EU) 2016/679, ali o tem, da nadzorni organ ni upošteval mnenja odbora, izdanega v skladu s členom 64 Uredbe (EU) 2016/679.

2.Predsednik odbora zahteva naslednje dokumente:

(a)stališča nadzornega organa, ki je domnevno kršil zahtevo po sporočitvi osnutka odločitve odboru ali ni upošteval mnenja odbora;

(b)vse druge dokumente ali informacije, ki so po mnenju nadzornega organa ustrezni in potrebni za opredelitev rešitve v zadevi.

Če kateri koli nadzorni organ izrazi potrebo po predložitvi svojih stališč glede predložene zadeve, jih predloži v dveh tednih po predložitvi iz odstavka 1.

3.Predsednik odbora predložitev evidentira najpozneje en teden po prejemu dokumentov iz odstavkov 1 in 2.

Poglavje VI

Nujni postopek

Člen 27

Nujna mnenja na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679

1.Zahteva za nujno mnenje odbora v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 se vloži najpozneje tri tedne pred iztekom začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 66(1) Uredbe (EU) 2016/679, in vsebuje vse naslednje elemente:

(a)povzetek upoštevnih dejstev;

(b)opis začasnega ukrepa, sprejetega na zadevnem ozemlju, njegovega trajanja in razlogov za njegovo sprejetje, vključno z utemeljitvijo nujne potrebe po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)utemeljitev nujne potrebe po sprejetju končnih ukrepov na ozemlju države članice nadzornega organa prosilca, vključno z obrazložitvijo izjemne narave okoliščin, zaradi katerih je treba sprejeti zadevne ukrepe.

2.Nujno mnenje odbora se naslovi na nadzorni organ, ki je vložil zahtevo. Podobno je mnenju v smislu člena 64(1) Uredbe (EU) 2016/679, pri čemer organu prosilcu omogoča, da ohrani ali spremeni začasni ukrep v skladu z obveznostmi iz člena 64(7) Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 28

Nujne odločitve na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679

1.Zahteva za nujno odločitev odbora v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 se vloži najpozneje tri tedne pred iztekom začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi členov 61(8), 62(7) ali 66(1) Uredbe (EU) 2016/679. Ta zahteva vsebuje vse naslednje elemente:

(a)povzetek upoštevnih dejstev;

(b)začasni ukrep, sprejet na ozemlju države članice nadzornega organa, ki zahteva odločitev, njegovo trajanje in razloge za sprejetje začasnih ukrepov, zlasti utemeljitev nujne potrebe po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)informacije o vseh preiskovalnih ukrepih, sprejetih na zadevnem ozemlju, in odgovore, prejete od lokalne ustanovitve strank v preiskavi, ali katere koli druge informacije nadzornega organa prosilca;

(d)utemeljitev nujne potrebe po sprejetju končnih ukrepov na ozemlju nadzornega organa prosilca, ob upoštevanju izjemne narave okoliščin, zaradi katerih je treba sprejeti končni ukrep, ali dokaz, da se nadzorni organ ni odzval na zahtevo iz členov 61(3) ali 62(2) Uredbe (EU) 2016/679;

(e)če organ prosilec ni vodilni nadzorni organ, stališča vodilnega nadzornega organa;

(f)kjer je primerno, stališča lokalne ustanovitve strank v preiskavi, zoper katere so bili sprejeti začasni ukrepi v skladu s členom 66(1) Uredbe (EU) 2016/679.

2.Nujna odločitev iz odstavka 1 se naslovi na nadzorni organ, ki je vložil zahtevo, in organu prosilcu omogoči ohranitev ali spremembo začasnega ukrepa.

3.Kadar odbor sprejme nujno zavezujočo odločitev, v kateri je navedeno, da bi bilo treba sprejeti končne ukrepe, nadzorni organ, na katerega je naslovljena odločitev, take ukrepe sprejme pred iztekom začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 66(1) Uredbe (EU) 2016/679.

4.Nadzorni organ, ki je vložil zahtevo iz odstavka 1, o svoji odločitvi o končnih ukrepih uradno obvesti ustanovitev upravljavca ali obdelovalca na ozemlju svoje države članice in odbor. Kadar vodilni nadzorni organ ni organ prosilec, organ prosilec o končnem ukrepu obvesti vodilni nadzorni organ.

5.Kadar je v nujni zavezujoči odločitvi navedeno, da ni nujno hitro sprejeti končnih ukrepov, zadevni vodilni in nadzorni organi upoštevajo postopek iz člena 60 Uredbe (EU) 2016/679.

Poglavje VII

Splošne in končne določbe

Člen 29

Začetek rokov in opredelitev delovnega dne

1.Roki, ki so določeni v Uredbi (EU) 2016/679 ali ki jih nadzorni organi določijo na podlagi navedene uredbe, se izračunajo v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta 17 .

2.Roki začnejo teči na delovni dan po dogodku, na katerega se nanaša zadevna določba Uredbe (EU) 2016/679 ali te uredbe.

Člen 30

Prehodne določbe

Poglavji III in IV se uporabljata za preiskave po uradni dolžnosti, ki se začnejo po začetku veljavnosti te uredbe, in za preiskave na podlagi pritožb, vloženih po začetku veljavnosti te uredbe.

Poglavje V se uporablja za vse primere, predložene v reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 31

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

(1) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(2) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Varstvo podatkov kot steber krepitve vloge državljanov in pristopa EU k digitalnemu prehodu – dve leti uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov (COM(2020) 264 final).

(3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 o poročilu Komisije o oceni izvajanja Splošne uredbe o varstvu podatkov dve leti po začetku uporabe (2020/2717(RSP)).

(4) https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/statements/statement-enforcement-cooperation_sl

(5) https://edpb.europa.eu/system/files/2022-10/edpb_letter_out2022-0069_to_the_eu_commission_on_procedural_aspects_en_0.pdf

(6) https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=en&do=groupDetail.groupDetail&groupID=3537

(7) https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=en&do=groupDetail.groupDetail&groupID=3461

(8) https://commission.europa.eu/strategy-documents/commission-work-programme/commission-work-programme-2023_sl

(9) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Varstvo podatkov kot steber krepitve vloge državljanov in pristopa EU k digitalnemu prehodu – dve leti uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov (COM(2020) 264 final).

(10) Delovni dokument služb Komisije, priložen sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Varstvo podatkov kot steber krepitve vloge državljanov in pristopa EU k digitalnemu prehodu – dve leti uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov (SWD(2020) 115 final).

(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 o poročilu Komisije o oceni izvajanja Splošne uredbe o varstvu podatkov dve leti po začetku uporabe (2020/2717(RSP)).

(12) https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/statements/statement-enforcement-cooperation_sl

(13) https://edpb.europa.eu/system/files/2022-10/edpb_letter_out2022-0069_to_the_eu_commission_on_procedural_aspects_en_0.pdf

(14) UL C , , str. .

(15) UL C , , str. .

(16) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(17) Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.7.2023

COM(2023) 348 final

PRILOGA

k Predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi dodatnih postopkovnih pravil v zvezi z izvrševanjem Uredbe (EU) 2016/679

PRILOGA

Pritožba, vložena na podlagi člena 3 1

Del A: Obvezne informacije

1.Identifikacija osebe ali subjekta, ki vlaga pritožbo

Če je pritožnik fizična oseba, predloži dokazilo o identiteti 2 .

Če pritožbo vlaga organ iz člena 80 Uredbe (EU) 2016/679, predloži dokazilo, da je bil ustrezno ustanovljen v skladu s pravom države članice.

Če se pritožba vloži na podlagi člena 80(1) Uredbe 2016/679, se predloži dokazilo, da organ, ki vlaga pritožbo, deluje na podlagi pooblastila posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

2.Kontaktni podatki 3

Elektronski naslov, če se pritožba vloži v elektronski obliki.

Poštni naslov, če se pritožba vloži po pošti.

Telefonska številka.

3.Subjekt, ki z obdelavo vaših osebnih podatkov krši Uredbo (EU) 2016/679

Navedite vse informacije, ki jih imate, za lažjo identifikacijo subjekta, ki je predmet vaše pritožbe.

4.Predmet pritožbe

Navedite dejstva, iz katerih po vašem mnenju izhaja, da se vaši osebni podatki obdelujejo ali so se obdelovali v nasprotju z Uredbo (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov). Navedite zlasti okoliščine, v katerih so se obdelovali vaši osebni podatki.

Del B: Dodatne informacije

Če je mogoče, navedite določbe Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov), za katere menite, da jih je kršil subjekt, ki je obdeloval vaše osebne podatke.

Navedite, ali ste se pred vložitvijo pritožbe obrnili na subjekt iz točke 3 dela A. Če je odgovor da, navedite rezultat takega dejanja. Če je mogoče, priložite ustrezno korespondenco med vami in subjektom.

Navedite, ali ste začeli druge upravne in/ali sodne postopke v zvezi s predmetom vaše pritožbe. Če je odgovor pritrdilen, pojasnite status in, če je relevantno, rezultat takih ukrepov.

Predložite vso dokumentacijo, ki jo imate v zvezi z dejstvi, navedenimi v pritožbi (na primer kopije dokumentov, ki potrjujejo razmerje z upravljavcem podatkov (npr. računi, pogodbe); kopije kakršnih koli oglaševalskih sporočil ali elektronskih sporočil; slike, fotografije ali posnetki zaslona; izvedenska poročila; poročila prič; poročila o inšpekcijskih pregledih).

Del C: Izjava in podpis

Prosimo, potrdite, da so podatki, navedeni v tem obrazcu, v celoti podani v dobri veri.

Datum in podpis

(1) Pritožbo je treba izpolniti in predložiti v elektronski obliki ali izpolniti ter nadzornemu organu poslati po pošti.

(2) Na primer potni list, vozniško dovoljenje, nacionalna osebna izkaznica.

(3) Če pritožbo vloži organ iz člena 80 Uredbe (EU) 2016/679, se zagotovijo vse informacije iz točke 2.

Top

Choose the experimental features you want to try