EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.7.2022

COM(2022) 359 final

2022/0226(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen priloženega predloga uredbe je začasna opustitev dajatev skupne carinske tarife iz člena 56(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 952/2013 za blago, ki se uporablja za proizvodnjo dušikovih gnojil, trenutno uvrščenih pod tarifni podštevilki 2814 10 in 3102 10 kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: KN).

Trg Evropske unije (EU) je v zvezi z vložki nekaterih dušikovih gnojil močno odvisen od uvoza iz tretjih držav. EU je leta 2021 uvozila 2,9 milijona ton amoniaka in 4,7 milijona ton uree za proizvodnjo dušikovih gnojil. Cene teh izdelkov so se leta 2021 znatno zvišale, po ruski invaziji na Ukrajino pa je sledilo nadaljnje povišanje.

Da bi ublažili stroške za proizvajalce gnojil v EU in s tem znižali stroške za kmete v EU ter prispevali k ustrezni preskrbi s hrano, proizvedeno v EU, je primerno sprejeti začasne ukrepe za liberalizacijo trgovine iz tega predloga. Da bi povečali stabilnost preskrbe, je prav tako primerno razširiti geografsko območje uporabe nepreferencialnega porekla blaga, ki je trenutno osredotočeno na Rusijo, da bi bile zajete še druge države. Obstoječe tarife na uvoz vmesnih vložkov, kot sta amoniak in urea, v EU so dejansko, in zlasti v času pomanjkanja dušikovih gnojil na mednarodnih trgih, odvračilni dejavnik pri preskrbi trga EU v primerjavi s preskrbo drugih svetovnih trgov, ki takih uvoznih tarif nimajo. Glede na to, da blago, s katerim se trguje v tej kategoriji, predstavljajo predvsem primarni proizvodi, ta razlika v tarifah ovira prizadevanja za diverzifikacijo uvoza v EU.

Poleg tega Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 23. marca 2022 z naslovom „Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov“ ugotavlja, da so se že pred rusko invazijo na Ukrajino na trgih primarnih proizvodov cene močno zvišale, kar so kmetijski trgi občutili s povečanjem stroškov energije in gnojil ter posledičnim povišanjem cen kmetijskih proizvodov. Invazija na Ukrajino in dvig svetovnih cen primarnih proizvodov sta še povišala cene na trgih kmetijskih proizvodov in razkrivata ranljivost prehranskega sistema Unije, ki je delno odvisen od uvoza gnojil. Sporočilo poudarja, da morajo kratkoročno, in sicer do prehoda na uporabo trajnostnih vrst gnojil ali metod gnojenja, še vedno imeti prednost stroški in razpoložljivost mineralnih gnojil. V tem obdobju mora imeti industrija gnojil v EU dostop do potrebnega uvoza, vključno z vložki za proizvodnjo gnojil v EU.

Od treh glavnih vrst gnojil, ki jih uporabljajo kmetje, je gnojilo na osnovi dušika tisto, za katerega vmesne vložke, ki so ključni pri njegovi proizvodnji, veljajo dajatve skupne carinske tarife, po drugi strani pa za ključne vložke kalijevega gnojila in gnojila na osnovi fosforja že velja stopnja skupne carinske tarife nič. Poraba gnojil na osnovi dušika ima v EU tudi največji razpon, pri tej vrsti gnojil pa so se cene od leta 2021 tudi najbolj povišale. Zato se predlagani ukrepi osredotočajo na vložke za gnojila na osnovi dušika.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Trenutno so tretje države, ki imajo v skladu s sporazumi o prosti trgovini koristi od dajatev prostega preferencialnega dostopa do trga Unije, glavne dobaviteljice tega blaga na trgu EU. Ne glede na to EU uvaža veliko količino vložkov za dušikova gnojila s poreklom iz držav, za katere velja skupna carinska tarifa, pri čemer se tarifne stopnje trenutno gibljejo med 5,5 in 6,5 %. Za povečanje stabilnosti preskrbe je primerno začasno razširiti geografsko območje, ki zajema države dobaviteljice, in vključiti tudi tiste, ki nimajo nobenih koristi od sporazuma o prosti trgovini, saj je vir preskrbe trenutno sorazmerno majhno število preferencialnih dobaviteljev. Za razliko od dostopa prek preferencialnih trgovinskih sporazumov pa so predlagani ukrepi za tarifne opustitve v okviru tega predloga začasni.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Cilj ukrepov za liberalizacijo trgovine, ki jih vsebuje ta predlog, je zagotoviti izvajanje začasne opustitve skupne carinske tarife Unije v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 PEU ter usklajenost različnih področij zunanjega delovanja Unije in usklajenost zunanjega delovanja z drugimi politikami Unije. Zato je primerno, da se izdelki s poreklom iz Rusije in Belorusije izključijo iz tarifnega znižanja v skladu z omejevalnimi ukrepi, ki jih je Unija sprejela proti tema državama po ruskem napadu na Ukrajino.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga uredbe je člen 31 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti se ne uporablja, saj je predlog v izključni pristojnosti Unije.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj skrbi za ravnovesje med poslovnimi interesi gospodarskih subjektov (proizvajalcev dušikovih gnojil in potrošnikov). Predlog predvideva opustitev dajatev skupne carinske tarife samo pri tarifnih postavkah vložkov za gnojila, pri katerih je odvisnost EU od uvoza največja, cene teh vložkov pa so se najbolj povišale. Poleg tega se bo opustitev uporabljala le za začasno obdobje. Opustitev ne omejuje temeljnih pravic nikogar; nasprotno, začasno odpravlja obveznost plačila dajatev.

•Izbira instrumenta

Ta predlog je v skladu s členom 207(2) PDEU, ki predvideva ukrepe skupne trgovinske politike. Na podlagi člena 31 PDEU Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino določi dajatve skupne carinske tarife.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z deležniki

Ni relevantno.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

Glede na znatno in nenadno povišanje cen vložkov pri proizvodnji dušikovih gnojil, ki so ga še stopnjevale izredne razmere na trgu gnojil, ki jih je povzročila invazija Rusije, ki je drugi največji dobavitelj dušikovih gnojil v EU, na Ukrajino, je pomembno, da uredba začne veljati čim prej, da se spodbudi diverzifikacija dobave za vložke, ki so potrebni pri proizvodnji gnojil, in zmanjšajo proizvodni stroški pred prihodnjo sezono sajenja/sejanja jeseni 2022. Zato za ta ukrep ni bila izvedena ocena učinka. Vendar pa se pričakuje, da bo predlagani ukrep spremenil profil dobaviteljev vložkov za dušikova gnojila v EU in prispeval k diverzifikaciji, ki ne bo vključevala Rusije.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ukrep ne bo povečal upravnega bremena podjetij.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima finančnih posledic za odhodke, ima pa finančne posledice za prihodke. Nepobrane carinske dajatve, ki ustrezajo opustitvi, bodo znašale približno 15 milijonov EUR na leto, če se bo ukrep uporabljal celo leto. Ukrep bo trajal nekaj več kot dve leti, tj. do konca leta 2024.

Negativni učinek na tradicionalna lastna sredstva proračuna znaša 11,25 milijona EUR (tj. 75 % skupnega zneska). V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga so bolj podrobno določene proračunske posledice predloga.

Države članice bodo izgubo prihodkov v tradicionalnih lastnih sredstvih nadomestile s prispevki lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND).

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spletno poročanje o razvoju uvoza vložkov za dušikova gnojila v EU je na voljo na namenskih spletiščih Evropske komisije (Eurostata).

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2022/0226 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Trg Evropske unije (EU) je v zvezi z vložki nekaterih dušikovih gnojil močno odvisen od uvoza iz tretjih držav. EU je leta 2021 uvozila 2,9 milijona ton amoniaka in 4,7 milijona ton uree za proizvodnjo dušikovih gnojil. Cene teh izdelkov so se leta 2021 znatno zvišale, letos pa je sledilo nadaljnje povišanje.

(2)Trenutno se znaten del teh vložkov za dušikova gnojila uvaža v Unijo iz tretjih držav, ki imajo prednostni dostop do trga Unije, zato je uvoz prost dajatev. Ne glede na to EU uvaža veliko količino vložkov za dušikova gnojila s poreklom iz držav, za katere velja skupna carinska tarifa, pri čemer se tarifne stopnje trenutno gibljejo med 5,5 in 6,5 %.

(3)Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 23. marca 2022 z naslovom „Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov“ ugotavlja, da so se že pred rusko invazijo na Ukrajino na trgih primarnih proizvodov cene močno zvišale, kar so kmetijski trgi občutili s povečanjem stroškov energije in gnojil ter posledičnim povišanjem cen kmetijskih proizvodov. Komisija ugotavlja, da sta invazija na Ukrajino in dvig svetovnih cen primarnih proizvodov še povišala cene na trgih kmetijskih proizvodov in razkrivata ranljivost prehranskega sistema Unije, ki je delno odvisen od uvoza gnojil. To povečuje stroške za proizvajalce in vpliva na ceno hrane, kar vzbuja zaskrbljenost glede kupne moči potrošnikov in dohodkov kmetov EU.

(4)Sporočilo poudarja, da morajo imeti kratkoročno, do prehoda na uporabo trajnostnih vrst gnojil ali metod gnojenja, še vedno prednost stroški in razpoložljivost mineralnih gnojil. V tem obdobju mora imeti industrija gnojil v EU dostop do potrebnega uvoza, vključno z vložki za proizvodnjo gnojil v EU. V sporočilu je poudarjeno tudi, da se bodo spremljale cene gnojil in njihove zaloge za kmete, s čimer se bo zagotovilo, da obeti glede letine v EU ne bodo ogroženi.

(5)Glede na navedeno je primerno sprejeti ukrepe za zmanjšanje stroškov, ki jih imajo proizvajalci gnojil v EU pri uvozu vložkov, potrebnih za proizvodnjo dušikovih gnojil.

(6)Poleg tega so tarife na uvoz vmesnih vložkov, kot sta amoniak in urea, v EU v času pomanjkanja dušikovih gnojil na mednarodnih trgih odvračilni dejavnik pri preskrbi trga EU v primerjavi s preskrbo drugih svetovnih trgov, ki uvoznih tarif nimajo. Ta razlika v tarifah ovira tudi prizadevanja za diverzifikacijo uvoza EU.

(7)Zato je primerno začasno opustiti dajatve stopenj skupne carinske tarife iz člena 56(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 952/2013 za nekatere vložke dušikovih gnojil. Začasni ukrep se uporablja v obdobju, v katerem bo predvidoma še naprej prihajalo do motenj v cenah na trgih energije in dušikovih gnojil, kar naj bi trajalo do konca leta 2024.

(8)Hkrati mora Unija v skladu s členom 21(3) Pogodbe o Evropski uniji zagotoviti usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost zunanjega delovanja z drugimi politikami Unije.

(9)Stanje odnosov med Unijo in Rusko federacijo se je v zadnjih letih zelo poslabšalo, pri čemer se je zlasti poslabšalo v zadnjih mesecih zaradi nespoštovanja mednarodnega prava s strani Ruske federacije, ki je izvedla neizzvano in neupravičeno invazijo na Ukrajino.

(10)Unija od julija 2014 postopoma uvaja omejevalne ukrepe proti Ruski federaciji. Evropski svet je v sklepih z dne 24. februarja 2022 navedel, da Rusija s svojo neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini grobo krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine ZN ter spodkopava evropsko in svetovno varnost in stabilnost.

(11)Nazadnje, Svet je 3. junija 2022 sprejel šesti sveženj sankcij 1 proti Ruski federaciji zaradi njenega nadaljevanja vojaške agresije proti Ukrajini in prijavljenih grozodejstev, ki so jih zagrešile ruske oborožene sile v Ukrajini.

(12)Čeprav je Ruska federacija članica Svetovne trgovinske organizacije, je Unija na podlagi izjem, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije in zlasti člena XXI GATT 1994, oproščena obveznosti, da za izdelke, uvožene iz Ruske federacije, prizna ugodnosti, odobrene podobnim izdelkom, uvoženim iz drugih držav (obravnava po načelu največjih ugodnosti).

(13)Zato ne bi bilo primerno dovoliti, da bi bil uvoz iz Ruske federacije upravičen do dajatev proste obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti v zvezi z izdelki, ki so zajeti v tej uredbi.

(14)Stanje odnosov med Unijo in Belorusijo se je v zadnjih letih prav tako poslabšalo, ker ta režim ne spoštuje mednarodnega prava, temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Poleg tega Belorusija že od vsega začetka podpira rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, tako da med drugim omogoča Rusiji, da izstreljuje balistične izstrelke z beloruskega ozemlja, omogoča prevoz ruskega vojaškega osebja in težkega orožja, tankov in vojaških transporterjev, omogoča ruskim vojaškim letalom, da letijo nad beloruskim zračnim prostorom v Ukrajino, zagotavlja oskrbovalna mesta ter skladišči rusko orožje in vojaško opremo v Belorusiji.

(15)Unija od julija 2020 postopoma uvaja omejevalne ukrepe proti Ruski federaciji. Svet je 2. decembra 2021 sprejel peti sveženj sankcij zaradi nenehnega kršenja človekovih pravic in instrumentalizacije migrantov. Nadaljnji svežnji sankcij so bili sprejeti 24. februarja, 2. marca, 9. marca in 3. junija 2022 zaradi vpletenosti Belorusije v neupravičeno in neizzvano rusko vojaško agresijo proti Ukrajini. Poleg tega Belorusija ni članica Svetovne trgovinske organizacije. Zato Unija v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije ni dolžna odobriti obravnave izdelkov iz Belorusije po načelu največjih ugodnosti. Poleg tega trgovinski sporazumi omogočajo sprejetje ukrepov, ki so utemeljeni na podlagi veljavnih določb o izjemah, zlasti varnostnih izjemah, kot je bilo že poudarjeno.

(16)Glede na navedeno je izključitev Rusije in Belorusije iz področja uporabe avtonomnih tarifnih opustitev, določenih v tej uredbi, primerna in dovoljena ob uporabi splošnih pravil v zvezi z dajatvami iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi in zlasti oddelka 1, del B, odstavek 1, Uredbe.

(17)Zato za uvoz vložkov za dušikova gnojila s poreklom iz Rusije in Belorusije opustitev dajatev ne bi smela veljati. Namesto tega bi morala za uvoz izdelkov, ki jih zadeva ta uredba, iz Rusije in Belorusije še naprej veljati uvozna dajatev, ki je zanje veljala doslej –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.    V Prilogi 1 k Uredbi (EGS) št. 2658/87 se besedilo za oznako KN 2814 10 00 v stolpcu 3 nadomesti z naslednjim:

„5,5 (*)

_________________

* Avtonomna opustitev carinske dajatve do 31. decembra 2024, razen za Rusijo in Belorusijo, za kateri se uporablja stopnja 5,5 %, v skladu z Uredbo Sveta 2022/XXXX [številka te uredbe].“

2.    V Prilogi 1 k Uredbi (EGS) št. 2658/87 se besedilo za oznaki KN 3102 10 10 in 3102 10 90 v stolpcu 3 nadomesti z naslednjim:

„6,5 (*)

_________________

* Avtonomna opustitev carinske dajatve do 31. decembra 2024, razen za Rusijo in Belorusijo, za kateri se uporablja stopnja 6,5 %, v skladu z Uredbo Sveta 2022/XXXX [številka te uredbe].“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 31. decembra 2024.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

NASLOV PREDLOGA

Predlog Uredbe Sveta o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

PRORAČUNSKE VRSTICE:

Poglavje in člen: Poglavje 12, člen 120

Znesek za leto 2022, določen v proračunu: 17 912 606 159

FINANČNE POSLEDICE

◻    Predlog nima finančnih posledic.

X    Predlog nima finančnih posledic za odhodke, ima pa finančne posledice za prihodke iz tradicionalnih lastnih sredstev iz naslednjih razlogov:

Leta 2021 je skupna vrednost uvoza oznake KN 2814 10 00 znašala 1,3 milijarde EUR. Konvencionalna stopnja dajatve za to oznako KN je 5,5 %. Večina tega uvoza (68 %) je bila dajatev prosta zaradi izvajanja sporazumov o prosti trgovini. Dodatnih 29 % je bil uvoz iz Rusije, za katerega tarifno znižanje ne bo veljalo. Ocenjene nepobrane dajatve zato znašajo 2,1 milijona EUR (1,3 milijarde EUR x 3-odstotni delež uvoza x 5,5 %) na leto.

Leta 2021 je skupna vrednost uvoza oznak KN 3102 10 10 in 3102 10 90 znašala 1,8 milijarde EUR. Konvencionalna stopnja dajatve za to oznako KN je 6,5 %. Večina tega uvoza (65 %) je bila dajatev prosta zaradi izvajanja sporazumov o prosti trgovini. Dodatnih 24 % je bil uvoz iz Rusije in Belorusije, za kateri tarifno znižanje ne bo veljalo. Ocenjene nepobrane dajatve zato znašajo 12,9 milijona EUR (1,8 milijarde EUR x 11-odstotni delež uvoza x 6,5 %) na leto.

Na podlagi navedenega se učinek na izgubo prihodkov za proračun EU, ki izhaja iz te uredbe, ocenjuje na 11,25 milijona EUR letno [(12,9 milijona EUR + 2,1 milijona EUR = 15 milijonov EUR bruto znesek, vključno s stroški pobiranja) x 0,75].

Za leto 2022 je učinek na izgubo prihodkov iz tradicionalnih lastnih sredstev za proračun EU ocenjen na tretjino zgoraj navedenega zneska, tj. 3,8 milijona EUR.

Države članice bodo izgubo prihodkov v tradicionalnih lastnih sredstvih nadomestile s prispevki lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND).

(1)    www.sanctionsmap.eu