EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.5.2022

COM(2022) 223 final

2022/0162(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Finančna uredba 1 določa načela in splošna finančna pravila za pripravo in izvrševanje proračuna EU ter nadzor financ EU. Finančna uredba iz leta 2018 je rezultat obsežne revizije, s katero so bila prejšnja pravila uporabe vključena v enotna pravila. Z revizijo se je povečala prožnost, znatno so se poenostavila finančna pravila in utrla se je pot predlogom iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Pri teh enostavnejših pravilih je potreben čas, da se v celoti izkoristi njihov potencial za izvajanje programov in instrumentov za obdobje 2021–2027, na primer v zvezi z enotnim revizijskim pristopom, navzkrižnim opiranjem na revizije in ocene, možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov, zmanjšanjem upravnega bremena in osredotočenostjo na rezultate. Spreminjanje finančnih pravil prepogosto ustvarja negotovost za prejemnike sredstev EU.

Zato Komisija zdaj predlaga ciljno usmerjeno spremembo, katere cilj je doseči pravo ravnovesje z osredotočanjem na spremembe, ki so resnično potrebne. Glavni razlog za to revizijo je potreba po uskladitvi finančne uredbe s svežnjem o večletnem finančnem okviru, da se ohranijo enotna pravila, ki urejajo odhodke Unije, kar pomeni, da so vsa splošna finančna pravila vključena v finančno uredbo. To bo zagotovilo večjo pravno varnost za institucije Unije in prejemnike sredstev Unije. Predlog odraža tudi izjave institucij EU v okviru večletnega finančnega okvira.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

Revizija finančne uredbe ne spada v program ustreznosti in uspešnosti predpisov. Vendar revizija z odzivom na potrebo po poenostavitvi in izboljšanju finančnih pravil EU ter njihovi uskladitvi s svežnjem o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 znatno prispeva k agendi za boljše pravno urejanje. Predlagani pristop je popolnoma v skladu z okvirom za boljše pravno urejanje in prizadevanji Komisije za poenostavitev.

Predlog na primer vključuje sklicevanje na digitalne revizije in nastajajoče tehnologije, da bi se spodbudila njihova širša uporaba, hkrati pa ohranja prožnost. Predlog vključuje tudi izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19 v zvezi z javnim naročanjem (npr. skupno javno naročanje, javno naročanje v imenu držav članic, uporaba osrednjega nabavnega organa, javna naročila z več izvajalci za isto vrsto blaga ali storitev, izdajanje elektronskih računov in boljša pravila o zunanjih strokovnjakih). Vsebuje tudi poenostavitvene ukrepe za nepovratna sredstva (npr. poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, enostavnejša pravila za uporabo prostovoljcev, enostavnejši izračun za dokazovanje skladnosti z načelom neprofitnosti in enostavnejši postopek za dodeljevanje humanitarne pomoči). Končni cilj vseh teh ukrepov je zmanjšati upravno breme za vložnike in prejemnike sredstev EU brez ustvarjanja dodatnih tveganj za dobro finančno poslovodenje proračuna EU.

Mikropodjetja niso izvzeta s področja uporabe predloga. Takšna podjetja so lahko upravičenci do sredstev EU, zato morajo splošna finančna pravila veljati tudi zanje. Že pravila za obdobje financiranja 2021–2027 olajšujejo sodelovanje mikropodjetij. Komisija je na primer nedavno uporabila pravila finančne uredbe o poenostavljenih oblikah financiranja za sprejetje sklepa, ki lastnikom mikropodjetij omogoča, da svoje stroške za osebje prijavijo kot vnaprej določene stroške na enoto v okviru katerega koli programa financiranja, ne da bi jim bilo treba predložiti dokazila o prijavljenih stopnjah. Poleg tega predlog na nekaterih področjih zmanjšuje stroške za podjetja, pri čemer gre pogosto za mikro, mala in srednja podjetja. Cilj predloga je okrepiti izvajanje načela sorazmernosti, med drugim z opiranjem na potrebno skrbnost partnerjev, ki izvršujejo proračun v okviru posrednega upravljanja. To bi omogočilo prožnejši pristop k mikro, malim in srednjim podjetjem. Na splošno bi morali številni ciljno usmerjeni poenostavitveni ukrepi koristiti vsem podjetjem, s tem pa tudi malim in srednjim podjetjem.

•Temeljne pravice

Predlog je v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima proračunskih posledic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

1.1.Uskladitev z večletnim finančnim okvirom in poenostavitev

·Uskladitev z večletnim finančnim okvirom (splošno): v finančno uredbo je dodanih nekaj sklicevanj na temeljne akte obdobja 2021–2027 in drugo zakonodajo. Poleg tega se za zagotovitev nemotenega izvajanja uredbe o večletnem finančnem okviru 3 predlaga, da se v skladu s pristopom enotnih pravil v finančni uredbi odražajo nekatera odstopanja od proračunskih načel iz sektorskih temeljnih aktov (členi 12, 14, 15 in 18, člen 32(2), člen 41(2), člen 44(1) in (3), člen 48(2), člen 54, člen 96(1) in (2), člen 97(3), člen 106(1), člen 115(3), člen 214(3), člen 250(1), točka (b), in člen 253(1), točka (c), finančne uredbe). Poleg tega se, da se izvrši skupna izjava o možni vključitvi vsebine uredbe o splošnem režimu pogojenosti 4 , v naslovu II doda sklic na to uredbo o načelih, od katerih sektorska zakonodaja ne more odstopati (člen 6).

·Najemanje in dajanje posojil: namen predloga je izboljšati poročanje v skladu s skupno izjavo 2020/C 444 I/06 5 , da bi se povečala preglednost in olajšalo sodelovanje s proračunskim organom. Predlagana sprememba racionalizira obveznosti poročanja za najemanje in dajanje posojil. Kodificira sedanjo prakso, tako da se v dokument, priložen oddelku proračuna, ki se nanaša na Komisijo, vključi celovit pregled najemanja in dajanja posojil Komisije (člen 52(1)).

·Namenski prejemki: cilj predloga je povečati preglednost in prepoznavnost zunanjih namenskih prejemkov v dokumentih, ki spremljajo proračun, v skladu s skupno izjavo (člen 22(1) ter člen 41(3) in (8)). Prav tako si prizadeva olajšati upravljanje dodatnih prispevkov (vključno s prostovoljnimi) iz držav članic (člen 21(2)), s čimer se prepreči, da bi bilo treba plačila zahtevati od držav članic, preden se pojavijo dejanske potrebe po plačilih.

·Finančni instrumenti in proračunska jamstva: cilj predloga je izboljšati pravno jasnost z: (i) odpravljanjem nedoslednosti in podvajanj v sedanji finančni uredbi; (ii) boljšim odražanjem delovanja oblikovanja rezervacij in proračunskih jamstev in (iii) posodobitvijo ustreznih pravil (člen 2(9), novi člen 2(15), novi člen 2(33), novi člen 212(3), člen 212(5), člen 213(4), člen 221 in člen 223(6) ter novi člen 213(5)).

·Poleg tega predlog racionalizira poročanje, da bi se izognili podvajanjem in nedoslednostim. Krepi obveznosti poročanja v delovnem dokumentu, priloženem predlogu proračuna, in celovitem finančnemu poročilu v skladu s členom 253(1). Ta racionalizacija pomeni tudi, da je treba sedanji člen 250 črtati. Nazadnje, s predlogom se krepi člen 218, saj so nekatere določbe prejšnjega člena 41(5) prestavljene v člen 218. Ta poteza zagotavlja, da ni treba pripraviti dveh vzporednih poročil o skupnem skladu za rezervacije s podobno vsebino (novi člen 41(5), točka (g), člen 210(3) in člen 218).

·Predlog tudi pojasnjuje, kako oblikovanje rezervacij in proračunska jamstva vplivajo na opredelitve in pravila o proračunskih obveznostih, pravnih obveznostih, prejemnikih in objavi informacij o prejemnikih (člen 2(38) in (58), člen 7(4), člen 10(3), člen 38(3), točka (c), člen 112(2), člen 113(1), točka (a), člen 113(4), člen 115(2) in člen 163).

1.2.Krizno upravljanje, posodobitev in poenostavitev

·Nefinančne donacije institucij EU: predlog vključuje nov instrument, ki odraža sedanjo prakso. Institucijam EU bo zagotovil okvir za darovanje blaga, storitev ali gradenj. Z njim bodo zagotovljeni tudi trdna pravna podlaga, zlasti za prihodnje izredne razmere, večja preglednost, odgovornost in pravna varnost za prejemnike (člen 2(1), (2), (3), (38), (50) in (58), člen 133, člen 154(3) in novi člen 244).

·Nagrade: podobno kot pri uvedbi nefinančnih donacij bi morale imeti institucije EU tudi možnost, da podeljujejo nagrade, ki niso finančne, kot so boni, vstopnice in potovanja. To je na primer pomembno tudi zato, da se omogočijo tekmovanja med mladimi, ki nimajo bančnega računa v svoji državi članici, vendar lahko brez težav prejmejo nagrado v praktični obliki. Uvedba te možnosti zahteva manjše spremembe v členu 2(52), členu 210(4) in členu 211(1).

·Javno naročanje in strokovnjaki: predlog prilagaja pravila o javnem naročanju, ki se uporabljajo v primerih kriznega upravljanja, da se institucijam ali organom EU omogoči, da naročajo v imenu držav članic ali delujejo kot osrednji nabavni organ. Ta osrednji nabavni organ bi lahko daroval ali preprodajal blago in storitve državam članicam ter začel postopke skupnega javnega naročanja, čeprav institucije EU ne bi pridobivale storitev in blaga zase (člen 169(1) in (2), novi člen 169(3) ter točka 11.1(f) in točka 12.2(a) Priloge I). Predlog tudi posodablja opredelitev krizne situacije, tako da vključuje javno zdravje in zdravje živali, izredne razmere v zvezi z varnostjo hrane in globalne grožnje za zdravje, kot so pandemije (člen 2(22)).

Drugi poenostavitveni ukrepi, tehnični popravki in posodobitve omogočajo javna naročila z več izvajalci, odpravljajo nedoslednosti in opustitve ter pojasnjujejo digitalizacijo postopkov javnega naročanja (novi člen 2(46), člen 2(76), člen 164(5), člen 168(3), člen 171(1), člen 173(1), člen 174(2) in (3), člen 175 ter točka 1.2, točka 6.2, točka 6.3, točka 6.4, točka 6.6, točka 9.3, točka 9.4, točka 9.5, točka 11.1(a) in (c), točka 11.1(h)(iv), točka 11.1(j) in (m), točka 11.2, točka 16.3(f) in (g), točka 18.1, točka 18.7, točka 19.2, točka 20.2, točka 21.1, točka 24.3, točka 27, točka 28.1, točka 28.2, nova točka 29.4, točka 30.2, točka 31.1, nova točka 34, točka 35.1 in točka 39.3 Priloge I).

Predlog nadalje usklajuje pravila o javnem naročanju iz finančne uredbe z Direktivo 2014/24/EU o javnem naročanju in Direktivo 2014/55/EU o izdajanju elektronskih računov. Predlog na primer pojasnjuje roke, ki se uporabljajo za dinamične nabavne sisteme, in vključuje možnost, da se kot merila za oddajo ocenijo kvalifikacije in izkušnje osebja, dodeljenega za izvajanje naročila (člen 117(3), člen 176(2), novi člen 176(4) in (5) ter člen 179(1)).

Predlog se odziva tudi na potrebo po prožnejših pravilih za delegacije Unije v tretjih državah, pri čemer upošteva lokalne tržne razmere in prakse držav članic. Zato so prag za dostop do trga in pravila o tem dostopu usklajeni s tistimi, ki se trenutno uporabljajo za javno naročanje za zunanje ukrepe. Poleg tega bi se delegacijam Unije, ki oddajo naročila za svoj račun, omogočilo, da bi dokumentacije vloge sprejele tudi, kadar se na primer predloži osebno (člen 153(5)).

Predlaga se tudi, da se za javna naročila institucij EU uporabijo ukrepi, sprejeti v okviru instrumenta za mednarodno javno naročanje 6 (še ni sprejet). Javni naročniki bodo morali uporabljati ukrepe instrumenta za mednarodno javno naročanje (v obliki prilagoditve ocene za ponudbe, prejete od gospodarskih subjektov s sedežem v nekaterih tretjih državah, ali izključitve teh subjektov) na enak način kot javni naročniki in naročniki držav članic, ko bo začela veljati uredba o instrumentu za mednarodno javno naročanje ter bodo ukrepi instrumenta za mednarodno javno naročanje sprejeti in objavljeni v Uradnem listu – institucije EU bi morale dajati zgled in uporabljati ista pravila (člen 179(1), novo besedilo, in točka 14 Priloge I).

Predlog je odziv na potrebo po poenostavitvi postopkov javnega naročanja za zgradbe. Poleg tega predlog iz področja uporabe pravil o javnem naročanju iz te uredbe izključuje storitve avtentikacije, ki jih opravljajo notarji, vključuje možnost postopkov s pogajanji brez predhodne objave za storitve, ki jih zagotavljajo organizacije držav članic, in razširja področje uporabe za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu po neuspešnem konkurenčnem postopku s pogajanji (člen 164 in točka 6 Priloge I).

V skladu z veljavno sodno prakso 7 morajo ponudniki pred sprejetjem odločitve o oddaji ponudbe predložiti dokazila o pogojih za sodelovanje in merilih za izključitev, ki so jih uporabili. Predlog zagotavlja, da je finančna uredba v zvezi s tem usklajena s sodno prakso (člen 2(51) in točka 18.4 Priloge I).

Uvodne izjave izpostavljajo sedanja pravila o zelenih javnih naročilih.

Nazadnje predlog prenavlja pravila za strokovnjake, da bi bila celovitejša in usklajena z dejanskim stanjem na trgu. To bi institucijam Unije omogočilo, da bi lahko pri sklepanju pogodb s plačanimi zunanjimi strokovnjaki tekmovale s plačili, ki jih ponujajo drugi akterji na trgu. Nova pravila bi Komisiji tudi omogočila, da bi lahko dalj časa uporabljala sezname strokovnjakov (člen 242).

·Nepovratna sredstva: predlog vključuje tehnične posodobitve, poenostavitev, pojasnila in popravke. Pojasnjuje pravila o poenostavljenih oblikah nepovratnih sredstev (člen 184(3) in člen 187) ter določa, da se 50-odstotna omejitev za stroške prostovoljcev uporablja za celotno financiranje ukrepa (člen 194(2)).

Poleg tega je v predlogu pojasnjeno, da v razčiščevalnem postopku ni treba sistematično zavrniti udeleženca iz postopka dodeljevanja (člen 135).

Predlog tudi poenostavlja izračune v skladu z načelom neprofitnosti (člen 196(4)) in zagotavljanje finančne podpore tretjim stranem v posebnih primerih (člen 208, tretji pododstavek).

Za večjo preglednost je dodana opredelitev nevladnih organizacij, vložniki vlog za nepovratna sredstva pa bi morali prijaviti svoj pravni status in potrditi, ali so nevladne organizacije (novi člen 2(46) in člen 200(1), točka (a)).

Nazadnje se popravljata opredelitev in uporaba pojma „javna naročila“ iz naslova VIII (člen 2(16) ter člen 205(1) in (2)).

·Donacije institucijam EU: predlog omogoča v izjemnih okoliščinah in z ustreznimi zaščitnimi ukrepi hitrejše odločanje o tem, ali naj se donacije sprejmejo ali zavrnejo, kadar je potreben hiter odziv, kadar so take donacije namenjene humanitarni pomoči, nujni pomoči, civilni zaščiti ali pomoči za krizno upravljanje (člen 25(3)).

·Digitalizacija: predlog podpira zavezo Komisije glede uvedbe privzeto digitalne ureditve. Povečuje učinkovitost in kakovost kontrol in revizij s pomočjo digitalizacije in nastajajočih tehnologij, kot so podatkovno rudarjenje, strojno učenje, robotizirana avtomatizacija procesov in umetna inteligenca. Večja prepoznavnost teh vidikov bi morala privesti do širše in doslednejše uporabe digitalnih revizij in kontrol. To bi moralo povečati raven zagotovila, hkrati pa zmanjšati stroške revizij in kontrol (člen 36, člen 63(4), točka (a), člen 74(5) in (6), člen 150(1)).

Cilj predloga je tudi izboljšati kakovost in interoperabilnost podatkov o prejemnikih financiranja Unije za kontrole in revizije, tudi z uporabo enotnega integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganja (dodatne podrobnosti v točki 3 spodaj).

Nekatera pravila in postopke za javno naročanje in strokovnjake bi bilo treba spremeniti, da bi se upošteval napredek na področju digitalizacije.

·Zeleni prehod: namen tega predloga je tudi prilagoditi finančno uredbo, da se zagotovi, da se z izvrševanjem proračuna učinkovito prispeva k doseganju evropskega zelenega dogovora. V ta namen bi bilo treba v člen 33(2) vključiti izrecno sklicevanje na načelo, da se ne škoduje bistveno, v skladu z zavezo Komisije k trajnostnemu financiranju in zelenemu prehodu.

Poleg tega je v člen 271 vključena možnost uporabe posojil za financiranje prenove stavb, da bi se olajšala ekologizacija zgradb EU.

Nazadnje, kadar je to ustrezno, bi morali razpisi za zbiranje ponudb v postopkih za oddajo javnega naročila vključevati zelena merila za oddajo ali pogoje za sodelovanje, da bi gospodarske subjekte spodbudili k ponujanju bolj trajnostnih možnosti.

Komisija v skladu s členom 6(4) podnebnih pravil meni, da so navedeni predlogi skladni s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) podnebnih pravil ter podnebnimi cilji Unije za leti 2030 in 2040. Ti predlogi so skladni tudi z zagotavljanjem napredka pri prilagajanju, kot je navedeno v členu 5 podnebnih pravil, in s cilji podnebnih pravil.

1.3.Večja zaščita finančnih interesov EU in posredno upravljanje

·Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev: predlaga se okrepitev sistema z boljšim usmerjanjem njegove uporabe na sredstva v okviru deljenega in neposrednega upravljanja, kadar se sredstva izplačajo kot finančni prispevki državam članicam, na primer v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost 8 . Na ta način se skuša organom držav članic preprečiti izbiro goljufivih gospodarskih subjektov za izvajanje projektov in bolje zaščititi proračun Unije pred hudimi kršitvami, ne da bi se čakalo na končni izid nacionalnih postopkov. V zvezi z medteritorialno razsežnostjo izvajanja projektov se predlaga, da se izključitev subjektov in oseb na ravni Unije uporablja za celotno financiranje Unije za izvajanje projektov v vseh državah članicah. Za tako izključitev bi veljalo več omejitev in zaščitnih ukrepov. Njeno področje uporabe bi bilo omejeno na izčrpen seznam najhujših oblik kršitev (npr. korupcija, goljufije, pranje denarja in terorizem), ugotovljenih v: (i) dokončni reviziji Unije, poročilu Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ali preiskavi Evropskega javnega tožilstva (EJT) ali (ii) nacionalni reviziji, sodbi ali upravni odločbi (člen 138(2), člen 139(1) in člen 145(5)).

Poleg navedenega se dodajo avtonomni razlogi za izključitev, ki temeljijo na zavrnitvi sodelovanja pri preiskavah, preverjanjih ali revizijah, ki jih izvajajo odredbodajalec, OLAF, EJT ali Računsko sodišče, in na spodbujanju sovraštva ali diskriminacije (novi člen 139(1), točka (i), oziroma novi člen 139(1), točka (c)(vi)). Predlaga se tudi, da se kršitev nasprotja interesov izrecno navede kot samostojni razlog za izključitev v okviru pojma hude kršitve poklicnih pravil (člen 139(1), točka (c)(iv)). Za zadeve, katerih narava ali okoliščine to zahtevajo (novi člen 139(6)), se predlaga hitri postopek. Predlog vključuje tudi možnost izključitve dejanskih lastnikov in povezanih subjektov, če se šteje, da so zahteve za pripisovanje odgovornosti izpolnjene (novi člen 138(2), točki (h) in (i), člen 139(2) in novi člen 139(5)). Druge spremembe obravnavajo sedanje pomanjkljivosti v sistemu, na primer z oblikovanjem pravne domneve o uradni obvestitvi o vsebini razčiščevalnih dopisov in upravnih odločb (novi člen 138(2), točka (g), člen 139(1), člen 139(1), točka (d)(i), člen 139(1), točka (e), člen 139(7), člen 140(1), člen 143, člen 145(5), člen 146(2), novi člen 147, novi člen 152(3), člen 152(2), točka (h), člen 153 in novi člen 156(6)).

·Enotni integrirani informacijski sistem za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj: cilj predloga je izboljšati kakovost in interoperabilnost podatkov o prejemnikih financiranja Unije in tistih, ki imajo končno neposredno ali posredno korist od financiranja Unije. Za učinkovito preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in odpravljanje goljufij ali odpravo nepravilnosti je treba imeti možnost, da se identificirajo fizične osebe, ki so dejanski lastniki prejemnikov in imajo končno korist od zlorabe financiranja Unije. To se doseže s standardizacijo elektronskega evidentiranja in shranjevanja podatkov o prejemnikih financiranja Unije in njihovih dejanskih lastnikih za namene kontrole in revizije. Poleg tega bi za dostop do teh podatkov o prejemnikih financiranja Unije in njihovo analizo obstajala obveznost uporabe enotnega integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj (ki ga zagotovi Komisija). Ta sistem bi znatno olajšal prepoznavanje tveganj goljufij, korupcije, dvojnega financiranja, nasprotja interesov in drugih nepravilnosti. Za razvoj, upravljanje in nadzor enotnega integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj bi bila odgovorna Komisija (členi 36, 159 in 275). Pravila o evidentiranju, shranjevanju, prenosu in obdelavi podatkov bi morala biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov. Končno je treba poudariti, da bi se v skladu s predlogom člen 36 uporabljal za primere, ko države članice prejemajo in izvršujejo financiranje Unije v okviru neposrednega upravljanja. Navedene obveznosti bi veljale za programe, sprejete in financirane na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2027, da se zagotovi dovolj časa za prilagoditev elektronskih podatkovnih sistemov ter oblikovanje smernic in usposabljanje. V prehodnem obdobju bo mogoča prostovoljna uporaba, ki se bo tudi spodbujala. Ta predlog ima ključno vlogo pri ukrepih za digitalizacijo, pojasnjenih v točki 2 zgoraj.

·Preglednost: namen predloga je izboljšati obveščanje javnosti o uporabi proračuna Unije in prejemnikih financiranja Unije. Predlog vsebuje rešitev, po kateri se od držav članic, ki izvršujejo proračun Unije v okviru deljenega upravljanja, subjektov, ki izvršujejo proračun Unije v okviru posrednega upravljanja, ter drugih institucij in organov Unije zahteva, da Komisiji vsaj enkrat letno pošljejo informacije o prejemnikih financiranja Unije. Komisija bi tem informacijam dodala podatke, ki jih ima o neposrednem upravljanju, in bi bila odgovorna za konsolidacijo, centralizacijo in objavo informacij v podatkovni zbirki na enem samem spletnem mestu, ki bi zajemalo vse načine izvrševanja proračuna Unije, tudi s strani drugih institucij in organov Unije. Takšno enotno spletno mesto bi bilo izboljšana različica sistema finančne preglednosti, ki se trenutno uporablja za neposredno upravljanje (členi 38, 159 in 275). Končno je treba poudariti, da bi se v skladu s predlogom člen 38 uporabljal za primere, ko države članice prejemajo in izvršujejo financiranje Unije v okviru neposrednega upravljanja. Navedene obveznosti bi veljale za programe, sprejete in financirane na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2027, da se zagotovi nemoten prehod in prilagodijo elektronski podatkovni sistemi.

·Posredno upravljanje: posredno upravljanje temelji na pravilih, sistemih in postopkih izvajalskih partnerjev Unije, da se zagotovi ustrezna zaščita finančnih interesov EU. Namen predloga je okrepiti uporabo sorazmernosti kot splošnega pravnega načela, zlasti pri ocenjevanju partnerjev in nalaganju pogodbenih obveznosti. To bi izboljšalo sodelovanje z izvajalskimi partnerji Unije. To je tudi skladno s pravili, ki so bila nedavno dogovorjena v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Izogibati bi se bilo treba nepotrebnemu upravnemu bremenu, zlasti za končne prejemnike, ki so mikro, mala in srednja podjetja, ali primerljive gospodarske subjekte z enakovrednim prometom ali bilančno vsoto. Ustrezne določbe je treba prilagoditi in posodobiti sklicevanja. Predlog kot poenostavitev določa možnost izvzetja organov upravljanja v okviru deljenega upravljanja iz stebrnega ocenjevanja, saj se njihova pravila že ocenjujejo v okviru deljenega upravljanja. Sedanja možnost, da se decentralizirane agencije izvzamejo iz stebrnega ocenjevanja, bi postala standardna izjema in bi se razširila na agencije, ki se v celoti financirajo same, in misije SZVP. Spreminjajo se tudi pravila o preglednosti za prejemnike financiranja EU in dodajajo se tehnična pojasnila (člen 62(1), člena 158 in 159, člen 160(3), novi člen 212(3) in člen 212(4)).

·Postopki dodeljevanja Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom: namen tega predloga je določiti posebne pogoje za sodelovanje subjektov iz tretjih držav v postopkih dodeljevanja Unije, ki zadevajo varnost ali javni red. Prav tako je njegov namen, da se ti pogoji uporabijo v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije, zlasti na področju javnega naročanja. Ta pravila se nanašajo na postopke dodeljevanja za vse vrste instrumentov za izvrševanje proračuna: nepovratna sredstva, javna naročila, nagrade, posredno upravljanje itd. (novi člen 137).

·Nasprotje interesov: ta predlog vključuje pojasnitev pojma veljavnega prava, ki vključuje nacionalno pravo o nasprotju interesov (člen 61).

·Nasprotni poklicni interesi, ki lahko negativno vplivajo na izvajanje pogodbe o javnem naročilu. Na podlagi preiskave evropskega varuha človekovih pravic v zvezi z oddajo javnega naročila 9 se predlaga, da se dodata opredelitev pojma in izrecen razlog za zavrnitev udeležencev iz postopkov dodeljevanja iz takih razlogov (člen 144). Poleg tega morajo vsi ponudniki predložiti častno izjavo, ki potrjuje, da nimajo nobenih nasprotnih poklicnih interesov, in po potrebi predložiti ustrezne informacije (točka 18.4 Priloge I). Nazadnje je v predlogu poudarjena obveznost javnega naročnika, da oceni, ali taki interesi obstajajo (točka 20.1 Priloge I).

·Pomoč držav članic pri izterjavi terjatev EU je treba zagotoviti tako, da se mehanizem pomoči, ki se že uporablja med državami članicami v skladu z Direktivo 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, razširi tudi na Komisijo. Za učinkovitejšo izterjavo terjatev EU mora biti računovodji Komisije omogočeno, da se za učinkovito obveščanje dolžnikov in identifikacijo sredstev dolžnikov opre na pomoč držav članic (novi člen 104).

·Tuje subvencije: trenutno potekajo pogajanja o predlogu Komisije za uredbo o tujih subvencijah 10 . Če bo napredek pri sprejemanju predlogov to dopuščal, bi se lahko finančna uredba med pogajanji uskladila s to novo uredbo.

1.4.Razne poenostavitve in tehnične posodobitve

Predlagane so naslednje tehnične spremembe in posodobitve finančne uredbe:

·obravnavanje izpustov in napačnih sklicevanj v členu 49(1), členu 71, členu 114(4), členu 154(3), členu 163(4) ter členu 253(1), točki (d) in (f),

·dopolnitev seznama delovnih dokumentov v členu 41(3), točka (e), z dokumentom o nepremičninski politiki,

·sprememba člena 41(4), točka (j), da se upoštevajo mednarodni računovodski standardi za javni sektor,

·prilagoditev posebnih pravil o obveznostih za Evropski kmetijski jamstveni sklad v členu 114, da se omogoči boljša uskladitev s standardnimi računovodskimi praksami. Ta tehnična sprememba vpliva tudi na posebna pravila za vnaprejšnja plačila v skladu s členom 270, vendar ne vpliva na plačila državam članicam ali upravičencem,

·vključitev tehničnih posodobitev v člen 252 o skrajšanih rokih za konsolidirane zaključne račune in sprememba datumov za predložitev dokumentov v členu 271,

·posodobitev sklicev na razveljavljeno zakonodajo Unije.

Predlagane so naslednje druge potrebne spremembe finančne uredbe:

·zagotovitev ustrezne proračunske obravnave in preprečitev pretiranega finančnega pritiska na odhodkovni strani proračuna Unije, kar bi omogočilo, da se obresti in vsa nadomestila, ki jih je treba plačati v primeru razveljavitve ali znižanja zneska globe, druge kazni ali sankcije, vključno z morebitnim negativnim donosom v zvezi s takimi globami, drugimi kaznimi ali sankcijami, odštejejo od prihodkovne strani proračuna Unije (negativni prihodki), hkrati pa se zagotovi tudi ustrezno nadomestilo v primeru povračila začasno plačanih glob (člen 48(1) in novi člen 48(2), člen 99(4), člen 108(2), člen 109(1), člen 109(2) in člen 109(4)). Te spremembe vključujejo spremembe, ki jih je Komisija zaradi nujnosti že predlagala v samostojnem predlogu Komisije o spremembi finančne uredbe v zvezi z obravnavo razveljavljenih ali znižanih glob zaradi kršitev pravil konkurence 11 ,

·poenostavitev pravil o računih izločenih sredstev, da bi se obravnavala vprašanja, s katerimi se srečujejo delegacije EU (člena 88 in 89), in o upravljanju zakladnice, zlasti glede uporabe kreditnih kartic in sodobnih načinov plačevanja (člen 86).

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

2022/0162 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti točke (d) člena 46, člena 149, točke (a) člena 153(2), členov 164, 172, 175, 177 in 178, členaov 189(2), 212(2) in 322(1) ter člena 349 navedene pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča 12 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

⇩ novo

(1)Potrebnih je več sprememb Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 15 . Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 1

(2)Po treh letih izvajanja bi bilo treba dodatno spremeniti finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun), da se odpravijo ozka grla pri izvrševanju s povečanjem prožnosti, poenostavi zagotavljanje rezultatov za deležnike in službe, poveča poudarek na rezultatih ter izboljšajo dostopnost, preglednost in odgovornost. Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 16 bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 2

(3)Da se zmanjša kompleksnost finančnih pravil, ki se uporabljajo za proračun, in se relevantna pravila združijo v eni sami uredbi, bi Komisija morala razveljaviti Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012 17 . Zaradi jasnosti bi bilo treba glavna pravila iz Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 vključiti v to uredbo, druga pravila pa bi bilo treba vključiti v navodila za službe.

⇩ novo

(4)Ta uredba bi morala določati finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije v smislu člena 322 PDEU, in ne ureja ali vpliva na izvajanje omejevalnih ukrepov, sprejetih na podlagi PDEU in PEU, tudi v okviru izvrševanja proračuna Unije.

(5)Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju finančnih pravil, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun), in po sprejetju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 18 , ki določa večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, bi bilo treba uvesti nekatere ciljno usmerjene spremembe, da bi splošna finančna pravila uskladili z novim pravnim okvirom, jih prilagodili potrebam učinkovitega kriznega upravljanja in izboljšali zaščito finančnih interesov Unije. Poleg tega bi bilo treba izvesti ciljno usmerjene poenostavitve, tehnične posodobitve in popravke.

(6)Po sprejetju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 bi bilo treba sklicevanja na temeljne akte, Sklep (EU, Euratom) 2020/2053 19 , Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2021/768 in Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 nadomestiti ali dodati sklicem, ki se uporabljajo v tej uredbi.

(7)Zaradi jasnosti se vsa sklicevanja na razveljavljeno Uredbo (ES) št. 45/2001 20 nadomestijo s sklicevanji na Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 21 .

(8)Zaradi pravne varnosti bi bilo treba popraviti več navzkrižnih sklicevanj.

(9)Treba je bolje upoštevati posebno naravo in delovanje rezervacij za finančne obveznosti in proračunska jamstva. Nekatere opredelitve in pravila o proračunskih jamstvih, proračunskih obveznostih, pravnih obveznostih, odobritvah plačil, prejemnikih in objavi informacij o prejemnikih bi bilo zato treba prilagoditi. Dodati bi bilo treba opredelitev obdobja oblikovanja rezervacij za finančne obveznosti. Poleg tega bi bilo treba posodobiti opredelitve, da bi odražale zlasti spremembe pravil o javnem naročanju in uvedbo pravil o nefinančnih donacijah.

(10)Za večjo preglednost prejemnikov sredstev Unije, ki so nevladne organizacije, bi bilo treba vključiti opredelitev nevladnih organizacij, ki bi določala merila za njihovo identifikacijo, vložniki vlog za nepovratna sredstva pa bi morali prijaviti svoj pravni status, vključno s tem, ali so nevladne organizacije.

(11)V to uredbo bi bilo treba vključiti sklic na splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije iz Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta 22 . Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 je temelj pravnega okvira za izvrševanje proračuna Unije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 3

(12)Ohraniti bi bilo treba temeljna proračunska načela. Obstoječa odstopanja od teh načel za posamezna področja, kot so raziskave, zunanje delovanje in strukturni skladi, bi bilo treba pregledati in čim bolj poenostaviti, pri čemer bi bilo treba upoštevati, ali so še relevantna, kakšna je njihova dodana vrednost za proračun in kakšno breme nalagajo deležnikom.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 4

(13)Pravila o prenosu odobritev bi morala biti predstavljena na bolj jasen način in treba bi bilo razlikovati med samodejnimi in nesamodejnimi prenosi. Zadevne institucije Unije bi morale Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavljati informacije tako o samodejnih kot o nesamodejnih prenosih.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 5

(14)Prenos in poraba zunanjih namenskih prejemkov za naslednike posameznega programa ali dejavnosti bi morala biti dovoljena z namenom učinkovite uporabe teh sredstev. Obstajati bi morala možnost, da se notranji namenski prejemki lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto, razen če ta uredba določa drugače.

⇩ novo

(15)Po sprejetju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in z njim povezanih temeljnih aktov bi bilo treba nekatera pravila v zvezi s proračunskimi načeli, zlasti glede razveljavitve in prenosa, sprostitev obveznosti in ponovne razpoložljivosti odobritev, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti, določena v Uredbi 2021/2116 23 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbi (EU, Euratom) 2020/2093, Uredbi (EU) 2021/836 Evropskega parlamenta in Sveta 24 , Uredbi (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , Uredbi (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta 26 , Sklepu Sveta (EU) 2021/1764 27 , Uredbi Sveta (Euratom) 2021/948 28 in Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta 29 , vključiti v to uredbo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 6

(16)V zvezi z notranjimi namenskimi prejemki bi moralo biti dovoljeno financiranje novih projektov gradnje s prejemki iz oddaje in prodaje zgradb. V ta namen bi bilo treba takšne prejemke šteti za notranje namenske prejemke, ki se lahko prenesejo, dokler niso v celoti porabljeni.

⇩ novo

(17)Zaradi poenostavitve in boljše uskladitve časovnega okvira prispevkov držav članic z ustreznimi potrebami po plačilih bi bilo treba vse dodatne finančne prispevke držav članic za ukrepe in programe Unije, vključno s prostovoljnimi prispevki, obravnavati enako in jih šteti za zunanje namenske prejemke.

(18)Za večjo preglednost pri prikazu informacij o namenskih prejemkih bi bilo treba v prilogi, ki je sestavni del proračuna, zagotoviti podrobne informacije o ocenjenem znesku zunanjih namenskih prejemkov, ki bodo prejeti, in predvideni dodelitvi za ustrezne proračunske vrstice.

(19)Pravila o prerazporeditvah, za katere veljajo posebne določbe, bi bilo treba posodobiti, da bi se upoštevala rezerva za solidarnost in nujno pomoč, vzpostavljena v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2093. Poleg tega bi bilo treba izvesti prilagoditve, da bi se upoštevalo dejstvo, da predlogi sprememb proračuna niso več potrebni za uporabo rezerve za solidarnost in nujno pomoč.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 7

(20)Institucije Unije bi morale imeti možnost sprejeti kakršno koli donacijo v korist Unije.

⇩ novo

(21)Da se omogoči hiter odziv v izjemnih okoliščinah, bi morala imeti Komisija možnost, da sprejme donacije v naravi, ne glede na njihovo vrednost, kadar so take donacije namenjene humanitarni pomoči, nujni pomoči, civilni zaščiti ali pomoči za krizno upravljanje. Za zagotovitev ustreznih zaščitnih ukrepov bi morala Komisija take donacije sprejeti le, če je njihov sprejem v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti, ne povzroča nasprotij interesov in ne škoduje podobi Unije. Donator v trenutku sprejema ne bi smel biti v eni od situacij za izključitev v okviru sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev ter ne bi smel biti evidentiran kot izključen v ustrezni podatkovni zbirki.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 8

(22)Uvesti bi bilo treba določbo, na podlagi katere bi lahko pravna oseba s sredstvi v naravi sponzorirala dogodek ali dejavnost za namene promocije ali družbene odgovornosti gospodarskih družb.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 9 (prilagojeno)

(23)Pojasniti bi bilo treba pojem smotrnosti v povezavi s proračunom. Smotrnost bi bilo treba povezati neposredno z uporabo načela dobrega finančnega poslovodenja. Opredeliti bi bilo treba tudi načelo dobrega finančnega poslovodenja ter vzpostaviti povezavo med zastavljenimi cilji in ⌦ kazalniki smotrnosti, ⌫ smotrnostjo, kazalniki in rezultati ter gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo porabe odobritev. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba opredeliti terminologijo v zvezi s smotrnostjo, zlasti učinek in rezultate, pri tem pa se izogibati navzkrižjem z obstoječimi okviri smotrnosti različnih programov.

⇩ novo

(24)Glede na pomen obravnavanja podnebnih in okoljskih izzivov in za zagotovitev, da izvrševanje proračuna prispeva k doseganju evropskega zelenega dogovora 30 , bi bilo treba pojem smotrnosti v zvezi s proračunom razširiti, da bi vključeval trajnostno izvajanje programov in dejavnosti, ki ne bi oviralo doseganja okoljskih ciljev blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam, trajnostne rabe in varstva vodnih in morskih virov, prehoda na krožno gospodarstvo, preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja ter varstva in obnove biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 10

(25)V skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 31 , bi morala biti zakonodaja Unije visoke kakovosti in bi se morala osredotočiti na področja, na katerih ima največjo dodano vrednost za državljane, ter kar najbolj učinkovita in uspešna pri doseganju skupnih ciljev politik Unije. Uvedba ocenjevanja za obstoječe in nove programe porabe proračunskih sredstev ter dejavnosti s precejšnjo porabo proračunskih sredstev lahko prispeva k doseganju teh ciljev.

⇩ novo

(26)Da bi se uresničila zaveza Komisije, da bo privzeto digitalna ter da bo spodbujala učinkovitejše in kakovostnejše kontrole in revizije s povečanjem ravni zagotovila ob hkratnem znižanju stroškov, je primerno uvesti izrecno sklicevanje na uporabo digitalnih orodij in nastajajočih tehnologij, kot so strojno učenje, robotizirana avtomatizacija procesov, podatkovno rudarjenje in umetna inteligenca.

(27)Za boljšo zaščito proračuna Unije pred goljufijami, korupcijo, nasprotji interesov, dvojnim financiranjem in drugimi nepravilnostmi bi bilo treba uvesti standardizirane ukrepe za zbiranje, primerjavo in združevanje informacij o prejemnikih financiranja Unije. Za učinkovito preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in odpravljanje goljufij ali odpravo nepravilnosti je treba zlasti imeti zmožnost, da se identificirajo fizične osebe, ki imajo končno neposredno ali posredno korist od financiranja Unije, in tisti, ki imajo končno korist od zlorabe financiranja Unije. Elektronsko evidentiranje in shranjevanje podatkov o prejemnikih financiranja Unije, vključno z njihovimi dejanskimi lastniki, kot so opredeljeni v členu 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 32 , ter redno dajanje teh podatkov na voljo v enotnem integriranem informacijskem sistemu za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj, ki ga zagotovi Komisija, bi morali olajšati ocenjevanje tveganja za namene izbora, dodeljevanja, finančnega poslovodenja, spremljanja, preiskovanja, kontrole in revizije ter prispevati k učinkovitemu preprečevanju, odkrivanju, odpravljanju in spremljanju goljufij, korupcije, nasprotij interesov, dvojnega financiranja in drugih nepravilnosti. Komisija bi morala biti odgovorna za razvoj, upravljanje in nadzor enotnega integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj. Komisija, države članice, osebe ali subjekti, ki izvršujejo proračun, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ter drugi preiskovalni in kontrolni organi Unije bi morali imeti potreben dostop do teh podatkov v okviru izvajanja svojih pristojnosti. Pravila o evidentiranju, shranjevanju, prenosu in obdelavi podatkov bi morala biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 11

(28)V skladu z načelom preglednosti, določenim v členu 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), institucije Unije delujejo čim bolj odprto. V zvezi z izvrševanjem proračuna uporaba tega načela predvideva, da bi morali biti državljani seznanjeni s tem, kje in v katere namene Unija porablja sredstva. Takšne informacije spodbujajo demokratično razpravo, prispevajo k udeležbi državljanov v procesu sprejemanja odločitev Unije, krepijo institucionalni nadzor in pregled nad odhodki Unije ter prispevajo k spodbujanju njene verodostojnosti. Komuniciranje bi moralo biti bolj ciljno usmerjeno in bi moralo biti usmerjeno v večanje prepoznavnosti prispevka Unije med državljani. Taki cilji bi se morali dosegati z objavo, če je le mogoče s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodij, ustreznih informacij o vseh prejemnikih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, ob upoštevanju legitimnih interesov teh prejemnikov do zaupnosti in varnosti, v primeru fizičnih oseb pa pravice do zasebnosti in varstva njihovih osebnih podatkov. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale institucije Unije pri objavi informacij zato uporabiti selektivni pristop. Odločitve o objavi bi morale temeljiti na ustreznih merilih, da bi bile podane informacije smiselne.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 12 (prilagojeno)

⇨ novo

(29)Brez poseganja v pravila o varstvu osebnih podatkov bi si bilo treba prizadevati za kar največjo možno preglednost, kar zadeva informacije o prejemnikih. Informacije o prejemnikih sredstev Unije, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, bi bilo treba objaviti na posebnem spletnem mestu institucij Unije, kot je sistem finančne preglednosti,. in ⇨ Zahteve glede objave bi morale zajemati vse načine izvrševanja proračuna, tudi s strani drugih institucij in organov Unije. V ta namen bi morale države članice, osebe in subjekti, ki izvršujejo proračun, ter druge institucije in organi Unije Komisiji vsaj enkrat letno posredovati informacije o prejemnikih financiranja Unije. Te informacije ⇦ bi morale vključevati vsaj ime ⇨ , edinstveno identifikacijsko oznako ⇦ in lokacijo prejemnika, znesek prevzetih pravnih obveznosti in namen ukrepa. Pri teh informacijah bi bilo treba upoštevati relevantna merila, kot so pogostnost, vrsta in pomen ukrepa.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 13

(30)Komisija bi morala imeti možnost posrednega izvrševanja proračuna prek organizacij države članice. Zaradi pravne varnosti je organizacijo države članice ustrezno opredeliti kot subjekt s sedežem v državi članici, ki je subjekt javnega prava oziroma subjekt zasebnega prava, ki ga ta država članica pooblasti za opravljanje javne storitve in mu zagotovi ustrezna finančna jamstva. Finančno podporo, ki jo država članica zagotavlja takšnim subjektom zasebnega prava v skladu z obstoječimi zahtevami prava Unije v obliki, o kateri odloči ta država članica in ki ne zahteva nujno bančnega jamstva, bi bilo treba šteti za ustrezna finančna jamstva.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 14

Pri nagradah, dodeljevanju nepovratnih sredstev in pogodbah, oddanih na podlagi javnega, odprtega konkurenčnega postopka, ter zlasti pri natečajih, pozivih za zbiranje predlogov in pozivih k oddaji ponudb, bi bilo treba zaradi spoštovanja načel iz PDEU, zlasti načel preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, objaviti ime in lokacijo prejemnikov sredstev Unije. Takšna objava bi morala okrepiti nadzor, ki ga imajo neuspešni vložniki nad postopki dodeljevanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 15

(31)Osebni podatki fizičnih oseb ne bi smeli biti javno dostopni dlje od obdobja, v katerem prejemnik uporablja prejeta sredstva, in bi jih bilo zato treba po dveh letih odstraniti. Isto bi moralo veljati tudi za osebne podatke za pravne osebe, pri katerih je v uradnem nazivu navedenih ena ali več fizičnih oseb.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 16

(32)V večini primerov, ki jih zajema ta uredba, se objava nanaša na pravne osebe. Kadar gre za fizične osebe, bi morala objava osebnih podatkov spoštovati načela sorazmernosti med velikostjo dodeljenega zneska in potrebo po nadzoru najustreznejše porabe sredstev. V takšnih primerih je objava regije na ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: raven NUTS) skladna s ciljem objave informacij o prejemnikih in zagotavlja enako obravnavanje med državami članicami različnih velikosti ter spoštuje pravico prejemnikov do zasebnega življenja in zlasti varstva njihovih osebnih podatkov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 17

⇨ novo

(33)Zaradi pravne varnosti in v skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah se te informacije ne bi smele objaviti. Na primer ne bi se smele objaviti informacije glede štipendij ali drugih oblik neposredne pomoči, plačane fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, določenih naročil zelo nizke vrednosti ali finančne podpore iz finančnih instrumentov ⇨ ali prek proračunskih jamstev ⇦ , ki je nižja od določene mejne vrednosti, ali v primerih, v katerih razkritje ogroža pravice in svoboščine vpletenih posameznikov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov. Vendar za nepovratna sredstva ne bi smelo biti nobenega posebnega izvzetja od obveznosti objave informacij na podlagi posebnega praga, da se ohrani trenutna praksa in se omogoči preglednost.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 18

(34)Kadar so osebni podatki prejemnikov objavljeni za namene preglednosti v zvezi s porabo sredstev Unije in nadzorom nad postopki dodeljevanj, bi morali biti ti prejemniki obveščeni o takšni objavi ter o svojih pravicah in postopkih, ki se uporabljajo za uveljavljanje teh pravic v skladu z uredbama (EU) 2018/1725 (ES) št. 45/2001 33 in (EU) 2016/679 34 Evropskega parlamenta in Sveta.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 19

(35)Da bi bilo mogoče zagotoviti spoštovanje načela enakega obravnavanja med vsemi prejemniki, bi bilo treba objavo informacij, povezanih s fizičnimi osebami, objaviti tudi v skladu z obveznostjo držav članic, da zagotovijo visoko stopnjo preglednosti naročil, ki presegajo mejne vrednosti, določene v Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta 35 .

🡻 2018/1046 uvodna izjava 20

⇨ novo

(36)V primeru posrednega in deljenega upravljanja bi morale informacije o prejemnikih in končnih prejemnikih na razpolago dati osebe, subjekti ali imenovani organi, ki izvršujejo sredstva Unije. V primeru deljenega upravljanja bi morale biti informacije objavljene v skladu s pravili za posamezni sektor. ⇨ Države članice, ki prejemajo sredstva Unije in jih izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, bi morale dati na razpolago informacije o svojih prejemnikih v skladu s to uredbo. ⇦ Komisija bi morala dati na razpolago informacije o enotnem spletnem mestu, vključno z navedbo svojega naslova, na katerem je mogoče najti informacije o prejemnikih in končnih prejemnikih.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 21

(37)Za povečanje berljivosti in preglednosti podatkov o finančnih instrumentih, ki se izvršujejo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, je ustrezno združiti vse obveznosti poročanja v en sam delovni dokument, ki se priloži predlogu proračuna.

⇩ novo

(38)Za zagotovitev preglednosti, preprečevanje podvajanja in uskladitev časovnega okvira poročanja z razpoložljivostjo ustreznih podatkov bi bilo treba informacije o proračunskih jamstvih, skupnem skladu za rezervacije in pogojnih obveznostih zbrati v okviru teh treh kategorij in jih celovito predstaviti v ustreznih poročilih.

(39)Za večjo preglednost in točnost pri poročanju bi morale informacije o finančnih instrumentih, predstavljene v delovnem dokumentu, priloženem predlogu proračuna, vključevati informacije o realiziranih izgubah iz sredstev.

(40)Da bi se zagotovila usklajenost s časovnim okvirom za sprejetje načrta prihodkov in odhodkov, bi bilo treba predlogu proračuna priložiti delovni dokument o nepremičninski politiki Komisije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 22 (prilagojeno)

(41)Komisija bi morala zaradi spodbujanja dobrih praks pri izvajanju Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS), Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za pomorstvo, in ribištvo ⌦ in akvakulturo ⌫ (ESPR ⌦ ESPRA ⌫) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) imeti možnost, da organom, odgovornim za upravljanje in kontrolo, v informativne namene da na voljo nezavezujoč metodološki priročnik, v katerem določi lastno strategijo kontrole in s tem povezani pristop, vključno s kontrolnimi seznami ter primeri dobrih praks. Ta priročnik bi se moral po potrebi posodabljati.

⇩ novo

(42)Treba bi bilo omogočiti, da se od prihodkov splošnega proračuna Unije odštejejo vse dolgovane obresti ali druge dajatve na zneske razveljavljenih ali znižanih glob, drugih kazni ali sankcij, vključno z morebitnimi negativnimi donosi v zvezi s temi zneski. Da se zagotovi upoštevanje splošnega načela vrnitve v prejšnje stanje (restitutio in integrum), ki se uporablja za globe, druge kazni ali sankcije, ki jih naložijo institucije Unije, Sodišče pa jih pozneje razveljavi ali zniža, je treba zagotoviti, da se morebitni negativni donos začasno pobranega zneska takih glob, drugih kazni ali sankcij, ki jih naložijo institucije Unije, ne odšteje od zneska, ki ga je treba vrniti. Za nadomestilo izgube uživanja denarnih sredstev od datuma, ko je podjetje Komisiji začasno plačalo globo, do datuma vračila bi bilo treba znesek, ki ga je treba vrniti, povečati za obresti po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, povečani za eno odstotno točko in pol, kot ustrezno nadomestilo podjetju v takih primerih, kar izključuje potrebo po uporabi katere koli druge obrestne mere za ta znesek. Poleg tega ta obrestna mera ustreza obrestni meri, ki se uporablja za dolžnika, kadar se dolžnik odloči odložiti plačilo globe, druge kazni ali sankcije in namesto plačila zagotovi finančno jamstvo. Da se zagotovi zadosten denarni tok za nadomestilo zadevnim tretjim stranem za izgubo uživanja denarnih sredstev v primerih iz člena 109(4), je treba omogočiti, da se zneski, prejeti v obliki glob, drugih kazni ali sankcij ter morebitnih ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih, knjižijo v proračun do konca naslednjega proračunskega leta.

(43)Glede na povečan obseg operacij najemanja in dajanja posojil, ki jih Komisija izvaja v imenu Unije za financiranje okrevanja po pandemiji COVID-19, bi bilo treba v zvezi s temi operacijami dodatno okrepiti preglednost. Da bi se obravnavala vse večja zapletenost teh operacij in zagotovila večja prepoznavnost njihove vsebine, bi bilo treba dokumentu, priloženemu oddelku proračuna, ki se nanaša na Komisijo, dodati celovit pregled operacij najemanja in dajanja posojil, ki jih izvaja Komisija.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 23

(44)Institucijam Unije je primerno omogočiti, da med seboj sklepajo sporazume o ravni storitve, da se olajša izvrševanje njihovih odobritev, ter uvesti možnost sklepanja takšnih sporazumov med oddelki institucij Unije, organi Unije, evropskimi uradi, organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ter Uradom generalnega sekretarja sveta guvernerjev evropskih šol, in sicer za opravljanje storitev, dobavo blaga ali izvedbo gradenj ali pogodb o nepremičninah.

⇩ novo

(45)Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti, da veljavno pravo, v skladu s katerim je treba sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi z nasprotjem interesov, vključuje pravo EU in nacionalno pravo, ki se nanašata na nasprotje interesov.

(46)Da bi se povečalo vključevanje, bi bilo treba na seznam subjektov iz člena 62(1), prvi pododstavek, točka (c), dodati subjekte zasebnega prava ali prava EU, ki imajo sedež v državi članici in se jim lahko v skladu s pravili za posamezni sektor poveri izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, ki jih je mogoče izvajati v okviru posrednega upravljanja, in imajo ustrezna finančna jamstva. Kadar takšni subjekti zasebnega prava ali prava EU nimajo finančne podpore, ki jo zagotovi država članica, bi morala biti ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovrednih finančnih jamstev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 24

(47)Primerno je določiti postopek za ustanovitev novih evropskih uradov ter razlikovati med obveznimi in neobveznimi nalogami takih uradov. Uvesti bi bilo treba možnost, da institucije Unije, organi Unije in drugi evropski uradi pooblastila odredbodajalca prenesejo na direktorja evropskega urada. Evropskim uradom bi bilo prav tako treba omogočiti, da sklepajo sporazume o ravni storitve za opravljanje storitev, dobavo blaga ali izvedbo gradenj ali izvajanje pogodb o nepremičninah. Ustrezno je določiti posebna pravila za pripravo proračunskih evidenc, določbe, ki pooblaščajo računovodjo Komisije, da nekatere svoje naloge prenese na uslužbence v teh uradih, in operativne postopke za bančne račune, katere bi lahko odprla Komisija v imenu evropskih uradov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 25

(48)Da se izboljša stroškovna učinkovitost izvajalskih agencij in upoštevajo praktične izkušnje, pridobljene v drugih organih Unije, bi bilo treba omogočiti, da se lahko računovodji Komisije poverijo vse naloge računovodje zadevne izvajalske agencije ali njihov del.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 26 (prilagojeno)

(49)Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti, da direktorji izvedbenih⌦ izvajalskih ⌫ agencij pri upravljanju odobritev za poslovanje za programe, prenesene na njihovo agencijo, delujejo kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil. Da se doseže polni učinek povečane učinkovitosti celovite centralizacije nekaterih podpornih storitev, bi bilo treba izrecno določiti možnost, da izvajalske agencije izvršujejo upravne odhodke.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 27

(50)Treba je določiti pravila glede pooblastil in odgovornosti finančnih udeležencev, zlasti odredbodajalcev in računovodij.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 28

(51)Evropski parlament, Svet, Računsko sodišče in računovodja Komisije bi bilo v treba v dveh tednih od dneva imenovanja ali razrešitve obvestiti o imenovanju ali razrešitvi odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil, notranjega revizorja in računovodje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 29

(52)Odredbodajalci bi morali biti v celoti odgovorni za izvrševanje vseh prihodkov in odhodkov v okviru svojih pristojnosti, tudi v smislu sistemov notranje kontrole, in bi morali odgovarjati za svoja dejanja, po potrebi tudi v disciplinskih postopkih.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 30

(53)Treba bi bilo določiti tudi naloge, odgovornosti in načela postopkov, ki jih morajo upoštevati odredbodajalci. Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil bi morali zagotoviti, da odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil in njihovi uslužbenci prejemajo informacije in usposabljanje v zvezi s standardi za kontrole ter metodami in tehnikami za ta namen, ter zagotoviti, da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev delovanja kontrolnih sistemov. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil bi moral svoji instituciji Unije v obliki letnega poročila poročati o izvajanju nalog. To poročilo bi moralo vključevati zahtevane finančne in poslovodne informacije, ki potrjujejo izjavo tega odredbodajalca o zanesljivosti opravljanja njegovih nalog, vključno z informacijami o splošni kakovosti izvedenih operacij. Dokazila o izvedenih operacijah bi bilo treba hraniti vsaj pet let. O vseh različnih oblikah postopkov za oddajo javnih naročil s pogajanji bi moral odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil pripraviti posebno poročilo za zadevno institucijo Unije, ta institucija Unije pa bi morala pripraviti poročilo za Evropski parlament in Svet, ker ti postopki pomenijo odstopanje od običajnih postopkov dodeljevanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 31

(54)Upoštevati bi bilo treba dvojno vlogo vodij delegacij Unije, in v njihovi odsotnosti njihovih namestnikov, kot odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil za Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in – v zvezi z odobritvami za poslovanje – za Komisijo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 32

(55)Prenos pooblastila za izvrševanje proračuna na namestnike vodij delegacij, ki ga v zvezi z odobritvami za poslovanje iz svojega oddelka proračuna izvede Komisija, bi moral biti omejen na primere, v katerih morajo namestniki vodij delegacij Unije nujno izvajati te naloge, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje v odsotnosti vodij delegacij Unije. Namestnikom vodij delegacij Unije ne bi smelo biti dovoljeno, da ta pooblastila izvajajo sistematično ali zaradi notranje delitve dela.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 33

(56)Računovodja bi moral biti odgovoren za pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo terjatev. Računovodja bi moral upravljati zakladnico, bančne račune in spise tretjih oseb, voditi zaključni račun in biti odgovoren za pripravo računovodskih izkazov institucij Unije. Računovodja Komisije bi moral biti edina oseba, ki ima pravico določati računovodska pravila in harmoniziran kontni okvir, medtem ko bi morali računovodje vseh drugih institucij Unije določati računovodske postopke, ki se uporabljajo v njihovih institucijah.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 34

(57)Prav tako bi bilo treba določiti ureditve za imenovanje in razrešitev računovodje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 35

(58)Računovodja bi moral vzpostaviti postopke za zagotovitev, da računi, odprti za potrebe upravljanja zakladnice, in računi izločenih sredstev ne izkazujejo negativnega stanja.

⇩ novo

(59)Primerno je, da se plačilna sredstva, odobrena za upravljanje zakladnice, uskladijo s sodobnimi metodami plačevanja, vključno s kreditnimi karticami in digitalnimi denarnicami.

(60)Glede na to, da se plačila delegacij Unije na podlagi standardnih pravil za proračunske, zakladniške in računovodske operacije (v nadaljnjem besedilu: proračunski postopki) vse pogosteje izvršujejo prek centralne zakladnice, zaradi česar se število transakcij in zneskov, plačanih prek računov izločenih sredstev, zmanjšuje, je primerno poenostaviti pravila o vzpostavitvi, vodenju in kontroli računov izločenih sredstev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 36

(61)Določiti bi bilo treba tudi pogoje za uporabo računov izločenih sredstev, to je sistema poslovodenja, ki pomeni izjemo od običajnih proračunskih postopkov in zadeva le omejene zneske, ter naloge in odgovornosti skrbnikov računov izločenih sredstev, pa tudi odredbodajalca in računovodje v zvezi s kontrolo računov izločenih sredstev. Računsko sodišče bi bilo treba seznaniti z vsakim imenovanjem skrbnikov računov izločenih sredstev. Zaradi večje učinkovitosti bi se morali v delegacijah Unije vzpostaviti računi izločenih sredstev, in sicer za odobritve iz oddelkov proračuna za Komisijo in ESZD skupaj. Prav tako je ustrezno, da se pod posebnimi pogoji dovoli uporaba računov izločenih sredstev v delegacijah Unije, in sicer za plačila omejenih zneskov v proračunskih postopkih. Kar zadeva imenovanje skrbnikov računov izločenih sredstev, bi moralo biti možno, da se izberejo tudi izmed osebja Komisije na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, če ni na voljo uslužbencev Komisije, za katere veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 36 (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

🡻 2018/1046 uvodna izjava 37

(62)Da se upoštevajo situacija na področju ukrepov v okviru pomoči za krizno upravljanje in humanitarne pomoči, kadar ni na voljo uslužbencev Komisije, za katere veljajo kadrovski predpisi, in tehnične težave pri zagotavljanju, da vse pravne obveznosti podpiše odgovorni odredbodajalec, bi bilo treba uslužbencem Komisije na tem področju dovoliti, da sklepajo pravne obveznosti zelo nizke vrednosti do 2 500 EUR, ki so povezane s plačili, izvršenimi z računov izločenih sredstev, ter da lahko pravne obveznosti po navodilu odgovornega odredbodajalca Komisije sklepajo vodje delegacij Unije ali njihovi namestniki.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 38

(63)Ko so naloge in odgovornosti finančnih udeležencev opredeljene, ti odgovarjajo le pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih. V institucijah Unije so bile na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ustanovljene posebne komisije za finančne nepravilnosti. Vendar je zaradi omejenega števila zadev, ki se jim predložijo v obravnavo, in zaradi učinkovitosti ustrezno, da se njihove naloge prenesejo na medinstitucionalno komisijo, ustanovljeno na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: posebna komisija). Posebno komisijo bi bilo treba ustanoviti za ocenjevanje zahtevkov in izdajo priporočil glede potrebe po sprejetju odločitev o izključitvah in naložitvi denarnih kaznih, katere ji predložijo Komisija ali druge institucije in organi Unije, brez poseganja v njihovo upravno samostojnost v zvezi z njihovimi uslužbenci. Namen tega prenosa nalog je tudi preprečevanje podvajanja in zmanjšanje tveganj nasprotujočih si priporočil ali stališč v primerih, ko sta v postopek vključena tako gospodarski subjekt kot uslužbenec institucije ali organa Unije. Potrebno je ohraniti postopek, s katerim je odredbodajalcu omogočeno, da zahteva potrditev navodila, za katero ta odredbodajalec meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, in je tako oproščen vsake odgovornosti. Kadar ima posebna komisija to vlogo, bi bilo treba spremeniti njeno sestavo. Posebna komisija ne bi smela imeti preiskovalnih pooblastil.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 39 (prilagojeno)

⇨ novo

(64)Kar zadeva prihodke, bi bilo treba obravnavati negativne popravke lastnih sredstev, ki jih urejajo Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 37  ⇨ , Uredba Sveta (EU, Euratom) 2021/770 38 in Uredba Sveta (EU, Euratom) [XXX] o načinih in postopkih za dajanje na razpolago lastnih sredstev iz naslovov sistema trgovanja z emisijami, mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in prerazporejenih dobičkov ter o ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev 39  ⇦. Razen posebnega primera lastnih sredstev je treba ohraniti naloge in kontrole, za katere so odgovorni odredbodajalci v različnih fazah postopka: ocena in ugotovitev terjatev, ⌦ izdajanje ⌫ nalog⌦ ov ⌫ za izterjavo, pošiljanje zaznamka o nastanku terjatve, s katerim se dolžnik obvesti o ugotovitvi terjatve, in po potrebi ⌦ odločitev o opustitvi izterjave ⌫sklep o odpovedi izterjavi upravičenega zneska ob upoštevanju meril, ki zagotavljajo skladnost z načelom dobrega finančnega poslovodenja, da se prihodki učinkovito pobirajo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 40 (prilagojeno)

(65)Odredbodajalec bi moral imeti možnost, da se v celoti ali delno ⌦ opusti ⌫odpove izterjavi⌦ o ⌫ ugotovljene terjatve, če je dolžnik v katerem koli postopku v primeru insolventnosti, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta 40 , zlasti v primerih postopkov prisilne poravnave, dogovorov ali drugih podobnih postopkov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 41 (prilagojeno)

(66)Uporabljati ⌦ Določiti ⌫ bi bilo treba posebne določbe o postopkih za prilagoditev ali znižanje na nič ocene zneska terjatev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 42 (prilagojeno)

(67)Treba je pojasniti časovni razpored vključitve v proračun zneskov ⌦ , kdaj se v proračun vključijo zneski ⌫ iz glob, drugih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 43

(68)Zaradi nedavnih dogodkov na finančnih trgih in obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka (ECB) uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, je treba pregledati določbe glede obrestne mere za globe ali druge kazni ter določiti pravila za primere negativnih obrestnih mer.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 44

(69)Da se izrazi posebna narava zneskov terjatev v obliki glob ali drugih kazni, ki jih institucije Unije naložijo na podlagi PDEU ali Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom), je treba določiti posebne določbe o obrestnih merah, ki se uporabljajo za dolgovane, a še neplačane zneske, za primer, da bi takšne zneske Sodišče Evropske unije povišalo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 45

(70)Pravila o izterjavi bi bilo treba pojasniti in okrepiti. Zlasti bi bilo treba določiti, da računovodja izterja dolgovane zneske tudi s pobotom terjatve z zneski, ki jih dolžniku dolguje izvajalska agencija pri izvrševanju proračuna.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 46

(71)Da se zagotovita pravna varnost in preglednost, bi bilo treba določiti pravila glede rokov, v katerih je treba poslati zaznamek o nastanku terjatve.

⇩ novo

(72)Za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja in učinkovite izterjave terjatev Unije mora imeti računovodja Komisije možnost, da se pri obveščanju o terjatvah Unije in njihovi izterjavi opre na pomoč držav članic. Takšno pomoč bi bilo treba izvajati na podoben način kot pomoč med državami članicami pri vročanju in izterjavi njihovih terjatev v skladu z Direktivo Sveta 2010/24/EU 41 . Namen pomoči ne bi smel biti le omogočanje izterjave, kadar ima dolžnik znatna sredstva, temveč tudi zagotoviti zadostne in zanesljive informacije računovodji v primeru insolventnosti dolžnika, da se lahko sprejme odločitev o opustitvi izterjave, kadar je dolžnik insolventen ali ga ni mogoče najti. Država članica bi morala pomoč v zvezi z obveščanjem dolžnika zagotavljati v skladu z veljavnimi nacionalnimi postopki. Ta pomoč bi morala vključevati ne le izvršljive sklepe v skladu s členom 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), temveč tudi pripravljalne akte pred sprejetjem takega sklepa, vključno z vročitvijo zaznamkov o nastanku terjatve, opominov in uradnih opominov ter ukrepi zavarovanja plačila terjatev za zaščito pravic Unije v primerih, ko so bili izvršljivi sklepi sprejeti, vendar še niso bili vročeni ali pa čakajo, da se potrdilo o njihovi izvršljivosti priloži v skladu s členom 299 PDEU. Podrobnosti takšne pomoči bi morale biti določene v dvostranskem ali večstranskem sporazumu med Komisijo in državami članicami. Vendar obveznost zagotavljanja take pomoči obstaja, tudi če se tak sporazum ne podpiše.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 47 (prilagojeno)

(73)Zaradi zavarovanja upravljanja sredstev in hkrati prizadevanj za pozitiven donos je treba zneske v zvezi z globami, drugimi kaznimi ali sankcijami, naloženimi na podlagi PDEU ali Pogodbe Euratom, kot so izpodbijane globe na področju konkurence, začasno ⌦ pobrati ⌫ plačati in naložiti v finančna sredstva ter določiti razporeditev njihovega donosa. Ker Komisija ni edina institucija Unije, ki ima pravico naložiti globe, druge kazni ali sankcije, je treba določiti določbe v zvezi s takšnimi globami, drugimi kaznimi ali sankcijami, ki jih naložijo druge institucije Unije, ter določiti pravila za njihovo izterjavo, ki bi morala biti enakovredna pravilom, ki se uporabljajo za Komisijo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 48 (prilagojeno)

(74)Za zagotovitev, da ima Komisija vse potrebne informacije za sprejetje sklepov o financiranju, je treba določiti minimalne zahteve za vsebino sklepov o financiranju v zvezi z nepovratnimi sredstvi, javnim naročanjem, skrbniškimi skladi Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi Unije), nagradami, finančnimi instrumenti, mehanizmi ⌦ ali platformami ⌫ mešanega financiranja ali platformami in proračunskimi jamstvi. Hkrati je treba za zagotovitev dolgoročne perspektive potencialnim prejemnikom dovoliti, da se sklepi o financiranju sprejemajo za več kot eno proračunsko leto ob poudarku, da je njihovo izvajanje pogojeno z razpoložljivostjo proračunskih odobritev v zadevnem proračunskem letu. Poleg tega je treba zmanjšati število obveznih elementov sklepov o financiranju. V skladu z namenom poenostavitve bi morali biti sklepi o financiranju hkrati tudi letni ali večletni program dela. Ker so prispevki organom Unije iz členov 70 in 71 že uveljavljeni v proračunu, se ne bi smelo zahtevati, da se v ta namen sprejme poseben sklep o financiranju.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 49

(75)Kar zadeva odhodke, bi bilo treba pojasniti razmerje med sklepi o financiranju, skupnimi proračunskimi obveznostmi in posameznimi proračunskimi obveznostmi ter pojma prevzemanja proračunskih in pravnih obveznosti, da se vzpostavi jasen okvir za različne faze izvrševanja proračuna.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 50

⇨ novo

(76)Da se upošteva zlasti število pravnih obveznosti, ki jih sklenejo delegacije Unije in predstavništva Unije, ter tečajna nihanja, s katerimi se spoprijemajo, bi bilo treba omogočiti, da se začasne proračunske obveznosti prevzemajo tudi v primerih, ko ⇨ sta ⇦ končni prejemnik in znesek nista znana.

⇩ novo

(77)Da se Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), takoj ko je to tehnično izvedljivo, uskladi s splošnimi računovodskimi in proračunskimi postopki, bi bilo treba dovoliti, da se za izvrševanje plačil prevzamejo posamezne proračunske obveznosti, ne da bi bilo treba za izvrševanje plačil najprej prevzeti celotno začasno obveznost, ki ji sledijo posamezne obveznosti v največ dveh mesecih ali pod določenimi pogoji v daljšem obdobju. Da bi se lahko prevzemale posamezne proračunske obveznosti in izvrševala plačila za prvi mesec proračunskega leta v decembru, je treba rutinske odhodke za upravljanje EKJS dodati vrstam odhodkov, za katere so odobrena vnaprejšnja plačila.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 51

(78)Kar zadeva tipologijo plačil, ki jih lahko opravijo odredbodajalci, bi bilo treba v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja pojasniti različne vrste plačil. Pravila za obračun plačil predhodnega financiranja bi bilo treba še razjasniti, zlasti za situacije, ko vmesni obračun ni mogoč. V ta namen bi bilo treba v sklenjene pravne obveznosti vključiti ustrezne določbe.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 52

(79)V tej uredbi bi moralo biti določeno, da je treba plačila izvršiti do določenih rokov in da bodo v primeru neupoštevanja takšnih rokov upniki upravičeni do zamudnih obresti v breme proračuna, razen v primeru držav članic, Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIS).

⇩ novo

(80)Ključni elementi elektronskih računov v javnih naročilih bi morali temeljiti na pravilih iz Direktive 2014/55/EU.

(81)Zaradi jasnosti bi bilo treba spremeniti opredelitev pojma neustreznih ponudb v javnih naročilih, da bi vključeval ponudbe, pri katerih gospodarski subjekt nima dostopa do naročil iz členov 180, 181 in 183.

(82)Pojasniti je treba, da se lahko posamezna naročila na podlagi okvirnih pogodb, sklenjenih z enim samim gospodarskim subjektom, oddajo in spremenijo v skladu s pogoji, predvidenimi v okvirni pogodbi.

(83)Da bi se upoštevale posebne značilnosti nepremičninskega trga in poenostavili postopki javnih naročil za zgradbe, bi bilo treba črtati zahtevo po najmanjšem številu kandidatov, ki sodelujejo v postopkih.

(84)Glede na to, da so ukrepi predhodnega obveščanja enaki za odprte, omejene in konkurenčne postopke s pogajanji, bi bilo treba pod določenimi pogoji dovoliti uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu po neuspešnem konkurenčnem postopku s pogajanji.

(85)Iz področja uporabe pravil o javnem naročanju iz te uredbe je treba izključiti storitve overjanja in avtentikacije dokumentov, ki jih opravljajo notarji, pod pogojem, da postopki, ki urejajo te storitve v zadevni državi članici, niso odprti za konkurenco.

(86)Primerno je predvideti možnost postopkov s pogajanji brez predhodne objave za storitve, ki jih zagotavljajo organizacije držav članic, ki ne morejo sodelovati v konkurenčnih postopkih.

(87)Za zagotovitev skladnosti s sodno prakso Sodišča (sodba Splošnega sodišča v zadevi T-661/18, Securitec/Komisija) bi moral odredbodajalec zahtevati predložitev dokazov o merilih za izključitev in pogojih za sodelovanje pred odločitvijo o oddaji javnega naročila.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 53

(88)Ustrezno je, da se določbe o potrditvi in odobritvi odhodkov vključijo v en člen ter se uvede opredelitev sprostitve obveznosti. Ker se transakcije izvršujejo v računalniških sistemih, bi moral pojem „elektronsko zaščiten podpis“, s čimer se izrazi odločitev o potrditvi, nadomestiti prejšnji pojem „podpis zaznamka ‚odobreno za plačilo‘ “, razen v omejenem številu primerov. Prav tako je treba razjasniti, da se potrjevanje odhodkov uporablja za vse upravičene stroške, vključno, kar je primer pri obračunu plačil predhodnega financiranj, s stroški, ki niso povezani z zahtevkom za plačilo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 54 (prilagojeno)

(89)Za zmanjšanje kompleksnosti, poenostavitve⌦ ev ⌫ obstoječih pravil in izboljšanja⌦ e ⌫ berljivosti te uredbe bi bilo treba določiti pravila, ki so skupna več instrumentom za izvrševanje proračuna. Zato bi bilo treba nekatere določbe znova zbrati skupaj, besedilo drugih določb in njihovo področje uporabe pa bi bilo treba uskladiti in odstraniti nepotrebne ponovitve ter navzkrižno sklicevanje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 55

(90)Vsaka institucija Unije bi morala vzpostaviti odbor za spremljanje poteka notranjih revizij, katerega naloga je zagotavljanje neodvisnosti notranjega revizorja, spremljanje kakovosti notranjega revizijskega dela ter zagotavljanje, da njene službe ustrezno upoštevajo in spremljajo priporočila notranjih in zunanjih revizij. O sestavi tega odbora za spremljanje poteka notranjih revizij odloči vsaka institucija Unije, pri čemer upošteva svojo organizacijsko samostojnost in pomen neodvisnega strokovnega svetovanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 56

(91)Večji poudarek bi bilo treba dati smotrnosti in rezultatom projektov, ki se financirajo iz proračuna. Zato je ustrezno opredeliti dodatno obliko financiranja, ki ni povezana s stroški relevantnih operacij in dopolnjuje obstoječe oblike prispevkov Unije, ki so že dobro uveljavljene (povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali, stroški na enoto, pavšalni zneski in financiranje po pavšalni stopnji). Dodatna oblika financiranja bi morala temeljiti na vnaprejšnjem izpolnjevanju nekaterih pogojev ali na doseganju rezultatov, ki se merijo glede na predhodno določene mejnike ali s pomočjo kazalnikov smotrnosti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 57 (prilagojeno)

(92)Kadar Komisija izvaja ocene ⌦ operativne ⌫poslovne in finančne sposobnosti prejemnikov sredstev Unije ali njihovih sistemov in postopkov, bi morala imeti možnost, da se opre na ocene, ki jih je že izvedla sama ali pa so jih izvedli drugi subjekti ali donatorji, kot so nacionalne agencije in mednarodne organizacije, da bi se preprečilo podvajanje ocenjevanja istih prejemnikov. Možnost navzkrižnega opiranja na ocene, ki so jih izvedli drugi subjekti, bi bilo treba uporabiti, kadar so bile takšne ocene pripravljene ob upoštevanju pogojev, ki ustrezajo pogojem iz te uredbe za način izvrševanja, ki se uporablja. Zato bi morala Komisija za spodbujanje ⌦ navzkrižnega ⌫ opiranja na ocene med donatorji spodbujati priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih dobrih praks.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 58

(93)Pomembno se je tudi izogniti večkratnim revizijam prejemnikov sredstev Unije s strani različnih subjektov glede porabe teh sredstev. Zato bi moralo biti možno opreti se na revizije, ki so jih že izvedli neodvisni revizorji, pod pogojem, da obstajajo zadostni dokazi o njihovi usposobljenosti in neodvisnosti, ter pod pogojem, da revizijsko delo temelji na mednarodno sprejetih revizijskih standardih, ki zagotavljajo razumno zagotovilo, in so bile izvedene na podlagi računovodskih izkazov in poročil, v katerih je opredeljena poraba prispevka Unije. Takšne revizije bi morale biti nato osnova za splošno zagotovilo glede porabe sredstev Unije. V ta namen je pomembno zagotoviti, da se na zahtevo Evropskemu parlamentu, Komisiji, Računskemu sodišču in revizijskim organom držav članic da na voljo poročilo neodvisnih revizorjev in s tem povezana revizijska dokumentacija.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 59

(94)Za namen opiranja na ocene in revizije ter za zmanjšanje upravnega bremena za osebe in subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, je pomembno zagotoviti, da se vse informacije, ki so že na voljo v institucijah Unije, organih upravljanja ali drugih organih in subjektih, ki izvršujejo sredstva Unije, znova uporabijo, da bi se izognili večkratnim zahtevkom, naslovljenim na prejemnike ali upravičence.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 60

(95)Da bi se vzpostavil mehanizem za dolgoročno sodelovanje s prejemniki, bi bilo treba opredeliti možnost podpisa sporazumov o okvirnem finančnem partnerstvu. Okvirna finančna partnerstva bi bilo treba izvajati prek nepovratnih sredstev ali prek sporazumov o prispevku z osebami in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije. V ta namen bi bilo treba določiti minimalno vsebino takšnih sporazumov o prispevku. Okvirna finančna partnerstva ne bi smela neupravičeno omejevati dostopa do financiranja Unije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 61

(96)Pogoje in postopke za prekinitev, preklic ali zmanjšanje prispevka Unije bi bilo treba med različnimi instrumenti izvrševanja proračuna, kot so na primer nepovratna sredstva, javno naročanje, posredno upravljanje, nagrade, itd., uskladiti. Opredeliti bi bilo treba podlago za takšno prekinitev, preklic ali zmanjšanje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 62 (prilagojeno)

(97)Ta uredba bi morala določiti standardna obdobja, v katerih bi morali prejemniki hraniti dokumente v zvezi s prispevki Unije, da bi se izognili odstopajočim ali nesorazmernim pogodbenim zahtevam, pri čemer bi se Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) še vedno zagotovilo dovolj časa, da pridobijo dostop do takšnih podatkov in dokumentov ter opravijo ⌦ naknadna preverjanja ⌫naknadne preglede in revizije. Poleg tega bi bilo treba vsem osebam ali subjektom, ki prejemajo sredstva Unije, naložiti obveznost, da sodelujejo pri zaščiti finančnih interesov Unije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 63

(98)Da se udeležencem in prejemnikom zagotovijo ustrezne informacije in se jim da priložnost za uveljavljanje njihove pravice do obrambe, bi jim moralo biti dovoljeno, da predložijo svoje pripombe pred sprejetjem katerega koli ukrepa, ki škoduje njihovim pravicam, ter bi morali biti obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo za izpodbijanje takšnega ukrepa.

⇩ novo

(99)V okviru postopka dodeljevanja ni potrebno, da odgovorni odredbodajalec udeležencu omogoči predložitev pripombe, če je bil ta udeleženec zavrnjen v postopku dodeljevanja. Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba to opredeliti tudi v določbi o razčiščevalnih postopkih in pravnih sredstvih.

(100)Glede na vse bolj zahtevno geopolitično okolje s hitro spreminjajočimi se hibridnimi in kibernetskimi grožnjami ter potrebo po digitalni preobrazbi, ki je vedno izpostavljena tehničnim ranljivostim, mora Unija zaščititi varnost in javni red Unije ali njenih držav članic, kakor se to odraža v javnem redu in pravu. To zadeva ohranjanje temeljnih interesov družbe, kot so zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, boj proti organiziranemu kriminalu in goljufijam. Pri dodeljevanju sredstev Unije v zvezi s strateškimi sredstvi in interesi, kot so digitalna ali vesoljska infrastruktura, komunikacijski in informacijski sistemi in storitve, se lahko ob upoštevanju vseh mednarodnih sporazumov Unije zahteva uporaba posebnih pogojev za zagotovitev take zaščite, tudi za celovitost komunikacijskih in informacijskih sistemov ter s tem povezanih dobavnih verig. Pojasniti bi bilo treba vrste pogojev in zahtev za njihovo uporabo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 64

(101)Komisija bi morala zaradi zaščite finančnih interesov Unije vzpostaviti enoten sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 65 (prilagojeno)

(102)Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev bi bilo treba uporabljati za udeležence, prejemnike, subjekte, na katerih sposobnost se namerava opreti kandidat ali ponudnik, podizvajalce izvajalca, vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, kadar se proračun izvršuje v okviru posrednega upravljanja, vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije v okviru finančnih instrumentov, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, udeležence ali prejemnike, katerim so subjekti, ki izvršujejo proračun v okviru deljenega ⌦ upravljanja ⌫izvrševanja, zagotovili informacije, in sponzorje.

⇩ novo

(103)Da bi se izboljšala zaščita finančnih interesov Unije, bi bilo treba okrepiti sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev. Pomembno je preprečiti, da bi lahko oseba ali subjekt, ki je v situaciji za izključitev, zaprosil za sredstva ali bil izbran za njihovo izvrševanje ali prejel taka sredstva na podlagi programa, ki se izvaja z deljenim upravljanjem. Kadar obstaja pravnomočna sodba ali pravnomočna upravna odločba, bi se moralo odgovornemu odredbodajalcu omogočiti, da izključi osebo ali subjekt, če je ta v situaciji za izključitev in se šteje za nezanesljivega, ker je bil vpleten v določene resne kršitve iz člena 139(1). Če ni pravnomočne sodbe ali pravnomočne upravne odločbe, bi moralo biti odgovornemu odredbodajalcu omogočeno, da na podlagi predhodne pravne opredelitve, ki jo pripravi posebna komisija iz člena 146, izvrši izključitev ob upoštevanju dejstev in ugotovitev, ugotovljenih v okviru revizij ali preiskav, ki jih izvajajo Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Evropsko javno tožilstvo (EJT), Evropsko računsko sodišče (ERS), ali katerega koli drugega preverjanja, revizije ali kontrole, opravljenih na odgovornost odredbodajalca. Takšno izključitev bi bilo treba evidentirati v podatkovni zbirki sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev, vzpostavljeni v skladu s členom 138(1). Organi držav članic bi morali to upoštevati tako, da bi take osebe ali subjekte zavrnili pri izboru za izvrševanje sredstev Unije ali prejemanje takih sredstev. Zahtevki za plačilo iz držav članic v okviru deljenega upravljanja, ki vključujejo odhodke, povezane z osebo ali subjektom, ki je bil izključen, se ne bi smeli povrniti. Kadar se sredstva izplačajo državam članicam na podlagi okvirov, ki temeljijo na smotrnosti, se uporabljajo posebna pravila, kot je določeno v zakonodaji za posamezni sektor.

(104)Pomembno je poudariti, da bi se moral sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev uporabljati le za sredstva Unije, izplačana državam članicam v okviru neposrednega upravljanja, kot so sredstva iz Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 42 , pri čemer so države članice odgovorne za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije, in sicer le kadar ima Komisija ustrezne pristojnosti na podlagi zadevnega pravnega okvira in ob ustreznem upoštevanju narave sui generis sredstev. Zato bi morale biti pristojnosti Komisije omejene na obveznost predložitve zadeve posebni komisiji za namen izključitve osebe ali subjekta, če odredbodajalec izve za resne kršitve na podlagi pravnomočnih sodb in upravnih odločb ali dejstev in ugotovitev, ugotovljenih v okviru revizij ali preiskav, ki jih v zvezi s temi sredstvi izvajajo Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Evropsko javno tožilstvo (EJT), Evropsko računsko sodišče (ERS), ali katerega koli drugega preverjanja, revizije ali kontrole, opravljenih na odgovornost odredbodajalca. Države članice so brez poseganja v te pristojnosti Komisije še naprej odgovorne za preverjanje informacij o odločitvah o izključitvi, evidentiranih v podatkovni zbirki sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev, za izvrševanje takih odločitev in za zagotovitev, da se ne predloži noben zahtevek za plačilo, ki se nanaša na osebo ali subjekt, ki je v taki situaciji za izključitev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 66

(105)Pojasniti bi bilo treba, da kadar se odločitev o evidentiranju osebe ali subjekta v podatkovni zbirki sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev sprejme na podlagi situacij za izključitev fizične ali pravne osebe, ki je član upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa navedene osebe ali subjekta ali ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi z navedeno osebo ali subjektom, ali fizične ali pravne osebe, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove te osebe ali subjekta, ali fizične osebe, ki je nujna za dodelitev ali izvršitev pravne obveznosti, informacije, evidentirane v podatkovni zbirki, vključujejo informacije o teh osebah.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 67 (prilagojeno)

(106)Odločitev o izključitvi osebe ali subjekta iz sodelovanja v postopkih dodeljevanja ali o naložitvi denarne kazni osebi ali subjektu ter odločitev o objavi s tem povezanih informacij bi moral zaradi svoje neodvisnosti v upravnih zadevah sprejeti odgovorni odredbodajalec. Če ni nobene pravnomočne sodbe ali pravnomočne upravne odločbe in če gre za resno kršitev pogodbenih obveznosti, bi moral odgovorni odredbodajalec svojo odločitev sprejeti na podlagi predhodne pravne kvalifikacije⌦ opredelitve ⌫, ob upoštevanju priporočila posebne komisije. Posebna komisija bi morala oceniti tudi trajanje izključitve, kadar to trajanje ni bilo določeno že v pravnomočni sodbi ali pravnomočni upravni odločbi.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 68

(107)Vloga posebne komisije bi morala biti, da zagotavlja dosledno delovanje sistema za izključitev. Posebno komisijo bi morali sestavljati stalni predsednik, dva predstavnika Komisije in predstavnik odredbodajalca, ki vloži zahtevo.

⇩ novo

(108)Da bi se sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev uskladil s pravili o javnem naročanju in povečala njegova učinkovitost, bi bilo treba poskus vplivanja na dodeljevanje sredstev Unije ali neupravičeno pridobitev sredstev Unije, vključno v zvezi z nasprotji interesov, izrecno vključiti kot posebno situacijo za izključitev na podlagi hude kršitve poklicnih pravil s sorazmerno kaznijo, ki je skladna z resnostjo kršitve.

(109)Odgovorni odredbodajalec bi moral ob ustreznem upoštevanju načela sorazmernosti izključiti osebo ali subjekt, če pokaže pomanjkanje integritete z vpletenostjo v kakršno koli krivdno ravnanje, ki ni združljivo z vrednotami iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so spodbujanje k diskriminaciji, sovraštvu ali nasilju, ki se nanaša na skupino oseb ali pripadnika skupine, kadar lahko ravnanje negativno vpliva na izvajanje naročila.

(110)V primeru neupravičene odklonitve sodelovanja v okviru preiskav, preverjanj ali revizij, ki jih izvajajo odredbodajalec, OLAF, EJT ali Evropsko računsko sodišče, bi bilo treba dodati samostojni razlog za izključitev s sorazmerno kaznijo, ki je skladna z resnostjo kršitve, saj lahko to resno vpliva na zaščito finančnih interesov Unije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 69 (prilagojeno)

(111)Predhodna pravna ⌦ opredelitev ⌫ kvalifikacija ne prejudicira končne ocene ravnanja zadevne osebe ali subjekta, ki jo v skladu z nacionalnim pravom opravijo pristojni organi držav članic. Po uradnem obvestilu o takšni končni oceni bi bilo torej treba pregledati priporočilo posebne komisije in odločitev odgovornega odredbodajalca.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 70

⇨ novo

(112)Odgovorni odredbodajalec bi moral izključiti osebo ali subjekt, kadar je bila oseba ali subjekt s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo spoznana za krivo hude kršitve poklicnih pravil, namernega ali nenamernega neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s plačevanjem prispevkov za socialno varnost ali davkov, ustanovitve subjekta v drugi jurisdikciji z namenom izogniti se davčnim, socialnim ali drugim pravnim obveznostim, goljufije v škodo proračuna, korupcije, sodelovanja v hudodelski združbi, pranja denarja in financiranja terorizma, terorističnih kaznivih dejanj ali dejanj povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji, glede dela otrok ali drugega kaznivega dejanja v zvezi s trgovino z ljudmi ali nepravilnosti. Osebo ali subjekt bi bilo treba izključiti tudi v primeru resne kršitve pravne obveznosti ali v primeru stečaja ⇨ ali v primerih zavrnitve sodelovanja v preiskavah, preverjanjih ali revizijah. Pri presoji teh razlogov za izključitev bi se lahko nerazumno škodljiva dejanja, ki veljajo kot kršitev v mednarodnem trgovinskem pravu, štela za pomemben dejavnik, če vključujejo hudo kršitev poklicnih pravil.⇦ 

🡻 2018/1046 uvodna izjava 71 (prilagojeno)

(113)Odgovorni odredbodajalec bi moral pri odločitvi, ali naj izključi osebo ali subjekt oziroma osebi ali subjektu naloži denarno kazen in objavi s tem povezane informacije, zagotoviti spoštovanje načela sorazmernosti, zlasti z upoštevanjem resnosti položaja, njegovega vpliv⌦ a ⌫ na proračun, čas⌦ a ⌫, ki je pretekel od zadevnega ravnanja, trajanj⌦ a ⌫e in ponovitev tega ravnanja, namen⌦ namernosti ⌫ ali stopnj⌦ e ⌫o malomarnosti ter sodelovanj⌦ a ⌫e osebe ali subjekta z zadevnim pristojnim organom v preiskavi in prispevek⌦ ka ⌫ te osebe ali subjekta k preiskavi.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 72 (prilagojeno)

(114)Prav tako bi moralo biti odgovornemu odredbodajalcu omogočeno, da izključi osebo ali subjekt, kadar je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove te osebe ali ⌦ gospodarskega ⌫ subjekta, v stečaju ali podobnem insolventnem stanju oziroma fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje svojih obveznosti glede plačevanja prispevkov za socialno varnost ali davkov, kadar to vpliva na finančni položaj gospodarskega subjekta.

⇩ novo

(115)Da bi se dodatno izboljšala zaščita finančnih interesov Unije, bi moralo biti odredbodajalcu omogočeno, da dejanske lastnike in povezane subjekte izključenega subjekta, ki so bili vpleteni v kršitev izključenega subjekta, izključi ali jim naloži denarno kazen. Z omogočitvijo izključitve dejanskih lastnikov in povezanih subjektov se namerava preprečiti, da bi lahko oseba ali subjekt, ki je bil izključen iz izbora za izvrševanje sredstev Unije, še naprej sodeloval v postopkih javnega naročanja in dodeljevanja prek novega podjetja ali obstoječih povezanih subjektov.

(116)Da bi se povečala učinkovitost sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev, bi se moral ta uporabljati tudi za fizične osebe, ki se štejejo za odgovorne za kršitve subjekta, tako da ne bi mogle sodelovati v postopkih dodeljevanja ali biti izbrane za izvrševanje sredstev Unije bodisi osebno bodisi prek nove korporativne identitete, brez poseganja v pravico do izjave.

(117)Posebni komisiji sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev bi moralo biti omogočeno, da na zahtevo odredbodajalca izda priporočila po hitrem postopku, brez poseganja v pravico do izjave. Tak postopek bi bilo treba uporabiti, kadar to zahtevajo okoliščine ali narava zadeve, na primer kadar je organ države članice izdal pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo, vendar trajanje izključitve ni določeno; ali je tretja država izdala pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo; ali je bila osebi ali subjektu s sklepom mednarodnih organizacij že naložena sankcija, enakovredna izključitvi.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 73

(118)Glede osebe ali subjekta se ne bi smela sprejeti odločitev o izključitvi, če je sprejel popravne ukrepe in s tem dokazal svojo zanesljivost. Ta možnost se ne bi smela uporabljati za najhujša kazniva dejanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 74

(119)Zaradi načela sorazmernosti bi bilo treba razlikovati med primeri, v katerih se denarna kazen lahko naloži kot alternativa izključitvi na eni strani in primeri, v katerih se zaradi resnosti ravnanja prejemnika v zvezi s poskusom neupravičene pridobitve sredstev Unije denarna kazen upravičeno naloži kot dopolnilo izključitvi z namenom zagotovitve odvračilnega učinka na drugi strani. Določiti bi bilo treba tudi najvišji znesek denarne kazni, ki jo lahko naloži javni naročnik.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 75

(120)Denarno kazen bi bilo treba naložiti samo prejemniku, ne pa tudi udeležencu, saj se znesek naložene denarne kazni izračuna na podlagi vrednosti zadevne pravne obveznosti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 76

(121)Možnost sprejetja odločitve o izključitvi ali naložitve denarnih kazni ni odvisna od možnosti uporabe pogodbenih kazni, kot so pavšalne odškodnine.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 77

(122)Trajanje izključitve bi moralo biti časovno omejeno, kot se zgodi tudi za primere na podlagi Direktive 2014/24/EU, in bi moralo biti skladno z načelom sorazmernosti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 78 (prilagojeno)

(123)Določiti je treba datum začetka in trajanje zastaralnega roka za sprejetje odločitev o izključitvi ali naložitvi⌦ ev ⌫ denarnih kazni.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 79

(124)Pomembno je omogočiti okrepitev odvračilnega učinka, doseženega z izključitvijo in denarno kaznijo. V tem smislu bi bilo treba odvračilni učinek okrepiti z možnostjo, da se ob doslednem spoštovanju zahtev glede varstva podatkov iz uredb (EU) 2018/1725 (ES) št. 45/2001 in (EU) 2016/679 objavijo informacije, ki se nanašajo na izključitev in/ali denarno kazen. Takšna objava bi morala prispevati k zagotovitvi, da se enako ravnanje ne ponovi. Zaradi pravne varnosti in v skladu z načelom sorazmernosti bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah se te informacije ne bi smele objaviti. Odgovorni odredbodajalec bi moral pri svojem ocenjevanju upoštevati morebitna priporočila posebne komisije. Če gre za fizične osebe, bi se smeli osebni podatki objaviti le v izjemnih okoliščinah, ki jih upravičuje resnost dejanja ali njegov učinek na finančne interese Unije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 80

(125)Informacije, ki se nanašajo na izključitev ali denarno kazen, bi moralo biti mogoče objaviti le v določenih primerih, kot na primer v primeru hude kršitve poklicnih pravil, goljufije, znatne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju glavnih obveznosti prevzete pravne obveznosti, financirane iz proračuna, ali nepravilnosti ali v primeru ustanovitve subjekta v drugi jurisdikciji z namenom izogniti se davčnim, socialnim in drugim pravnim obveznostim.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 81

(126)Merila za izključitev bi morala biti jasno ločena od meril, ki so razlog za morebitno zavrnitev sodelovanja v postopku dodeljevanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 82

(127)Informacije o zgodnjem odkrivanju tveganj in o odločitvah o izključitvi in naložitvi denarnih kazni osebam ali subjektom bi bilo treba centralizirati. V ta namen bi bilo treba zadevne informacije shranjevati v podatkovni zbirki, ki jo vzpostavi in vodi Komisija kot lastnica centraliziranega sistema. Pri vodenju tega sistema bi bilo treba v celoti upoštevati pravico do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 83

(128)Za vzpostavitev in delovanje sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev bi morala biti odgovorna Komisija, vendar pa bi morali v sistemu sodelovati tudi druge institucije in organi Unije ter sploh vse osebe in subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v okviru neposrednega, deljenega in posrednega upravljanja, in sicer s pošiljanjem relevantnih informacij Komisiji. Odgovorni odredbodajalec in posebna komisija bi morala osebi ali subjektu zagotavljati pravico do obrambe. Enako pravico v okviru zgodnjega odkrivanja bi morala imeti oseba ali subjekt, kadar bi lahko akt, ki bi ga nameraval sprejeti odredbodajalec, negativno vplival na pravice zadevne osebe ali subjekta. V primeru goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije, za katero še ni bila izrečena pravnomočna sodba, bi morala biti odgovornemu odredbodajalcu dana možnost, da odloži uradno obvestitev osebe ali subjekta, posebni komisiji pa, da odloži pravico osebe ali subjekta do predložitve pripomb. Takšna odložitev bi morala biti upravičena le, kadar za to obstajajo nujni upravičeni razlogi zaradi ohranjanja zaupnosti preiskave ali nacionalnega sodnega postopka.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 84 (prilagojeno)

(129)Sodišče Evropske unije bi moralo imeti v zvezi z odločitvami o izključitvi in s⌦ denarnimi ⌫ kaznimi, naloženimi na podlagi te uredbe, v skladu s členom 261 PDEU neomejeno pristojnost.

⇩ novo

(130)Da bi se obravnavali poskusi subjektov, da bi se izognili morebitnim škodljivim posledicam svojih kršitev, bi bilo treba določiti pravila o obveščanju pod natančnimi pogoji v okviru postopkov za zgodnje odkrivanje in izključitev. Poleg tega bi se moral za take postopke uporabljati sistem za elektronsko izmenjavo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 85

(131)Da bi bila ne glede na način izvrševanja proračuna omogočena zaščita finančnih interesov Unije, bi morali osebe in subjekti, vključeni v izvrševanje proračuna na podlagi deljenega in posrednega upravljanja, po potrebi upoštevati izključitve, o katerih odločijo odredbodajalci na ravni Unije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 86

(132)Ta uredba bi morala spodbujati cilj uvedbe e-uprave, zlasti uporabo elektronskih podatkov za izmenjavo informacij med institucijami Unije in tretjimi stranmi.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 87

(133)Napredek pri uveljavljanju elektronske izmenjave informacij in elektronske predložitve dokumentov, po potrebi vključno z elektronskim javnim naročanjem, ki je pomemben poenostavitveni ukrep, bi morali spremljati jasni pogoji za sprejetje sistemov, ki se bodo uporabljali, da se vzpostavi pravno stabilno okolje ter hkrati ohrani prožnost pri upravljanju sredstev Unije za udeležence, prejemnike in odredbodajalce, kot določa ta uredba.

⇩ novo

(134)Za izboljšanje upravljanja in kakovosti interoperabilnih digitalnih javnih storitev bi morale institucije Unije, izvajalske agencije in organi Unije, kot so organi iz členov 70 in 71, v največji možni meri upoštevati in uporabljati evropski okvir interoperabilnosti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 88

(135)Določiti bi bilo treba pravila o sestavi in nalogah odbora, ki je odgovoren za oceno dokumentacije vloge v postopkih javnega naročanja, postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in natečajih za nagrade. Odbor bi moral imeti možnost, da vključi zunanje strokovnjake, kadar je ta možnost določena v temeljnem aktu.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 89

(136)V skladu z načelom dobrega upravljanja bi moral odredbodajalec pojasnila ali manjkajoče dokumente zahtevati ob upoštevanju načela enakega obravnavanja in brez vsebinske spremembe dokumentacije vloge. Odredbodajalec bi moral imeti možnost, da se odloči, da tega ne zahteva le v ustrezno utemeljenih primerih. Poleg tega bi moral imeti odredbodajalec možnost, da popravi očitne administrativne napake ali popravek zahteva od udeleženca.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 90 (prilagojeno)

(137)V skladu z dobrim finančnim poslovodenjem bi se morala Komisija zaščititi, in sicer tako, da bi ob izplačilu predhodnega financiranja zahtevala predložitev jamstva. Zahteva za izvajalce in upravičence, da zagotovijo jamstva, ne bi smela biti samodejna, temveč bi morala temeljiti na analizi tveganja. Kadar odredbodajalec med izvrševanjem ugotovi, da izdajatelj jamstva ⌦ ni ali ⌫ ni več pooblaščen za izdajo jamstev v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, bi moral imeti možnost, da zahteva nadomestitev jamstva.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 91

(138)Različni sklopi pravil za neposredno in posredno upravljanje, zlasti v zvezi s konceptom „naloge izvrševanja proračuna“, so uvedli zmedo in povzročili tveganje napak v zvezi s kvalifikacijo tako za Komisijo kot za njene partnerje ter bi jih bilo zato treba poenostaviti in uskladiti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 92 (prilagojeno)

⇨ novo

(139)Določbe v zvezi s predhodnim stebrnim ocenjevanjem oseb in subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v okviru posrednega upravljanja, bi bilo treba pregledati⌦ revidirati ⌫, da se Komisiji omogoči, da se lahko čim bolj opre na sisteme, pravila in postopke⇨ , vključno s skrbnim pregledom, ⇦ teh oseb in subjektov, ki so bili ocenjeni za enakovredne sistemom in postopkom Komisije. Poleg tega je treba pojasniti, da bi Komisija morala imeti možnost da, kadar se v oceni razkrijejo področja, na katerih vzpostavljeni postopki ne zadoščajo za zaščito finančnih interesov Unije, podpiše sporazume o prispevkih, pri čemer sprejme ustrezne nadzorne ukrepe. Pomembno je tudi razjasniti, v katerih primerih lahko Komisija sprejme odločitev, da predhodnega stebrnega ocenjevanja ⌦ predhodne stebrne ocene ⌫ pri podpisu sporazumov o prispevkih ne bo zahtevala.

⇩ novo

(140)Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja proračuna Unije je primerno dodatno pojasniti uporabo načela sorazmernosti pri posrednem upravljanju. Čeprav načelo sorazmernosti ne more vplivati na naravo obveznosti, ki jih nalaga zadevni veljavni pravni okvir, bi ga bilo treba sistematično uporabljati v sodelovanju z izvajalskimi partnerji Unije, da se doseže pravo ravnovesje med zaščito finančnih interesov Unije in ohranjanjem sposobnosti Unije za izvajanje njenih politik. Potrebne so nekatere prilagoditve in prestrukturiranje ustreznih določb. Tega se ne bi smelo razumeti, da se v praksi omejijo tiste pravice in dostop, ki jih odgovorni odredbodajalec, EJT za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, OLAF, Računsko sodišče in po potrebi ustrezni nacionalni organi potrebujejo za celovito izvrševanje svojih pristojnosti.

(141)V skladu z načelom sorazmernosti je treba določiti, da se obveznosti iz te uredbe uporabljajo za končne prejemnike, ki prejemajo podporo iz proračuna Unije v okviru finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev. Ta uporaba bi morala ustrezno upoštevati naravo končnih prejemnikov in ukrepa ter biti sorazmerna z njo ter ustrezno upoštevati povezana finančna tveganja. Izogibati bi se bilo treba nepotrebnemu upravnemu bremenu, zlasti kadar so končni prejemniki mikro, mala in srednja podjetja in primerljivi gospodarski subjekti z enakovrednim prometom ali bilančno vsoto.

(142)Načelo sorazmernosti je treba uporabiti tudi pri oceni pravil, sistemov in postopkov subjektov, ki so že bili uspešno ocenjeni, kot so subjekti, ki uporabljajo pravila, ki jih določi Komisija, in so izvzeti iz predhodne ocene. Iz predhodne ocene bi moralo biti mogoče izvzeti tudi organizacije držav članic, ki so pooblaščene za izvrševanje sredstev Unije v okviru deljenega upravljanja.

(143)Pojasniti je treba, da se, kadar so subjekti izbrani za delo v okviru posrednega upravljanja na podlagi razpisa za prijavo interesa, uporabljata načeli enakega obravnavanja in nediskriminacije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 93

(144)Nadomestila osebam in subjektom, ki izvršujejo proračun, kadar je ustrezno in mogoče, temeljijo na smotrnosti.

⇩ novo

(145)Da se zagotovi integriteta proračuna Unije, kadar se izvršuje v okviru posrednega upravljanja, je primerno od izvajalskih partnerjev zahtevati, da Komisijo obvestijo o domnevnih primerih goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, in da to obveznost vključijo v sporazume, ki so jih sklenili s tretjimi stranmi v okviru posrednega upravljanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 94 (prilagojeno)

(146)Komisija sklepa partnerstva s tretjimi državami na podlagi sporazumov o financiranju. Pomembno je pojasniti vsebino takšnih sporazumov o financiranju, zlasti za tiste dele ⌦ ukrepa ⌫, ki jih izvršuje tretja država v okviru posrednega upravljanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 95 (prilagojeno)

(147)Treba je priznati posebno naravo mehanizmov ⌦ ali platform ⌫ mešanega financiranja ali platform, kadar Komisija kombinira svoje prispevke s prispevki finančnih institucij, in pojasniti uporabo določb o finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 96

(148)Pravila in načela javnega naročanja, ki se uporabljajo za javna naročila, ki jih institucije Unije oddajo v lastnem imenu, bi morala temeljiti na pravilih iz Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta 43 in Direktive 2014/24/EU.

⇩ novo

(149)Izkušnje so pokazale, da uporaba pravil o javnem naročanju iz te uredbe ni primerna za oddajo javnih naročil za finančne storitve, ki so neposredno povezane z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih Komisija uporablja v okviru svojih operacij najemanja in dajanja posojil, operacij upravljanja premoženja in zakladniških operacij. To vključuje storitve, ki jih zagotavljajo centralne banke, evropski mehanizem za stabilnost, Evropska investicijska banka in druge mednarodne finančne institucije ter nacionalni subjekti, pooblaščeni za izdajanje in upravljanje državnih dolžniških instrumentov. Iz tega razloga in v skladu s členom 10 Direktive 2014/24/EU se pravila o javnem naročanju iz te uredbe ne bi smela uporabljati za te storitve.

(150)Glede na pandemijo COVID-19 je primerno spremeniti opredelitev krizne situacije, ki se uporablja zlasti za skupne določbe in javna naročila na področju zunanjih ukrepov ter zajema javno zdravje in zdravje živali, izredne razmere na področju varnosti hrane in svetovne grožnje za zdravje. Da se omogoči prožnost, potrebna za zagotovitev hitrega odziva na nepredvidene okoliščine skrajne nujnosti, ki so posledica krizne situacije, bi bilo treba javnemu naročniku omogočiti, da uporabi poenostavljena pravila o javnem naročanju, kot so uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu, ki se uporablja v kriznih razmerah, ter sprejetje dokazil o merilih za izključitev in pogojih za sodelovanje od verjetnega uspešnega ponudnika po odločitvi o oddaji naročila, v vsakem primeru pa pred podpisom pogodbe. Javnemu naročniku bi se za odziv na krizno situacijo morala omogočiti tudi prožnost, da brez postopka javnega naročanja izjemoma spremeni pogodbo ali okvirno pogodbo tudi tako, da preseže mejne vrednosti iz člena 176(3). Pred uporabo takšnih poenostavljenih pravil bi se morala v skladu z ustreznimi notranjimi pravili zahtevati razglasitev krizne situacije, razen za javna naročila na področju zunanjih ukrepov, kadar taka razglasitev ni potrebna. Poleg tega bi morali odgovorni odredbodajalci za vsak primer posebej utemeljiti skrajno nujnost, ki izhaja iz razglašene krizne situacije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 97

(151)Pri mešanih naročilih bi bilo treba pojasniti metodologijo javnih naročnikov za določanje pravil, ki se uporabljajo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 98

(152)V zvezi z naročili, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti, določenih v Direktivi 2014/24/EU, pa tudi v zvezi s tistimi, katerih vrednost je nižja ter v zvezi z naročili, ki ne spadajo na področje uporabe navedene direktive, bi bilo treba pojasniti predhodne in naknadne ukrepe za obveščanje javnosti, ki so potrebni za začetek postopka javnega naročanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 99

(153)Ta uredba bi morala vključevati izčrpen seznam vseh postopkov javnega naročanja, ki so na voljo institucijam Unije, ne glede na mejne vrednosti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 100

(154)Zaradi upravne poenostavitve in spodbujanja sodelovanja malih in srednjih podjetij bi bilo treba zagotoviti postopke s pogajanji za javna naročila srednjih vrednosti.

⇩ novo

(155)Po potrebi bi moralo biti mogoče izvesti skupno javno naročanje med enim ali več javnimi naročniki iz držav članic na eni strani ter institucijami in organi Unije iz členov 70 in 71 ali izvajalskimi agencijami iz člena 69 na drugi strani, ne da bi bile te institucije, organi ali agencije zavezane k nakupu gradenj, blaga ali storitev. Da bi javni naročniki lahko v celoti izkoristili potencial notranjega trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, bi bilo treba razširiti možnosti institucij Unije, organov Unije ali izvajalskih agencij, da v imenu držav članic kupujejo blago ali storitve. Institucija Unije, organ Unije ali izvajalska agencija bi morali imeti možnost, da izvedejo ustrezen postopek javnega naročanja v imenu ali za račun držav članic na podlagi sporazuma med pogodbenicami ali delujejo kot veletrgovec za blago in storitve, vključno z najemi, ki kupuje, skladišči in ponovno prodaja ali daruje izbranim državam članicam ali partnerskim organizacijam.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 101 (prilagojeno)

(156)V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi morala ta uredba omogočati preverjanje trga pred začetkom postopka javnega naročanja. Da se zagotovi uporaba partnerstva za inovacije samo, kadar potrebne gradnje, blago in storitev še ne obstajajo na trgu ali da še ni prisotna⌦ še niso prisotni ⌫ kot razvojna dejavnost, ki je skoraj zrela za trg, bi bilo treba v tej uredbi določiti obveznost, da se pred uporabo partnerstva za inovacije izvede takšno predhodno ⌦ preverjanje trga ⌫tržno posvetovanje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 102

(157)Pojasniti bi bilo treba, kako lahko javni naročniki prispevajo k varstvu okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, hkrati pa zagotovijo, da bodo lahko za svoja naročila dosegli najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, zlasti z zahtevanjem posebnih oznak ali uporabo ustreznih načinov oddaje naročil.

⇩ novo

(158)V skladu s cilji sporočila o evropskem zelenem dogovoru bi bilo treba zagotoviti napredek pri izvajanju vidikov ekologizacije z vključitvijo zelenih pogojev za sodelovanje ali meril za oddajo v pozive k oddaji ponudb, kadar je to ustrezno, kar bo gospodarske subjekte spodbudilo k ponudbi bolj trajnostnih možnosti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 103

(159)Za zagotovitev, da gospodarski subjekti pri izvajanju naročil upoštevajo veljavne obveznosti iz okoljskega, socialnega in delovnega prava, določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali mednarodnih socialnih in okoljskih konvencijah, navedenih v Prilogi X k Direktivi 2014/24/EU, bi morale biti take obveznosti del minimalnih zahtev, ki bi jih opredelil javni naročnik, in bi morale biti vključene v pogodbe, ki jih podpiše javni naročnik.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 104

(160)Ustrezno je določiti različne situacije, običajno opredeljene kot nasprotje interesov, in te situacije različno obravnavati. Pojem „nasprotje interesov“ bi bilo treba uporabljati samo, če bi se v takšni situaciji znašla oseba ali subjekt, pristojna za izvrševanje proračuna, izvajanje revizij ali kontrol, oziroma uradnik ali uslužbenec katere od institucij Unije ali nacionalnih organov na kateri koli ravni. Poskuse neupravičenega vplivanja na postopek dodeljevanja ali pridobitve zaupnih informacij bi bilo treba obravnavati kot hudo kršitev poklicnih pravil, ki lahko privede do zavrnitve sodelovanja v postopku dodeljevanja in/ali izključitve iz sredstev Unije. Poleg tega bi gospodarski subjekti lahko bili v položaju, ko zaradi nasprotnih poklicnih interesov ne bi smeli biti izbrani za izvedbo naročila. Na primer družba ne bi smela ocenjevati projekta, pri katerem je sodelovala, revizor pa ne bi smel revidirati zaključnih računov, ki jih je predhodno potrdil.

⇩ novo

(161)Za zagotovitev, da ne obstajajo nasprotni poklicni interesi, ki lahko vplivajo ali bi lahko vplivali na sposobnost izvedbe naročila na neodvisen, nepristranski in objektiven način, je treba pojasniti obveznosti javnega naročnika in kandidatov ali ponudnikov. Na eni strani bi morali kandidati, ponudniki in po potrebi subjekti, na katerih zmogljivosti se ti opirajo, ter predvideni podizvajalci podati izjavo o odsotnosti takih nasprotnih interesov in na zahtevo predložiti s tem povezane informacije. Na drugi strani bi moral javni naročnik ob podaji izjave ali na podlagi dodatnih informacij oceniti obstoj takih nasprotnih poklicnih interesov. Če se ugotovijo taki nasprotni poklicni interesi, bi bilo treba oddajo naročila zavrniti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 105

(162)V skladu z Direktivo 2014/24/EU bi moralo biti omogočeno, da se preveri morebitna izključenost gospodarskega subjekta, uporabijo pogoji za sodelovanje in merila za oddajo ter preveri skladnost z dokumentacijo za postopek javnega naročanja, in to v kakršnem koli vrstnem redu. Posledično bi moralo biti mogoče zavrniti ponudbo na podlagi meril za oddajo, ne da bi bilo treba pred tem preveriti, ali so bila pri zadevnem ponudniku izpolnjena merila za izključitev ali pogoji za sodelovanje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 106

(163)Naročila bi bilo treba oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe skladno s členom 67 Direktive 2014/24/EU.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 107

⇨ novo

(164)Zaradi pravne varnosti je treba razjasniti, da so pogoji za sodelovanje strogo povezani z oceno kandidatov ali ponudnikov, merila za oddajo pa z oceno ponudb. ⇨ Da bi se pravila Unije o javnem naročanju uskladila z Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta, bi bilo treba javnim naročnikom omogočiti tudi, da kot merilo za oddajo uporabijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, zadolženega za izvedbo javnega naročila, če to lahko bistveno vpliva na kakovost izvedbe javnega naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe. Javni naročniki, ki uporabljajo katero koli od teh meril za oddajo, bi morali z ustreznimi pogodbenimi sredstvi zagotoviti, da osebje, dodeljeno za izvajanje naročila, dejansko izpolnjuje določene standarde kakovosti. Javni naročniki bi morali dati soglasje za kakršno koli zamenjavo takega osebja in preveriti, ali nadomestno osebje zagotavlja enakovredno raven kakovosti kot nadomeščeno osebje. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da ne pride do prekrivanja in dvojnega ocenjevanja istega elementa v okviru pogojev za sodelovanje in meril za oddajo .⇦ Zlasti usposobljenost in izkušnje zaposlenih, določenih za izvajanje naročila, bi bilo treba uporabiti le kot pogoj za sodelovanje in ne kot merilo za oddajo, saj bi to lahko privedlo do prekrivanja in dvojnega ocenjevanja istega elementa. Poleg tega bi, če bi se usposobljenost in izkušnje upoštevali kot merilo za oddajo, kakršna koli sprememba zaposlenih, določenih za izvajanje naročila, čeprav bi bila upravičena zaradi bolezni ali spremembe delovnega mesta, pod vprašaj postavila pogoje, pod katerimi je bilo naročilo oddano, zaradi česar bi prišlo do pravne negotovosti.

⇩ novo

(165)Poenostaviti je treba pravila, ki urejajo dinamične nabavne sisteme, da bodo lahko javni naročniki v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja ta metoda nabave. Sistemi bi morali zlasti delovati v obliki omejenega postopka, kar bi vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži prijavo za sodelovanje ter izpolnjuje merila za izključitev in pogoje za sodelovanje, omogočilo sodelovanje v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo prek dinamičnega nabavnega sistema v obdobju njegove veljavnosti, ki ne bi smelo biti omejeno na štiri leta. Ponudbe se lahko predložijo tudi v obliki elektronskega kataloga, zlasti za standardne proizvode ali storitve, ki so splošno dostopni na trgu. Poleg tega bi bilo treba za zmanjšanje upravnega bremena glede na dinamično naravo sistemov opustiti zahtevo po imenovanju komisije za odpiranje in ocenjevanje za posamezna javna naročila v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Glede na napredek pri digitalizaciji postopkov javnega naročanja bi bilo treba pojasniti, da se lahko javna odpiranja ponudb za odprte postopke organizirajo na daljavo prek videokonferenc.

(166)Zaradi poenostavitve in uskladitve s pravili, ki se uporabljajo za javna naročila, ki jih institucije Unije oddajo za svoj račun, bi bilo treba na področju zunanjih ukrepov odpraviti obveznost objave seznama izbranih kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe, na spletišču Komisije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 108

(167)Javno naročanje Unije bi moralo zagotavljati, da so sredstva Unije učinkovito, pregledno in ustrezno porabljena, obenem pa zmanjšati upravno breme za prejemnike sredstev Unije. V tem smislu bi moralo e-javno naročanje prispevati k boljši porabi sredstev Unije in razširiti dostop do naročil za vse gospodarske subjekte. Vse institucije Unije, ki izvajajo javno naročanje, bi morale na svojih spletnih mestih objaviti jasna pravila v zvezi z nabavo, odhodki in spremljanjem ter vsa oddana naročila, vključno z njihovo vrednostjo.

⇩ novo

(168)Pri elektronskem javnem naročanju bi se morala elektronska izmenjava informacij z udeleženci v največji možni meri opirati na obstoječe standarde, kot so enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila in standardi izdajanja elektronskih računov, ki jih določata Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/7 oziroma Direktiva 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 109

(169)Pojasniti bi bilo treba, da bi morali vsak postopek sestavljati faza odpiranja in ocena. Odločitev o oddaji naročila bi morala vedno temeljiti na oceni.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 110 (prilagojeno)

(170)Kadar se kandidati in ponudniki uradno obvestijo o izidu postopka, bi jih bilo treba obvestiti tudi o razlogih za sprejetje odločitve in jim posredovati podrobno izjavo o razlogih, ki bi temeljila na vsebini ocenjevalnega poročila⌦ poročila o oceni ⌫.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 111 (prilagojeno)

⇨ novo

(171)Ker se merila ne uporabljajo v nobenem posebnem vrstnem redu, ⌦ Primerno je določiti, da ⌫ bi bilo treba zavrnjenim ⌦ neuspešnim ⌫ponudnikom, katerih predložena ponudba izpolnjuje pogoje, ⌦ na zahtevo ⌫ sporočiti informacije o značilnosti in sorazmerne prednosti izbrane ponudbe, če to zahtevajo. ⇨Neuspešni ponudniki bi morali na zahtevo prejeti dodatne informacije, tudi če skladnost njihove ponudbe ni bila preverjena zaradi izbranega vrstnega reda meril.⇦

⇩ novo

(172)Pojasniti bi bilo treba tudi, da ponudniki, zavrnjeni na podlagi člena 144, ali katerih koli drugih razlogov za zavrnitev, ne bi smeli imeti dostopa do takih informacij.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 112

(173)Pri okvirnih pogodbah s ponovnim odpiranjem konkurence ne bi smelo biti obveznosti sporočanja informacij o značilnosti in sorazmernih prednosti uspešne ponudbe neuspešnemu izvajalcu, saj bi prejetje takšnih informacij ob vsakokratnem ponovnem odpiranju konkurence utegnilo ogroziti lojalno konkurenco med strankami iste okvirne pogodbe.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 113

(174)Javni naročnik bi moral imeti možnost, da postopek javnega naročanja prekliče pred podpisom pogodbe, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino. To ne bi smelo posegati v primere, pri katerih je javni naročnik ravnal tako, da je lahko odgovoren za škodo v skladu s splošnimi načeli prava Unije.

⇩ novo

(175)V primerih postopkov, oddanih v sklopih, ali javnih naročil z več izvajalci, bi moral imeti javni naročnik možnost, da postopek javnega naročanja delno prekliče pred podpisom pogodbe, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino. To ne bi smelo posegati v primere, pri katerih je javni naročnik ravnal tako, da je lahko odgovoren za škodo v skladu s splošnimi načeli prava Unije.

(176)V ustrezno utemeljenih primerih bi bilo treba dovoliti oddajo javnih naročil z več izvajalci, zlasti da bi se izognili prekomernemu zanašanju na enega samega ponudnika za kritično opremo in storitve, ob upoštevanju ciljev tehnološke neodvisnosti in kontinuitete storitev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 114

(177)Kot je navedeno v Direktivi 2014/24/EU, je treba pojasniti, pod katerimi pogoji se lahko spremeni naročilo med njegovim izvajanjem brez novega postopka javnega naročanja. Zlasti se novega postopka javnega naročanja ne bi smelo zahtevati v primeru upravnih sprememb, univerzalnega pravnega nasledstva ter uporabe jasnih in nedvoumnih klavzul o reviziji ali opcij, ki ne spreminjajo minimalnih zahtev prvotnega postopka. Nov postopek javnega naročanja bi bilo treba zahtevati v primeru bistvenih sprememb prvotnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo, da se nameravajo pogodbene stranke ponovno pogajati o ključnih določilih ali pogojih tega naročila, zlasti če bi spremembe vplivale na izid postopka, kolikor bi bila spremenjena določila ali pogoji del prvotnega postopka.

⇩ novo

(178)Pridobljene izkušnje so pokazale, da je treba pojasniti, v katerih primerih se sprememba šteje za spremembo predmeta naročila.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 115

(179)V primeru gradenj, blaga in kompleksnih storitev je treba zagotoviti možnost, da se zahteva jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih pogodbenih obveznosti in ustrezno izvajanje naročila ves čas trajanja pogodbe. V skladu z običajno prakso v zadevnih sektorjih je treba zagotoviti tudi možnost, da se zahteva jamstvo za vračilo zadržanih zneskov, ki bo krilo obdobje pogodbene odgovornosti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 116

(180)Za določitev postopkov in mejnih vrednosti, ki se bodo uporabljali, je treba pojasniti, ali institucije, izvajalske agencije in organi Unije štejejo za javne naročnike. Dejansko ne bi smeli šteti za javne naročnike, kadar kupujejo pri osrednjem nabavnem organu. Poleg tega tvorijo institucije Unije en sam pravni subjekt in njihove službe med sabo ne morejo sklepati pogodb, temveč le sporazume o ravni storitve.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 117 (prilagojeno)

⇨ novo

(181)Ustrezno bi bilo v to uredbo vključiti sklic na mejni⌦ e ⌫ vrednosti, ki sta⌦ so ⌫ v Direktivi 2014/24/EU določeni⌦ e ⌫ za javna naročila gradenj oziroma⌦ in ⌫ javna naročila blaga in storitev ⇨ ter v Direktivi 2014/23/EU za koncesije ⇦ . Zaradi poenostavitve in dobrega finančnega poslovodenja bi se morali ti mejni vrednosti uporabljati tudi za koncesijske pogodbe ob upoštevanju specifičnosti potreb, ki jih imajo institucije Unije na področju javnih naročil. Revizija teh mejnih vrednosti, kakor je določeno v Direktivi ⌦ Direktivah ⌫ 2014/24/EU ⌦ in 2014/23/EU ⌫, bi se torej morala neposredno uporabljati za javno naročanje ⇨ oziroma za koncesije ⇦ na podlagi te uredbe.

⇩ novo

(182)Podeljevanje koncesijskih pogodb bi bilo treba poenostaviti z uporabo mejnih vrednosti iz Direktive 2014/23/EU za koncesije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 118

(183)Standardne postopke, ki se uporabljajo pri javnem naročanju, bi bilo treba zaradi uskladitve in poenostavitve uporabljati tudi za nakupe, določene v okviru enostavnejše ureditve za naročila za socialne in druge posebne storitve iz člena 74 Direktive 2014/24/EU. Zato bi bilo treba mejno vrednost za nakupe v okviru enostavnejše ureditve uskladiti z mejno vrednostjo za javna naročila storitev.

⇩ novo

(184)Za boljšo prilagoditev postopkov tržnim razmeram zunaj Unije bi morala ta uredba vključevati posebne določbe, v skladu s katerimi delegacije Unije oddajo naročila za svoj račun v tretjih državah. Zato je primerno revidirati mejne vrednosti za oddajo naročil, ki jih uporabljajo delegacije Unije v tretjih državah, in jih uskladiti s tistimi, ki se uporabljajo za oddajo naročil na področju zunanjih ukrepov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 119

(185)Pojasniti je treba pogoje uporabe obdobja mirovanja, katero se upošteva pred podpisom naročila ali okvirne pogodbe.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 120 (prilagojeno)

(186)Pravila javnega naročanja, ki se uporabljajo za področje zunanjega delovanja⌦ zunanjih ukrepov ⌫, bi morala biti skladna z načeli iz direktiv 2014/23/EU in 2014/24/EU.

⇩ novo

(187)Pravila o dostopu do javnega naročanja, ki se uporabljajo ob predložitvi ponudbe in med izvajanjem pogodbe, bi morala vključevati pogoje, določene v izvedbenih aktih (ukrepi instrumenta za mednarodno javno naročanje), sprejetih v skladu z Uredbo 20xx/xxx 44 [uredba o instrumentu za mednarodno javno naročanje], ter ustrezne obveznosti za uspešne ponudnike iz navedene uredbe.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 121 (prilagojeno)

(188)Z namenom zmanjšanja kompleksnosti, poenostavitve obstoječih pravil in izboljšanja berljivosti pravil o javnem naročanju je treba združiti splošne določbe o javnem naročanju in posebne določbe, ki se uporabljajo za javno naročanje na področju zunanjega delovanja⌦ zunanjih ukrepov ⌫, prav tako pa je treba odstraniti nepotrebne ponovitve in navzkrižno sklicevanje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 122

(189)Pojasniti je treba, kateri gospodarski subjekti imajo glede na kraj svojega sedeža dostop do javnega naročanja na podlagi te uredbe, in izrecno omogočiti dostop do teh naročil tudi mednarodnim organizacijam.

⇩ novo

(190)V ustrezno utemeljenih primerih, ko naj bi se naročilo oddalo v tretji državi, bi moral imeti odgovorni odredbodajalec možnost, da odpre dostop do postopka javnega naročanja fizičnim ali pravnim osebam s sedežem v tretji državi, ki z Unijo nima sklenjenega posebnega sporazuma na področju javnega naročanja. To prožnost bi bilo treba zagotoviti zlasti, kadar ni fizičnih ali pravnih oseb s sedežem v državah, ki imajo dostop do javnega naročanja na podlagi posebnega sporazuma z Unijo na področju javnega naročanja in ki bi lahko zagotovile potrebne gradnje, blago ali storitve. Pravila o dostopu do javnega naročanja, ki se uporabljajo ob predložitvi ponudbe in med izvajanjem pogodbe, bi morala vključevati pogoje, določene v izvedbenih aktih (ukrepi instrumenta za mednarodno javno naročanje), sprejetih v skladu z Uredbo 20xx/xxx [uredba o instrumentu za mednarodno javno naročanje].

🡻 2018/1046 uvodna izjava 123

(191)Da se doseže ravnovesje med potrebo po preglednosti in večjo skladnostjo pravil o javnem naročanju na eni strani ter potrebo po zagotovitvi prožnosti glede nekaterih tehničnih vidikov navedenih pravil na drugi strani, bi bilo treba tehnična pravila o javnem naročanju združiti v prilogi k tej uredbi ter pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU o spremembah navedene priloge prenesti na Komisijo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 124

(192)Pojasniti je treba področje uporabe naslova o nepovratnih sredstvih, zlasti glede vrst ukrepov ali organov, upravičenih do nepovratnih sredstev, pa tudi glede oblik pravnih obveznosti, ki se lahko uporabijo za kritje nepovratnih sredstev. Zlasti bi bilo treba postopno ukiniti sklepe o nepovratnih sredstvih zaradi njihove omejene uporabe ter postopne uvedbe elektronskih nepovratnih sredstev. Poenostaviti bi bilo treba strukturo, in sicer s premikom določb o instrumentih, ki niso nepovratna sredstva, v druge dele Uredbe. Pojasniti bi bilo treba naravo organov, ki lahko prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, saj je pojem organov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem interesu Unije, zajet v pojmu organov, katerih cilj je del politike Unije in jo podpira.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 125

(193)Za poenostavitev postopkov in boljšo berljivost te uredbe bi bilo treba poenostaviti in racionalizirati določbe v zvezi z vsebino vlog za nepovratna sredstva, razpisov za zbiranje predlogov in sporazumov o nepovratnih sredstvih.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 126

(194)Z namenom omogočanja izvajanja ukrepov, ki jih financira več donatorjev, kadar v času prevzema obveznosti za prispevek Unije splošno financiranje ukrepa ni znano, je treba pojasniti, kako je opredeljen prispevek Unije in kako se preverja njegova poraba.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 127 (prilagojeno)

(195)Izkušnje, pridobljene pri uporabi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji, so pokazale, da takšne oblike financiranja znatno poenostavijo upravne postopke in znatno zmanjšajo tveganje napak. Ne glede na področje posredovanja Unije so pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalne stopnje primerne oblike financiranja, zlasti za standardizirane in ponavljajoče se ukrepe, kot so mobilnost ali dejavnosti usposabljanja. Poleg tega je ob dejstvu, da sodelovanje med javno⌦ imi ⌫ upravo⌦ ami ⌫ in državami članicami ter upravičenci⌦ ev ⌫ in partnerskimi⌦ h ⌫ državami (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalno sodelovanje) izvajajo institucije držav članic, uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov upravičena in bi jo bilo treba spodbujati. Države članice in drugi prejemniki sredstev Unije bi zaradi večje učinkovitosti morali biti sposobni pogosteje uporabiti možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Pri tem bi bilo treba zagotoviti večjo prožnost pogojev za uporabo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj. Izrecno je treba določiti enkratne pavšalne zneske, ki zajemajo celotne upravičene stroške ukrepa ali programa dela. Poleg tega bi bilo treba, da bi spodbudili osredotočenost na rezultate, dati prednost financiranju, ki temelji na učinku. Pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalne stopnje, ki temeljijo na vložkih, bi morali ostati možni, kadar ni mogoče ali ni primerno, da temeljijo na učinku.

⇩ novo

(196)Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da kadar so nepovratna sredstva v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, se določbe o načrtu proračuna, sofinanciranju in preprečevanju dvojnega financiranja ne uporabljajo, saj jih ni mogoče uporabiti v primeru, ko je znesek, ki ga je treba povrniti, povezan z opredeljenimi pogoji ali rezultati in je ločen od osnovnih stroškov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 128

(197)Upravne postopke za odobritev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj bi bilo treba poenostaviti, in sicer s prenosom pooblastil za takšno odobritev na pristojnega odredbodajalca. Kadar je ustrezno, lahko takšno pooblastilo da Komisija glede na naravo dejavnosti ali odhodkov oziroma glede na število zadevnih odredbodajalcev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 129

(198)Za premostitev vrzeli v razpoložljivosti podatkov, ki se uporabijo za določitev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj, bi bilo treba dovoliti uporabo strokovne presoje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 130

(199)Zagotoviti bi bilo treba, da se pri izkoriščanju možnosti za bolj pogosto uporabo poenostavljenih oblik financiranja zagotovi upoštevanje načela dobrega finančnega poslovodenja, zlasti pa načela gospodarnosti, načela učinkovitosti in načela preprečevanja dvojnega financiranja. V ta namen bi morale poenostavljene oblike financiranja zagotoviti, da so porabljena sredstva primerna glede na cilje, ki jih je treba doseči, da se isti stroški ne financirajo več kot enkrat iz proračuna, da se spoštuje načelo sofinanciranja in da ne pride do splošne prekomerne kompenzacije prejemnikov. Zato bi morale poenostavljene oblike financiranja temeljiti na statističnih ali računovodskih podatkih, podobnih objektivnih elementih ali strokovni presoji. Poleg tega bi bilo treba še naprej izvajati primerna preverjanja, kontrole in redno ocenjevanje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 131

(200)Pojasniti bi bilo treba obseg preverjanj in kontrol v nasprotju z rednim ocenjevanjem pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Ta preverjanja in kontrole bi morali biti osredotočeni na izpolnjevanje pogojev, ki sprožijo izplačilo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, po potrebi vključno z doseganjem učinkov in/ali rezultatov. Ti pogoji ne bi smeli zahtevati poročanja o dejansko nastalih stroških upravičenca. Kadar je pavšalne zneske, stroške na enoto ali financiranje po pavšalni stopnji predhodno določil odgovorni odredbodajalec ali Komisija, jih z naknadnimi kontrolami ne bi smelo biti mogoče izpodbijati. To ne bi smelo preprečiti možnosti, da se nepovratna sredstva v primeru slabega, delnega ali poznega izvrševanja ali v primeru nepravilnosti, goljufije ali kršitve druge obveznosti zmanjšajo. Zmanjšati bi jih bilo treba zlasti takrat, kadar pogoji, ki sprožijo izplačilo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, niso izpolnjeni. Pogostost in obseg rednega ocenjevanja bi morala biti odvisna od gibanja in narave stroškov, pri čemer se zlasti upoštevajo večje spremembe tržnih cen in druge relevantne okoliščine. Redno ocenjevanje bi lahko privedlo do prilagoditev pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo za prihodnje sporazume, vendar se ne bi smelo uporabljati za ugotavljanje vrednosti že dogovorjenih pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Za redno ocenjevanje pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj bi lahko bil potreben dostop do zaključnih računov upravičenca v statistične in metodološke namene in takšen dostop je potreben tudi za preprečevanje in odkrivanje goljufij.

⇩ novo

(201)Kadar so nepovratna sredstva v obliki pavšalne stopnje, stroškov na enoto ali pavšalnega zneska in zato ni naknadnega preverjanja osnovnih stroškov, ni mogoče preveriti, ali so upravičeni stroški nastali v času trajanja ukrepa. Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da se bo z naknadnimi preverjanji in kontrolami upravičencev preverilo, ali so bili v obdobju izvajanja izpolnjeni pogoji, ki sprožijo izplačilo pavšalne stopnje, stroškov na enoto ali pavšalnega zneska.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 132

(202)Da se omogoči sodelovanje majhnih organizacij pri izvajanju politik Unije v okolju z omejeno razpoložljivostjo virov, je treba vrednost dela, ki ga opravijo prostovoljci, priznati kot upravičene stroške. Na podlagi tega bi morale take organizacije imeti možnost, da se v večji meri oprejo na delo prostovoljcev, da bi pridobile sofinanciranje za ukrepe ali program dela. Brez poseganja v najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja, določeno v temeljnem aktu, bi morala biti v takšnih primerih nepovratna sredstva Unije omejena na znesek ocenjenih upravičenih stroškov razen tistih, ki zajemajo delo prostovoljcev. Glede na to, da je delo prostovoljcev delo, ki ga zagotovijo tretje strani, ne da bi jim upravičenec to delo plačal, je z omejitvijo preprečeno vračilo stroškov, ki jih upravičenec ni imel. Poleg tega vrednost dela prostovoljcev ne bi smela presegati 50 % prispevkov v naravi in drugih oblik sofinanciranja.

⇩ novo

(203)Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da kadar so prispevki v naravi tretjih strani v obliki dela prostovoljcev v načrtu proračuna predstavljeni kot upravičeni stroški, bi moralo sofinanciranje, za katero se uporablja zgornja meja 50 %, vključevati vse vire financiranja, tj. nepovratna sredstva Unije, prispevke v naravi in druge vire financiranja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 133

(204)V tej uredbi bi bilo treba ohraniti načelo neprofitnosti in s tem zaščititi eno od temeljnih načel javnih financ.

⇩ novo

(205)Za zagotovitev pravne varnosti pri izračunu prispevka Unije v primeru dobička pri nepovratnih sredstvih, ki se financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba pojasniti, da se pri izterjavi odstotka dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom, ne bi smelo razlikovati med dejansko nastalimi in poenostavljenimi stroški.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 134

(206)Nepovratna sredstva bi bilo načeloma treba dodeljevati na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Kadar so dovoljene izjeme, bi jih bilo treba razlagati in uporabljati restriktivno v smislu področja uporabe in trajanja. Izjemna možnost, da se nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov organom, ki imajo dejanski ali pravni monopol, bi se lahko uporabila le, kadar so zadevni organi edini, ki lahko izvajajo ustrezne vrste dejavnosti ali ki jim je bil takšen monopol zaupan po zakonu ali s strani javnega organa.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 135

(207)V okviru prehoda na e-nepovratna sredstva in e-javno naročanje bi bilo treba vložnike in ponudnike zaprositi, da dokaz o svojem pravnem statusu in finančni vzdržnosti priskrbijo le enkrat v določenem obdobju, in se od njih ne bi smelo zahtevati, da dokazila ponovno predložijo v vsakem postopku dodeljevanja. Zato je nujno uskladiti zahteve glede tega, za koliko let bodo zahtevani dokumenti v okviru postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev in postopkov javnega naročanja.

⇩ novo

(208)Upravičenec do nepovratnih sredstev lahko zagotovi finančno podporo tretji strani na podlagi izpolnjevanja nekaterih pogojev, znesek, plačan kateri koli tretji strani, pa ne bi smel presegati 60 000 EUR. Ta znesek se lahko preseže le, kadar bi bilo sicer doseganje ciljev ukrepov nemogoče ali pretirano oteženo. Da bi se omogočila večja prožnost pri izvrševanju proračuna v kriznih situacijah in izrednih razmerah, bi moralo biti mogoče tudi preseči 60 000 EUR brez utemeljitve za vsak primer posebej v primerih humanitarne pomoči, operacij zagotavljanja nujne pomoči, operacij civilne zaščite ali pomoči za krizno upravljanje.

(209)Kadar mora upravičenec za izvedbo ukrepa ali programa dela izvesti javno naročilo, bi bilo treba pojasniti, da lahko vsak upravičenec uporabi svoje lastne nabavne prakse, če zagotavljajo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno ali, če je to primerno, najnižjo ceno, ne glede na to, ali upravičenec odda javno naročilo in je javni naročnik v smislu te uredbe. Ustrezno bi bilo treba spremeniti opredelitev pojma „naročilo“.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 136

(210)Uporabo nagrad kot dragocene oblike finančne podpore, ki ni povezana s predvidljivimi stroški, bi bilo treba poenostaviti ter pojasniti veljavna pravila. Nagrade bi bilo treba razumeti, kot da dopolnjujejo druge instrumente financiranja, kot so nepovratna sredstva, in ne kot da jih nadomeščajo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 137

(211)Za povečanje prožnosti izvrševanja nagrad bi bilo treba obveznost iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o objavi natečajev za nagrade v vrednosti 1 000 000 EUR ali več v izkazih, ki spremljajo predlog proračuna, nadomestiti z obveznostjo predložitve predhodnih informacij Evropskemu parlamentu in Svetu ter izrecno navedbo takšnih nagrad v sklepu o financiranju.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 138 (prilagojeno)

(212)Nagrade bi morale biti podeljene v skladu z načeli preglednosti in enakega obravnavanja. Glede na to bi bilo treba določiti minimalne značilnosti natečajev, zlasti ureditve za izplačilo nagrade zmagovalcem v primeru d⌦ p ⌫odelitve, ter ustrezne načine objave. Vzpostaviti je treba tudi jasno opredeljen postopek d⌦ p ⌫odeljevanja, od vložitve vlog do pošiljanja informacij vložnikom in uradnega obvestila izbranemu kandidatu, ki bo odražal postopek dodeljevanja⌦ za dodelitev ⌫ nepovratnih sredstev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 139 (prilagojeno)

(213)Ta uredba bi morala določati načela in pogoje, ki veljajo za finančne instrumente, proračunska jamstva in finančno pomoč ter pravila o omejevanju finančne obveznosti Unije, preprečevanju goljufij in pranju⌦ a ⌫ denarja, opustitvi finančnih instrumentov in poročanju.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 140

(214)V zadnjih letih je Unija vse pogosteje uporabljala finančne instrumente, ki omogočajo, da se s proračunom dosega večji učinek vzvoda, vendar ti hkrati ustvarjajo finančno tveganje za proračun. Ti finančni instrumenti ne vključujejo le finančnih instrumentov, ki so zajeti v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, ampak tudi druge instrumente, kot so proračunska jamstva in finančna pomoč, ki so jih pred tem urejala samo pravila, določena v njihovih posameznih temeljnih aktih. Pomembno je vzpostaviti skupni okvir, s katerim bi se zagotovila enotnost načel, ki se uporabljajo za ta sklop instrumentov, in jih združiti v okviru novega naslova v tej uredbi, ki bo poleg obstoječih pravil, ki se uporabljajo za finančne instrumente, zajemal poglavja o proračunskih jamstvih in o finančni pomoči državam članicam ali tretjim državam.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 141

(215)Finančni instrumenti in proračunska jamstva so lahko koristni pri povečevanju učinka sredstev Unije, kadar so ta sredstva združena z drugimi sredstvi in vključujejo učinek finančnega vzvoda. Finančni instrumenti in proračunska jamstva bi se morali izvrševati le, če ni tveganja izkrivljanja konkurence na notranjem trgu ali neskladnosti s pravili o državni pomoči.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 142

(216)V okviru letnih odobritev, ki jih za določen program odobrita Evropski parlament in Svet, bi se morali finančni instrumenti in proračunska jamstva uporabljati na podlagi predhodne ocene, s katero se dokaže njihova učinkovitost pri doseganju ciljev politik Unije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 143

(217)Finančne instrumente, proračunska jamstva in finančno pomoč bi bilo treba odobriti s temeljnim aktom. Kadar se v ustrezno utemeljenih primerih finančni instrumenti vzpostavijo brez temeljnega akta, bi jih morala v proračunu odobriti Evropski parlament in Svet.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 144 (prilagojeno)

(218)Instrumente, ki bi lahko spadali v naslov X, kot so posojila, jamstva, naložbe lastniškega kapitala⌦ kapitalske naložbe ⌫, naložbe navideznega lastniškega kapitala ⌦ kapitalski podobne naložbe ⌫ in instrumenti delitve tveganja, bi bilo treba opredeliti. Omogočiti bi bilo treba, da opredelitev instrumentov delitve tveganja lahko vključuje izboljšanje kreditne kakovosti za projektne obveznice, s čimer bi se pokrilo tveganje, povezano s servisiranjem dolga za posamezen projekt, in omejilo kreditno tveganje imetnikov obveznic z izboljšanjem kreditne kakovosti v obliki posojila ali jamstva.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 145

(219)Morebitna vračila iz finančnega instrumenta ali proračunskega jamstva bi bilo treba uporabiti za instrument ali jamstvo, iz katerega izhaja povračilo, da se okrepi učinkovitost tega instrumenta ali jamstva, razen če je v temeljnem aktu drugače določeno, in bi jih bilo treba upoštevati pri predlogih za bodoče odobritve za ta instrument ali jamstvo.

⇩ novo

(220)Pomembno je, da se revidirani računovodski izkazi za finančne instrumente in proračunska jamstva, ki se izvršujejo v okviru posrednega upravljanja, predložijo pravočasno, da jih lahko Računsko sodišče upošteva pri oblikovanju opažanj o začasnem zaključnem računu.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 146

(221)Primerno je priznati usklajevanje interesov v prizadevanjih za cilje politik Unije in zlasti, da imata EIB in EIS specifično strokovno znanje za izvrševanje finančnih instrumentov in proračunskih jamstev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 147

(222)EIB in EIS, ki delujeta kot skupina, bi morala imeti možnost prenesti del izvrševanja drug na drugega, kadar bi takšen prenos lahko koristil izvajanju danega ukrepa in kakor je nadalje opredeljeno v relevantnem sporazumu s Komisijo.

⇩ novo

(223)Zaradi doslednosti in upoštevanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je treba v zvezi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi pojasniti nekatere določbe o poročanju oseb ali subjektov, pooblaščenih za izvrševanje sredstev Unije v skladu s členom 62(1)(c), o uporabi naslova X v primeru njihovega kombiniranja z dopolnilno podporo iz proračuna, vključno z nepovratnimi sredstvi, in o kombinaciji s sredstvi, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 148

(224)Pojasniti bi bilo treba, da je pri kombiniranju finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev z dodatnimi oblikami podpore iz proračuna treba uporabljati pravila za finančne instrumente in proračunska jamstva za celoten ukrep. Kadar je primerno, bi bilo treba takšna pravila dopolniti s specifičnimi zahtevami, ki izhajajo iz pravil za posamezni sektor.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 149

(225)Pri izvrševanju finančnih instrumentov in proračunskih jamstev, financiranih iz proračuna, bi bilo treba upoštevati politiko Unije glede nekooperativnih jurisdikcij v davčne namene, in njene posodobitve, kot je določeno v ustreznih pravnih aktih Unije in sklepih Sveta, zlasti sklepih Sveta z dne 8. novembra 2016 o merilih in postopku za oblikovanje seznama EU z nekooperativnimi jurisdikcijami v davčne namene 45 in pripadajoči prilogi ter sklepih Sveta z dne 5. decembra 2017 o seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene 46 in pripadajočih prilogah.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 150

(226)Proračunska jamstva in finančna pomoč državam članicam ali tretjim državam so na splošno zunajproračunske operacije z znatnim učinkom na bilanco stanja Unije. Čeprav bodo na splošno to še naprej zunajproračunske operacije, njihova vključitev v to uredbo pomeni močnejšo zaščito finančnih interesov Unije in jasnejši okvir za njihovo odobritev, upravljanje in obračunavanje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 151 (prilagojeno)

(227)Unija je nedavno začela pomembne pobude na podlagi proračunskih jamstev, kot sta Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD). Za te instrumente je značilno, da ustvarjajo pogojno obveznost za Unijo in pomenijo rezervacijo sredstev, s katerimi se zagotovi likvidnostni blažilec⌦ likvidnostni blažilnik ⌫, ki omogoča redno odzivanje proračuna na plačevanje obveznosti, ki bi lahko nastale na podlagi teh pogojnih obveznosti. Za zagotovitev dobre bonitetne ocene Unije in s tem njene sposobnosti za zagotavljanje učinkovitega financiranja je nujno, da se pri odobritvi pogojnih obveznosti, rezervaciji sredstev zanje in njihovem spremljanju upošteva stabilen sklop pravil, ki bi ga bilo treba uporabljati za vsa proračunska jamstva.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 152

(228)Pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev, lahko zajemajo širok nabor operacij financiranja in naložbenih operacij. Možnosti unovčitve proračunskega jamstva ni mogoče povsem zanesljivo načrtovati na letni osnovi, kot je to mogoče s posojili, ki imajo natančno določen razpored za vračilo. Zato je nujno treba vzpostaviti okvir za odobritev in spremljanje pogojnih obveznosti, da se v vsakem trenutku zagotovi polno spoštovanje zgornjih mej za letne odobritve plačil, določenih v Sklepu Sveta (EU, Euratom) 2020/20532014/335/EU, Euratom 47 .

🡻 2018/1046 uvodna izjava 153

(229)Ta okvir bi moral določati tudi upravljanje in kontrolo, vključno z rednim poročanjem o finančni izpostavljenosti Unije. Stopnja rezervacij za finančne obveznosti bi morala biti določena na podlagi resnične ocene tveganja v zvezi s finančnimi tveganji, ki izhajajo iz povezanih instrumentov. Trajnost pogojnih obveznosti bi bilo treba ocenjevati letno v okviru proračunskega postopka. Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem zgodnjega opozarjanja, da ne bi zmanjkalo rezervacij za kritje finančnih obveznosti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 154

(230)Vse intenzivnejša uporaba finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in finančne pomoči zahteva precejšen obseg odobritev plačil, ki jih je treba uporabiti in rezervirati. Da se ob ustrezni ravni zaščite pred finančnimi obveznostmi zagotovi finančni vzvod, je pomembno optimizirati znesek potrebnih rezervacij in povečati učinkovitost z združevanjem teh rezervacij v skupni sklad za rezervacije. Poleg tega prožnejša uporaba teh združenih rezervacij zagotavlja dejansko skupno stopnjo rezervacij, ki omogoča zahtevano zaščito z optimalnim zneskom virov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 155

(231)Za zagotovitev pravilnega delovanja skupnega sklada za rezervacije za programsko obdobje po letu 2020, bi morala Komisija do 30. junija 2019 predložiti neodvisno zunanjo oceno prednosti in slabosti tega, da se finančno poslovodenje s sredstvi skupnega sklada za rezervacije zaupa Komisiji, EIB ali obema, ob tem pa upoštevati ustrezna tehnična in institucionalna merila, ki se uporabljajo za primerjavo storitev upravljanja premoženja, vključno s tehnično infrastrukturo, primerjavo stroškov opravljenih storitev, institucionalnim ustrojem, poročanjem, smotrnostjo, odgovornostjo ter strokovnim znanjem in izkušnjami posamezne institucije in drugimi mandati za upravljanje premoženja proračuna. Oceni bi bilo po potrebi treba priložiti zakonodajni predlog.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 156

(232)Pravila, ki se uporabljajo za rezervacije in skupni sklad za rezervacije, bi morala zagotoviti trden okvir notranje kontrole. Smernice, ki se uporabljajo za upravljanje sredstev iz skupnega sklada za rezervacije, bi morala določiti Komisija po posvetovanju z računovodjo Komisije. Odredbodajalci finančnih instrumentov, proračunskih jamstev ali finančne pomoči bi morali aktivno spremljati finančne obveznosti, ki spadajo v njihovo pristojnost, finančni upravitelj sredstev iz skupnega sklada za rezervacije pa bi moral pri upravljanju denarja in sredstev sklada upoštevati pravila in postopke, ki jih določi računovodja Komisije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 157

(233)Proračunska jamstva in finančna pomoč bi morala upoštevati isti sklop načel, ki so uveljavljena za finančne instrumente. Še posebej bi morala biti proračunska jamstva nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo. Morala bi se izvrševati v okviru posrednega upravljanja oziroma le v izjemnih primerih v okviru neposrednega upravljanja. Zajemati bi morala le operacije financiranja in naložbene operacije, partnerji proračunskih jamstev pa bi morali k tem operacijam prispevati z lastnimi sredstvi.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 158

(234)Finančna pomoč državam članicam ali tretjim državam bi morala biti v obliki posojila ali kreditne linije ali katerega koli drugega instrumenta, ki se šteje za ustreznega zagotoviti uspešnost podpore. V ta namen bi bilo treba, v ustreznem temeljnem aktu, pooblastiti Komisijo za izposojo potrebnih sredstev na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij in se izogniti vključevanju Unije v kakršno koli spremembo zapadlosti, ki bi jo izpostavila tveganju spremembe obrestne mere ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 159

(235)Določbe, ki se nanašajo na finančne instrumente, bi se morale začeti uporabljati čim prej, da se dosežeta potrebna poenostavitev in uspešnost. Določbe v zvezi s proračunskimi jamstvi in finančno pomočjo ter skupnim skladom za rezervacije bi se morale uporabljati od začetka veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020. Ta časovni razpored bo omogočil temeljito pripravo novih orodij za upravljanje pogojnih obveznosti. Prav tako bo omogočil, da bo z načeli iz naslova X po eni strani usklajen predlog za večletni finančni okvir po letu 2020, po drugi strani pa posebni programi, povezani s tem okvirom.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 160 (prilagojeno)

(236)Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 48 določa nova pravila, ki se med drugim nanašajo na financiranje političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni, zlasti kar zadeva pogoje financiranja ter dodelitev in razdelitev financiranja, donacij in prispevkov, financiranje kampanj za volitve v Evropski parlament, povračljive odhodke, prepoved nekaterega financiranja, računovodske izkaze, poročanje in revizijo, izvrševanje in nadzor⌦ kontrolo ⌫, kazni, sodelovanje med Organom za evropske politične stranke in fundacije, odredbodajalcem Evropskega parlamenta in državami članicami ter preglednost.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 161

(237)V to uredbo bi bilo treba vključiti pravila o prispevkih iz proračuna za evropske politične stranke, kot določa Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 162

(238)Finančno podporo evropskim političnim strankam bi bilo treba dodeljevati v obliki posebnega prispevka, ki bi ustrezal njihovim posebnim potrebam.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 163

(239)Čeprav se finančna podpora dodeljuje, ne da bi bilo za to treba predložiti letni program dela, bi morale evropske politične stranke naknadno utemeljiti, da so sredstva Unije porabile gospodarno. Zlasti bi moral odgovorni odredbodajalec preveriti, ali so bila sredstva porabljena za plačilo povračljivih odhodkov, kot so določeni v razpisu za prispevke, v rokih, določenih v tej uredbi. Prispevki za evropske politične stranke bi se morali porabiti do konca proračunskega leta, ki sledi njihovi dodelitvi, po tem obdobju pa bi moral pristojni odredbodajalec vsa neporabljena sredstva izterjati.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 164

(240)Sredstva Unije, dodeljena za financiranje stroškov delovanja evropskih političnih strank, se ne bi smela porabiti za druge namene kot za tiste, ki so določeni v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014, zlasti za neposredno ali posredno financiranje tretjih strani, kot so nacionalne politične stranke. Evropske politične stranke bi morale prispevke porabiti za plačilo odstotnega deleža tekočih in prihodnjih odhodkov, ne pa odhodkov in dolgov, nastalih pred vložitvijo vlog za prispevke.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 165

(241)Tudi dodeljevanje prispevkov bi bilo treba poenostaviti in ga prilagoditi posebnim značilnostim evropskih političnih strank, zlasti z odpravo pogojev za sodelovanje, oblikovanjem enotnega plačila predhodnega financiranja kot splošnega pravila ter uvedbo možnosti uporabe financiranja s pavšalnimi zneski, pavšalnimi stopnjami in stroški na enoto.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 166

(242)Prispevke iz proračuna bi bilo treba prekiniti, zmanjšati ali preklicati, če evropske politične stranke kršijo Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 167

(243)Kazni, določene tako v tej uredbi kot v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014, bi morale biti naložene na usklajen način in ob upoštevanju načela ne bis in idem. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 se upravne in/ali denarne kazni, določene v tej uredbi, ne naložijo v primerih, v katerih so bile že naložene kazni na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 168 (prilagojeno)

(244)S to uredbo bi moral biti vzpostavljen splošni okvir, v skladu s katerim je mogoče proračunsko podporo uporabiti kot instrument na področju zunanjega delovanja⌦ zunanjih ukrepov ⌫, vključno z obveznostjo, da morajo tretje države Komisiji predložiti zadostne in pravočasne informacije za oceno, ali so dogovorjeni pogoji izpolnjeni in določbe, s katerimi se zagotavlja zaščita finančnih interesov Unije, upoštevane.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 169

(245)Da bi okrepili vlogo Evropskega parlamenta in Sveta, bi bilo treba razjasniti postopek za ustanovitev skrbniških skladov Unije. Treba je tudi določiti načela, ki se uporabljajo za prispevke v skrbniške sklade Unije, še posebej, kako pomembno je zagotoviti prispevke drugih donatorjev, kar upravičuje njihovo ustanovitev z vidika dodane vrednosti. Prav tako je treba razjasniti odgovornosti finančnih udeležencev in upravnega odbora skrbniškega sklada Unije ter opredeliti pravila za pravično zastopanje udeleženih donatorjev v upravnem odboru skrbniškega sklada Unije in potrebo, da Komisija glasuje za porabo sredstev. Pomembno je tudi podrobneje določiti zahteve za poročanje, ki veljajo za skrbniške sklade Unije.

⇩ novo

(246)Unija bi morala imeti možnost sodelovati v svetovnih pobudah, kadar tako sodelovanje prispeva k doseganju ciljev politik Unije. Da bi se zagotovil ustrezen pravni okvir za sodelovanje Unije v svetovnih pobudah, bi bilo treba prispevek Unije k takim pobudam vključiti kot nov instrument za izvrševanje proračuna. Uporaba tega novega finančnega nosilca bi bila pogojena in omejena na primere, ko drugi instrumenti iz finančne uredbe ne omogočajo doseganja zadevnih ciljev politik EU z enakim obsegom in učinkom.

(247)Da bi se prilagodili napredku na področju digitalizacije, bi morali biti seznami zunanjih strokovnjakov, pripravljeni na podlagi razpisa za prijavo interesa, veljavni dlje od trajanja večletnega programa, pod pogojem, da se zagotovi rotacija strokovnjakov in da lahko svoj interes izrazijo novi strokovnjaki. Poleg tega je treba institucijam Unije omogočiti privabljanje visoko usposobljenih zunanjih strokovnjakov, da se zagotovi visoka kakovost ocenjevalnega postopka ter posebnih mnenj in svetovanja, ki jih zagotavljajo strokovnjaki. Za uspešno konkuriranje drugim udeležencem na trgu bi bilo treba institucijam Unije omogočiti, da v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih ponudijo konkurenčnejše plačilo. Nazadnje, zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti pravila, ki se uporabljajo za plačane zunanje strokovnjake, da bi odražala različne faze postopka dodeljevanja.

(248)Da bi se institucijam Unije zagotovil jasen pravni okvir za darovanje storitev, blaga ali gradenj, bi bilo treba kot nov instrument za izvrševanje proračuna vključiti nefinančne donacije. Tega instrumenta ne bi smeli zamenjevati s splošnim okvirom podpore, ki jo Unija zagotavlja tretjim državam in je širše narave, vendar lahko vključuje nefinančne donacije. V kontekstu pandemije COVID-19 bi moral tak instrument omogočiti stabilno pravno podlago, zlasti za prihodnje krize situacije in izredne razmere, ter zagotoviti, da bodo imele institucije Unije ustrezna orodja proračunske podpore za pomoč državam članicam, drugim osebam in subjektom, kadar bo podpora najbolj potrebna. Ta instrument bi bilo treba izvajati v okviru neposrednega upravljanja. Povezane določbe, kot so opredelitve pojmov, prekinitev, preklic in zmanjšanje ter komisija za ocenjevanje, bi bilo treba ustrezno prilagoditi.

(249)Podobno kot pri uvedbi nefinančnih donacij bi morale imeti institucije EU tudi možnost, da podeljujejo nagrade, ki niso finančne. To je pomembno tudi zato, da se omogočijo natečaji med mladimi, ki v svoji državi članici nimajo bančnega računa, vendar lahko brez težav prejmejo nagrado v praktični obliki. V ta namen bi bilo treba ustrezno prilagoditi opredelitev pojma in določbe o „nagradah“.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 170

(250)V skladu z racionalizacijo obstoječih pravil in z namenom preprečitve nepotrebnih ponovitev bi bilo treba posebne določbe iz drugega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se uporabljajo za EKJS, raziskave, zunanje ukrepe in posebne sklade Unije, vnesti le v relevantne dele te uredbe, pod pogojem, da so te določbe še v uporabi in so relevantne.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 171

(251)Določbe o pripravi zaključnega računa in računovodstvu bi bilo treba poenostaviti in razjasniti. Zato je primerno, da se vse določbe o letnem zaključnem računu in drugem finančnem poročanju zberejo skupaj.

⇩ novo

(252)Roke za opažanja Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu in za predložitev končnega zaključnega računa bi bilo treba prilagoditi, da se upoštevajo roki za postopek razrešnice.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 172

(253)Izboljšati bi bilo treba način sedanjega poročanja institucij Unije o projektih gradnje Evropskemu parlamentu in Svetu. Institucijam Unije bi moralo biti dovoljeno, da nove projekte gradnje financirajo z dohodki, ki jih prejmejo za že prodane zgradbe. Zato bi bilo treba v določbe o projektih gradnje vnesti sklicevanje na določbe o notranjih namenskih prejemkih. Tako bi bilo mogoče izpolniti spreminjajoče se potrebe v gradbeni politiki institucij Unije ter pri tem prihraniti stroške in zagotoviti več prožnosti.

⇩ novo

(254)Komisija v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru spodbuja prenovo stavb, da bi se zmanjšale njihove emisije in povečala njihova energijska učinkovitost. Ob upoštevanju hitrega razvoja trga za energijsko učinkovite stavbe morajo institucije Unije zaveze iz zelenega dogovora nujno vključiti v svojo gradbeno politiko in prenoviti svoje zgradbe. Poleg tega je treba zaradi nedavnega razvoja delovnih metod, ki ga je pospešila pandemija COVID-19, prilagoditi pisarniške zmogljivosti institucij, da se razvije dinamična pisarniška politika. Zato bi bilo treba dovoliti financiranje strukturnih prenov s posojili. Razlago pojma novih projektov gradnje bi bilo treba razširiti, zlasti pa vključiti vse projekte v zvezi s strukturno prenovo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 173

(255)Z namenom prilagoditve pravil, ki se uporabljajo za nekatere organe Unije, podrobnih pravil o javnem naročanju in podrobnih pogojev ter minimalnega razmerja dejanske stopnje rezervacij bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z okvirno finančno uredbo za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, vzorčno finančno uredbo za organe javno-zasebnih partnerstev, spremembami Priloge I k tej uredbi, podrobnimi pogoji in metodologijo za izračun dejanske stopnje rezervacij ter spremembe opredeljenega minimalnega razmerja dejanske stopnje rezervacij, ki ne bi smela biti določena po stopnji nižji od 85 %. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 174 (prilagojeno)

Da bi lahko Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 49 , hitro zagotavljal zadostna sredstva v podporo spreminjajočim se političnim prednostnim nalogam, bi bilo treba z okvirnimi deleži za vsako od treh osi in minimalnimi odstotki za vsako od tematskih prednostnih nalog v okviru posamezne osi omogočiti večjo prožnost, obenem pa ohraniti ambiciozno stopnjo izvajanja čezmejnih partnerstev EURES. To bi moralo izboljšati upravljanje EaSI in omogočiti osredotočenje proračunskih sredstev na ukrepe, ki ustvarjajo boljše rezultate glede zaposlovanja in socialnega položaja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 175 (prilagojeno)

Da bi bile naložbe v infrastrukturo za kulturo in trajnostni turizem lažje in brez poseganja v dosledno spoštovanje pravnih aktov Unije iz področja okolja, zlasti direktiv 2001/42/ES 50 in 2011/92/EU 51 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je ustrezno, bi bilo treba razjasniti nekatere omejitve glede obsega podpore iz Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 52 za te naložbe. Zato je treba določiti jasne omejitve glede obsega prispevka iz ESRR za takšne naložbe od 2. avgusta 2018.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 176 (prilagojeno)

Da bi se odzvali na izzive, ki jih predstavljajo vse večji tokovi migrantov in beguncev, bi bilo treba jasno določiti cilje, h katerim lahko prispeva ESRR v okviru svoje podpore migrantom in beguncem, s čimer bi državam članicam omogočili, da zagotovijo naložbe, ki se osredotočajo na zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, vključno s prosilci za azil in upravičenci do mednarodne zaščite.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 177 (prilagojeno)

Za lažje izvajanje operacij na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 53 , bi bilo treba razširiti obseg potencialnih upravičencev. Zato bi bilo treba omogočiti, da organi upravljanja štejejo fizične osebe za upravičence, in bi bilo treba bolj prožno opredeli pojem upravičenca v okviru državne pomoči.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 178 (prilagojeno)

V praksi velja, da so makroregionalne strategije dogovorjene po sprejetju sklepov Sveta. Kot je veljalo od začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 1303/2013, lahko takšne sklepe, kadar je to ustrezno, potrdi Evropski svet ob upoštevanju pristojnosti te institucije iz člena 15 PEU. Opredelitev makroregionalne strategije iz navedene uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 179 (prilagojeno)

Da bi zagotovili dobro finančno poslovodenje ESRR, ESS, Kohezijskega sklada, EKSRP in ESPR (Evropskih strukturnih in investicijskih skladov - skladi ESI), ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, in pojasnili obveznosti držav članic, bi se morali pri splošnih načelih, določenih v členu 4 Uredbe (EU) št. 1303/2013, sklicevati na načela, določena v tej uredbi, v zvezi z notranjo kontrolo izvrševanja proračuna in izogibanjem nasprotju interesov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 180 (prilagojeno)

Da bi povečali sinergije med vsemi skladi Unije za spopadanje z izzivi migracij in azila na učinkovit način, bi moralo biti zagotovljeno, da pri pretvorbi tematskih ciljev v prednostne naloge na podlagi pravil za posamezne sklade takšne prednostne naloge zajemajo ustrezno uporabo vsakega sklada ESI za ta področja. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba zagotoviti usklajevanje s Skladom za azil, migracije in vključevanje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 181 (prilagojeno)

Da bi zagotovili skladnost ureditev programskega načrtovanja, bi bilo treba enkrat letno uskladiti sporazume o partnerstvu in spremembe programov, ki jih je odobrila Komisija v predhodnem koledarskem letu.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 182 (prilagojeno)

Za lažjo pripravo in izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba omogočiti, da se iz glavnega sklada pokrijejo pripravljalni in tekoči stroški ter stroški animacije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 183 (prilagojeno)

Za lažje izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb bi bilo treba pojasniti vloge in odgovornosti lokalnih akcijskih skupin v zvezi s strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ter lokalnih organov, regionalnih razvojnih organov ali nevladnih organizacij v zvezi s celostnimi teritorialnimi naložbami v zvezi z drugimi programskimi organi. Imenovanje v vlogo posredniškega organa, v skladu s pravili za posamezne sklade, bi se moralo zahtevati le v primerih, ko relevantni organi izvajajo dodatne naloge, ki spadajo v pristojnost organa upravljanja ali organa za potrjevanje oziroma plačilne agencije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 184 (prilagojeno)

Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da finančne instrumente izvršujejo z neposredno oddajo naročila EIB in mednarodnim finančnim institucijam.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 185 (prilagojeno)

Številne države članice so ustanovile banke ali institucije v javni lasti, ki delujejo na podlagi pooblastila v okviru javne politike za spodbujanje dejavnosti gospodarskega razvoja. Takšne banke ali institucije v javni lasti imajo posebne značilnosti, po katerih se razlikujejo od zasebnih poslovnih bank, kar zadeva njihovo lastništvo, razvojni mandat in dejstvo, da niso osredotočene predvsem na ustvarjanje čim večjega dobička. Prvotna vloga takšnih bank ali institucij v javni lasti je blažiti tržne pomanjkljivosti, kadar v nekaterih regijah ali na nekaterih področjih politike ali v nekaterih sektorjih poslovne banke ne zagotavljajo zadostnih finančnih storitev. Te banke ali institucije v javni lasti imajo možnost, da spodbujajo dostop do sredstev skladov ESI, pri čemer pa ohranjajo konkurenčno nevtralnost. Njihova posebna vloga in značilnosti lahko državam članicam omogočijo, da povečajo uporabo finančnih instrumentov, da bi čim bolj povečale učinek ESI skladov na realno gospodarstvo. Takšen izid bi bil skladen s politiko Komisije za olajšanje vloge takšnih bank ali institucij v javni lasti kot upravljavcev skladov, tako pri izvrševanju sredstev skladov ESI kot pri kombiniranju sredstev skladov ESI in financiranja iz EFSI, kot je določeno zlasti v naložbenem načrtu za Evropo. Brez poseganja v naročila, ki so bila že oddana za izvrševanje finančnih instrumentov v skladu z veljavnim pravom, je upravičeno razjasniti, da lahko upravni organi takšnim bankam ali institucijam v javni lasti oddajajo naročila neposredno. Kljub temu pa bi bilo treba za ohranitev skladnosti te možnosti neposredne oddaje naročil z načeli notranjega trga določiti stroge pogoje, ki jih bodo morale izpolnjevati banke ali institucije v javni lasti.

Takšni pogoji bi morali vključevati, da ne sme biti neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala v skladu z zahtevami iz Direktive 2014/24/EU. Poleg tega, kar je strogo omejeno na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi morala banka ali institucija v javni lasti imeti tudi možnost izvrševanja finančnih instrumentov, kadar udeležba zasebnega kapitala ne vpliva na odločitve v zvezi z vsakodnevnim upravljanjem finančnega instrumenta, ki se podpira iz skladov ESI.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 186 (prilagojeno)

Zaradi ohranitve možnosti, da bi ESRR in EKSRP prispevala k skupnim finančnim instrumentom za neomejeno jamstvo in listinjenje v korist malih in srednjih podjetij, je treba določiti, da lahko države članice uporabijo ESRR in EKSRP, da prispevajo k takšnim instrumentom med celotnim programskim obdobjem, in posodobiti zadevne določbe v zvezi s to možnostjo, kot so tiste o predhodnih ocenah in vrednotenjih, ter vpeljati možnost programskega načrtovanja za ESRR na ravni prednostne osi.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 187 (prilagojeno)

Namen sprejetja Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta 54 je bil državam članicam omogočiti, da uporabijo sredstva skladov ESI za prispevanje k financiranju upravičenih projektov, ki se podpirajo iz sklada EFSI. V Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo treba vnesti posebno določbo o pogojih, ki bi omogočali boljše sodelovanje in dopolnjevanje, s čimer bi bilo lažje kombinirati sredstva skladov ESI in finančne produkte EIB, ki jih krije jamstvo EU sklada EFSI.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 188 (prilagojeno)

Pri opravljanju svojih dejavnosti bi morali organi, ki izvršujejo finančne instrumente, spoštovati politiko Unije o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene in njene posodobitve, kot je določeno v ustreznih pravnih aktih Unije in v sklepih Sveta, zlasti tistih z dne 8. novembra 2016 in njegovih prilogah, ter v sklepih Sveta z dne 5. decembra 2017 in njegovih prilogah.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 189 (prilagojeno)

Za poenostavitev in harmonizacijo zahtev glede kontrole in revizije ter za izboljšanje prevzemanja odgovornosti v zvezi s finančnimi instrumenti, ki jih izvršujejo EIB in druge mednarodne finančne institucije, je treba spremeniti določbe o upravljanju in kontroli finančnih instrumentov, da se omogoči postopek zagotovil. Ta sprememba se ne bi smela uporabljati za finančne instrumente iz točke (a) člena 38(1) in iz člena 39 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki so bili vzpostavljeni na podlagi sporazuma o financiranju, podpisanega pred 2. avgustom 2018. Za takšne finančne instrumente bi se moral še naprej uporabljati člen 40 navedene uredbe, v obliki kot velja na dan podpisa sporazuma o financiranju.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 190 (prilagojeno)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (EU) št. 1303/2013 v zvezi z vzorci poročil o nadzoru in letnih revizijskih poročil iz člena 40(1) navedene uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 55 .

🡻 2018/1046 uvodna izjava 191 (prilagojeno)

Za zagotovitev doslednosti obravnavanja finančnih popravkov v programskem obdobju 2007–2013, je treba pojasniti, da bi moralo biti v primeru finančnih instrumentov mogoče dovoliti, da se preklican prispevek kot rezultat posamezne nepravilnosti ponovno uporabi kot redni odhodek v isti operaciji, tako da s tem povezani finančni popravek ne bo imel za posledico čiste izgube za operacijo finančnega instrumenta.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 192 (prilagojeno)

Da se zagotovi več časa za podpis sporazumov o financiranju, ki bi dopuščali uporabo depozitnih računov za plačila za naložbe v končne prejemnike po koncu obdobja upravičenosti za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, bi bilo treba rok za podpis takšnih sporazumov o financiranju podaljšati do 31. decembra 2018.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 193 (prilagojeno)

Da bi vlagatelje, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva, spodbudili k sovlaganju v projekte javne politike, bi bilo treba uvesti pojem različne obravnave vlagateljev, ki pod posebnimi pogoji omogoča, da so sredstva skladov ESI podrejena naložbi vlagatelja, ki deluje po načelu tržnega gospodarstva, in finančnim produktom EIB, ki jih krije jamstvo EU sklada EFSI. Hkrati bi bilo treba določiti pogoje za uporabo takšne različne obravnave pri izvrševanju sredstev skladov ESI.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 194 (prilagojeno)

Glede na dolgotrajno okolje z nizkimi obrestnimi merami in da ne bi neupravičeno kaznovali organov, ki izvršujejo finančne instrumente, bi bilo treba ob dejavnem upravljanju zakladnice omogočiti, da se negativne obresti, ki nastanejo zaradi naložb sredstev skladov ESI na podlagi člena 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013, financirajo iz sredstev, vrnjenih v finančni instrument.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 195 (prilagojeno)

Za uskladitev zahtev glede poročanja z novimi določbami o različni obravnavi vlagateljev ter v izogib podvajanju nekaterih zahtev, bi bilo treba spremeniti člen 46(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 196 (prilagojeno)

Da se omogoči izvrševanje skladov ESI, je treba državam članicam dati možnost izvajanja ukrepov tehnične pomoči preko neposredne oddaje naročila EIB, drugim mednarodnim finančnim institucijam ter bankam ali institucijam v javni lasti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 197 (prilagojeno)

Da bi dodatno harmonizirali pogoje za operacije, ki ustvarjajo neto prihodek po svoji zaključitvi, bi se morale ustrezne določbe te uredbe uporabljati za že izbrane operacije, ki se še vedno izvajajo, in operacije, ki jih je treba v tem programskem obdobju še izbrati.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 198 (prilagojeno)

Da bi zagotovili močno spodbudo za izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, prihrankov pri stroških, ki so posledica izboljšane energetske učinkovitosti z operacijo, ne bi smeli obravnavati kot neto prihodek.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 199 (prilagojeno)

Da se omogoči izvajanje operacij, ki ustvarjajo prihodek, bi bilo treba v katerem koli trenutku med izvajanjem programa dovoliti zmanjšanje stopnje sofinanciranja ter zagotoviti možnosti za oblikovanje pavšalne stopnje odstotka neto prihodka na nacionalni ravni.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 200 (prilagojeno)

Zaradi poznega sprejetja Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 56 ter zaradi dejstva, da so bile v navedeni uredbi določene stopnje intenzivnosti pomoči, je treba v Uredbi (EU) št. 1303/2013 določiti nekatera izvzetja za ESPR, kar zadeva dobičkonosne operacije. Ker ta izvzetja zagotavljajo ugodnejše pogoje za nekatere operacije, ki ustvarjajo prihodek, za katere so zneski ali stopnje podpore opredeljeni v Uredbi (EU) št. 508/2014, je treba določiti drug datum začetka uporabe za ta izvzetja, da se zagotovi enako obravnavanje operacij, podprtih na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 201 (prilagojeno)

Za zmanjšanje upravnega bremena za upravičence bi bilo treba povišati mejno vrednost, pod katero so nekatere operacije izvzete iz zahteve po izračunavanju in upoštevanju prihodkov, ustvarjenih med njihovim izvajanjem.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 202 (prilagojeno)

Za lažje doseganje sinergij med skladi ESI in drugimi instrumenti Unije, bi bilo treba omogočiti, da se nastali izdatki povrnejo iz različnih skladov ESI in instrumentov Unije, in sicer na podlagi vnaprej dogovorjenega deleža.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 203 (prilagojeno)

Za spodbuditev uporabe pavšalnih zneskov in glede na dejstvo, da morajo pavšalni zneski temeljiti na pošteni, pravični in preverljivi metodi izračuna, ki zagotavlja dobro finančno poslovodenje, bi bilo treba ukiniti veljavno zgornjo mejo za njihovo uporabo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 204 (prilagojeno)

Za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev pri izvajanju projektov bi bilo treba uvesti novo poenostavljeno obračunavanje stroškov za financiranje, ki bo temeljila na pogojih, ki ne vključujejo stroškov operacij.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 205 (prilagojeno)

Za poenostavitev pravil, ki urejajo porabo sredstev in za zmanjšanje upravnega bremena, bi morale države članice vse pogosteje uporabljati poenostavljeno obračunavanje stroškov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 206 (prilagojeno)

Ob upoštevanju dejstva, da se v skladu s členom 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 obveznost zagotavljanja trajnosti operacij vlaganja izvaja od končnega izplačila upravičencu in da se v primeru naložb, ki jih sestavlja zakup novih strojev in opreme, končno izplačilo izvede ob izteku pogodbe, se ta obveznost ne bi smela uporabljati za tovrstne naložbe.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 207 (prilagojeno)

Za zagotovitev širše uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov bi bilo treba za operacije ali projekte, ki so del operacij, ki prejemajo pomoč iz ESRR in ESS pod določeno mejno vrednostjo določiti obvezno uporabo standardnih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj, za kar veljajo zadevne prehodne določbe. Organ upravljanja ali odbor za spremljanje, če gre za programe v okviru cilja‚evropsko teritorialno sodelovanje‘, bi moral imeti možnost podaljšati prehodno obdobje za obdobje, ki ga šteje za ustrezno, če meni, da takšna obveznost ustvarja nesorazmerno upravno breme. Takšna obveznost se ne bi smela uporabljati za operacije, ki prejemajo podporo v okviru državne pomoči, ki ne pomeni pomoči de minimis. Za takšne operacije bi morala še naprej obstajati možnost vseh oblik nepovratnih sredstev in vračljive podpore. Hkrati bi bilo treba za vse sklade ESI predvideti uporabo predlogov proračunov kot dodatno metodologijo za določitev poenostavljenih stroškov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 208 (prilagojeno)

Da se omogoči zgodnejša in bolj ciljna uporaba poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU, sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo Uredbe (EU) št. 1303/2013 z dodatnimi posebnimi pravili glede vlog, obveznosti in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente, ter z njimi povezanimi merili za izbiro in proizvodi, ki jih je možno zagotoviti s finančnimi instrumenti, dopolnitvijo določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 o standardnih lestvicah stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji, poštene, pravične in preverljive metode izračuna, s katero bi jih bilo mogoče določiti, in z določitvijo podrobnih postopkov v zvezi s financiranjem na podlagi izpolnjevanja pogojev, povezanih z doseganjem napredka pri izvajanju ali doseganjem ciljev programov, namesto stroškov in njihove uporabe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 209 (prilagojeno)

Za zmanjšanje upravnega bremena bi bilo treba povečati uporabo pavšalnih stopenj, ki jih lahko države članice določijo brez posebne metodologije. Zato bi bilo treba uvesti dodatni pavšalni stopnji: eno za izračun neposrednih stroškov za osebje in drugo za izračun preostalih upravičenih stroškov na podlagi stroškov za osebje. Poleg tega bi bilo treba dodatno pojasniti metode za izračun stroškov za osebje.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 210 (prilagojeno)

Z namenom izboljšanja učinkovitosti in učinka operacij bi bilo treba olajšati izvajanje operacij, ki zajemajo celotno ozemlje države članice, ali operacij, ki zajemajo različna programska področja, prav tako pa bi bilo treba povečati možnosti za odhodke zunaj Unije za nekatere naložbe.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 211 (prilagojeno)

Da bi države članice spodbudili k uporabi neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje velikih projektov, bi moralo biti dovoljeno, da neodvisni strokovnjak, potem ko je Komisija obveščena o predložitvi relevantnih informacij neodvisnemu strokovnjaku, Komisiji predloži izjavo o izdatkih v zvezi z velikim projektom, preden jo pozitivno oceni.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 212 (prilagojeno)

Da se spodbudi uporaba skupnih akcijskih načrtov, ki bodo zmanjšali upravno breme za upravičence, je treba zmanjšati regulativne zahteve, povezane s pripravo skupnega akcijskega načrta, obenem pa še naprej namenjati ustrezno osredotočenost na horizontalna načela, vključno z enakostjo spolov in trajnostnim razvojem, ki so pomembno prispevala k učinkovitemu izvrševanju skladov ESI.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 213 (prilagojeno)

V izogib nepotrebnemu upravnemu bremenu za upravičence bi morala pravila o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti, spoštovati načelo sorazmernosti. V skladu s tem je pomembno, da se razjasni področje uporabe teh pravil.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 214 (prilagojeno)

Z namenom zmanjšanja upravnega bremena in zagotovitve učinkovite uporabe tehnične pomoči po ESRR, ESS, in Kohezijskem skladu ter po kategorijah regij bi bilo treba povečati prožnost pri izračunavanju in spremljanju posameznih zgornjih mej, ki se v državah članicah uporabljajo za tehnično pomoč.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 215 (prilagojeno)

Zaradi poenostavitve izvajalskih struktur bi bilo treba razjasniti, da je možnost, v skladu s katero so lahko organ upravljanja, organ za potrjevanje in revizijski organ del istega javnega organa, na voljo tudi za programe v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 216 (prilagojeno)

Natančneje bi bilo treba določiti odgovornosti organov upravljanja v zvezi s preverjanjem odhodkov, kadar se uporabljajo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 217 (prilagojeno)

Za zagotovitev, da upravičenci v celoti izkoristijo potencial poenostavitve rešitev e-uprave pri izvrševanju skladov ESI in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, zlasti z namenom olajšanja popolnoma elektronskega vodenja dokumentacije, je treba pojasniti, da papirna sled ni potrebna, če so izpolnjeni določeni pogoji.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 218 (prilagojeno)

Za zagotovitev večje sorazmernosti kontrol ter zmanjšanja upravnega bremena zaradi podvajanja kontrol, zlasti za male upravičence, ne da bi se spodkopavalo načelo dobrega finančnega poslovodenja, bi moralo prevladati načelo enotne revizije za ESRR, ESS, Kohezijski skladu in ESPR ter bi morale biti mejne vrednosti, pod katerimi operacija ni predmet več kot ene revizije, podvojene.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 219 (prilagojeno)

Pomembno je izboljšati prepoznavnost skladov ESI in povečati ozaveščenost o njihovih rezultatih in dosežkih v javnosti. Dejavnosti informiranja in komuniciranja ter ukrepi za izboljšanje prepoznavnosti v javnosti so še vedno bistvenega pomena pri objavljanju dosežkov skladov ESI in prikazovanju, kako se vlagajo finančna sredstva Unije.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 220 (prilagojeno)

Da se nekaterim ciljnim skupinam olajša dostop do ESS, zbiranje podatkov za določene kazalnike iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 57 ne bi smelo biti potrebno.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 221 (prilagojeno)

Za zagotovitev enake obravnave operacij, ki se podpirajo na podlagi te uredbe, je treba določiti datum začetka uporabe določenih sprememb Uredbe (EU) št. 1303/2013.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 222 (prilagojeno)

Za zagotovitev, da celotno programsko obdobje za uredbe (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013 in Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 58 ureja usklajen niz pravil, se morajo določene spremembe teh uredb uporabljati od 1. januarja 2014. Z določitvijo retroaktivne uporabe teh sprememb se upoštevajo legitimna pričakovanja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 223 (prilagojeno)

Da se pospeši izvrševanje finančnih instrumentov, pri čemer se podpora iz skladov ESI združuje s finančnimi produkti EIB v okviru jamstva EU sklada EFSI, in da se zagotovi stalna pravna podlaga za podpis sporazumov o financiranju, ki bi dopuščali uporabo depozitnih računov za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, je nujno, da se določene spremembe te uredbe uporabljajo z učinkom od 1. januarja 2018. Z določitvijo retroaktivne uporabo teh sprememb se zagotovi napredno omogočanje financiranja projektov z združeno podporo iz skladov ESI in EFSI ter se prepreči pravna praznina med datumom prenehanja veljavnosti nekaterih določb iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 in datumom začetka veljavnosti njihovega podaljšanja na podlagi te uredbe.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 224 (prilagojeno)

Poenostavitve in spremembe pravil za posamezen sektor bi bilo treba začeti uporabljati čim prej, da bi omogočili hitrejše izvrševanje v tekočem programskem obdobju, in bi se zato morale uporabljati od 2. avgusta 2018.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 225 (prilagojeno)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) bi moral po 31. decembru 2017 še naprej zagotavljati začasno pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in prebivajo v regijah, ki so nesorazmerno prizadete zaradi velikega števila odpuščanj. Da bi omogočali stalno pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in prebivajo v regijah, bi se morala sprememba Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 59 , s katero se zagotavlja takšna stalna pomoč, uporabljati z učinkom od 1. januarja 2018.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 226 (prilagojeno)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 60 bi moralo biti mogoče ustanoviti mehanizme mešanega financiranja za en ali več instrumentov za povezovanje Evrope (IPE). Iz takšnih mehanizmov mešanega financiranja bi se lahko financirale operacije mešanega financiranja, ki so ukrepi, ki združujejo nepovratne oblike podpore, kot je podpora iz proračunov držav članic, nepovratnih sredstev IPE ter skladov ESI, in finančni instrumenti iz proračuna Unije, vključno s kombinacijami kapitalskega in dolžniškega instrumenta IPE ter financiranjem iz skupine EIB, iz nacionalnih spodbujevalnih bank, iz razvojnih ali drugih finančnih institucij, od vlagateljev in iz zasebne finančne podpore. Financiranje iz skupine EIB bi moralo vključevati financiranje EIB v okviru EFSI, zasebna finančna podpora pa bi morala vključevati neposredne in posredne finančne prispevke ter podporo pridobljeno preko javno-zasebnih partnerstev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 227 (prilagojeno)

Zasnova in vzpostavitev mehanizmov mešanega financiranja bi morala temeljiti na predhodni oceni, opravljeni v skladu s to uredbo in bi morala odražati rezultate izkušenj, pridobljenih pri izvajanju „razpisa za mešano financiranje“ v okviru IPE iz Izvedbene uredbe Komisije z dne 20. januarja 2017 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije C(2014) 1921 o vzpostavitvi večletnega delovnega programa za finančno pomoč na področju instrumenta za povezovanje Evrope - sektor prometa za obdobje 2014–2020. Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali biti vzpostavljeni v sklopu večletnih in/ali letnih programov dela ter sprejeti v skladu s členoma 17 in 25 Uredbe (EU) št. 1316/2013. Komisija bi morala zagotoviti pregledno in pravočasno poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju vsakega mehanizma mešanega financiranja IPE.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 228 (prilagojeno)

Cilj mehanizmov mešanega financiranja v okviru IPE bi moral biti olajšati in racionalizirati vložitev ene vloge za vse oblike podpore, vključno z nepovratnimi sredstvi Unije iz IPE in sredstvi zasebnega sektorja. Namen takšnih mehanizmov mešanega financiranja bi morala biti optimizacija postopka vložitve vloge za nosilce projektov z zagotovitvijo tehnično in finančno enotnega ocenjevalnega postopka.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 229 (prilagojeno)

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali omogočiti večjo prožnost za predložitev projektov ter poenostaviti in racionalizirati postopek opredelitve in financiranja projektov. Povečati bi morali tudi prevzemanje odgovornosti in zavez s strani sodelujočih finančnih institucij ter tako ublažiti tveganja, povezana s projekti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 230 (prilagojeno)

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali omogočiti okrepljeno usklajevanje, izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami, Komisijo, EIB, nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in zasebnimi vlagatelji z namenom ustvariti in podpirati primeren sklop projektov v skladu s cilji politike IPE.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 231 (prilagojeno)

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE bi morali biti namenjeni izboljšanju multiplikacijskega učinka porabe Unije s pritegnitvijo dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev, s čimer se zagotovi najvišja stopnja vključevanja zasebnih vlagateljev. Poleg tega bi morali zagotoviti, da postanejo ukrepi, ki prejmejo podporo, ekonomsko in finančno izvedljivi, ter prispevati k preprečevanju pomanjkanja finančnih vzvodov za naložbe. Prispevati bi morali k uresničevanju ciljev Unije v zvezi z izpolnjevanjem ciljev, določenih na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu (COP 21), ustvarjanjem delovnih mest in čezmejnimi povezavami. Pomembno je, da Računsko sodišče, kadar se tako IPE kot EFSI uporabljata za ukrepe financiranja, preuči, ali je bilo finančno poslovodenje dobro ter v skladu s členom 287 PDEU in členom 24(2) Uredbe (EU) št. 1316/2013.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 232 (prilagojeno)

V večini primerov se za nepovratna sredstva v prometnem sektorju pričakuje, da ostanejo glavno sredstvo za podporo ciljev politik Unije. Pri uporabi mehanizmov mešanega financiranja IPE se zato ne bi smela zmanjšati razpoložljivost takšnih nepovratnih sredstev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 233 (prilagojeno)

Udeležbo zasebnih sovlagateljev pri prometnih projektih bi lahko olajšali z zmanjšanjem finančnega tveganja. V ta namen so lahko ustrezna jamstva za prvo izgubo, ki jih zagotavlja EIB v okviru skupnih finančnih mehanizmov, ki se podpirajo iz proračuna, kot so mehanizmi mešanega financiranja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 234 (prilagojeno)

Financiranje iz IPE bi moralo temeljiti na merilih za izbor in dodelitev, določenih v okviru večletnih in letnih delovnih programov v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) št. 1316/2013, ne glede na uporabljeno obliko financiranja ali njegovo kombinacijo.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 235 (prilagojeno)

Izkušnje, pridobljene pri mehanizmih mešanega financiranja, bi bilo treba upoštevati pri ocenah Uredbe (EU) št. 1316/2013.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 236 (prilagojeno)

Uvedbe mehanizmov mešanega financiranja IPE s to uredbo ne bi smeli razumeti tako, da vpliva na rezultat pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 237 (prilagojeno)

Ob upoštevanju zelo visoke stopnje izvrševanja IPE v prometnem sektorju in z namenom podpore izvajanju projektov, ki imajo najvišjo dodano vrednost za vseevropsko prometno omrežje glede koridorjev osrednjega omrežja, čezmejnih projektov, projektov na drugih odsekih osrednjega omrežja in projektov, upravičenih na podlagi horizontalnih prednostnih nalog, kot so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1316/2013, je treba izjemoma omogočiti dodatno prožnost pri uporabi večletnega programa dela, s čimer bi omogočili, da znesek finančni sredstev doseže do 95 % finančnih proračunskih sredstev iz Uredbe (EU) št. 1316/2013. Vendar pa je pomembno, da se zagotavlja nadaljnja podpora v preostalem izvedbenem obdobju IPE za prednostne naloge, zajete v letnih programih dela.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 238 (prilagojeno)

Ker se narava telekomunikacijskega sektorja IPE razlikuje od narave prometnega in energetskega sektorja IPE, zlasti v nižjih povprečnih zneskih nepovratnih sredstev, razlike med vrstami stroškov in vrstami projektov, bi se bilo treba izogibati nepotrebnemu bremenu za upravičence in države članice, ki sodelujejo pri s tem povezanih ukrepih, in sicer z manj obremenjujočimi obveznostmi glede potrjevanja, pri čemer se ne bi smelo oslabiti načelo dobrega finančnega poslovodenja.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 239 (prilagojeno)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 61 so za podporo ukrepom na področju infrastruktur za digitalne storitve trenutno dovoljena samo nepovratna sredstva in javno naročanje. Za zagotovitev čim učinkovitejšega delovanja infrastruktur za digitalne storitve, bi morali biti za podporo takšnim ukrepom na voljo tudi drugi finančni instrumenti, ki se trenutno uporabljajo v okviru IPE, vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 240 (prilagojeno)

Da se prepreči ustvarjanje nepotrebnega upravnega bremena za organe upravljanja, ki bi lahko oviralo učinkovito izvajanje Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, je ustrezno poenostaviti in omogočiti postopek za spremembo nebistvenih elementov operativnih programov.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 241 (prilagojeno)

Da se nadalje poenostavi uporaba Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, je ustrezno oblikovati dodatne določbe glede upravičenosti odhodkov, zlasti kar zadeva uporabo standardnih lestvic stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 242 (prilagojeno)

V izogib nepošteni obravnavi partnerskih organizacij, nepravilnosti, ki jih je mogoče pripisati izključno organu, pristojnemu za nakup pomoči, ne bi smele vplivati na upravičenost odhodkov partnerskih organizacij.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 243 (prilagojeno)

Z namenom poenostavitve izvajanja skladov ESI in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in v izogib pravni negotovosti bi bilo treba pojasniti določene odgovornosti držav članic glede upravljanja in kontrole.

⇩ novo

(256)Nekatere spremembe v zvezi s posredovanjem podatkov o prejemnikih Komisiji za namene objave ter v zvezi z elektronskim evidentiranjem in shranjevanjem podatkov o prejemnikih ter uporabo enotnega integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj za dostop do teh podatkov in njihovo analizo bi se morale uporabljati le za programe, ki so bili sprejeti in financirani na podlagi večletnega finančnega okvira po letu 2027, da se da na voljo dovolj časa za potrebno prilagoditev elektronskih podatkovnih sistemov in ustreznih sporazumov ter zagotavljanje smernic in usposabljanja in s tem zagotovi nemoten prehod.

(257)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal XX. XX. 20XX.

(258)Ta uredba bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

🡻 2018/1046 uvodna izjava 244 (prilagojeno)

Glede na potrebo po usklajeni uporabi ustreznih finančnih pravil v okviru proračunskega leta je načeloma priporočljivo, da se prvi del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) začne uporabljati na začetku proračunskega leta. Vendar pa je, zato da bi prejemnikom sredstev Unije zagotovili čimprejšnje koristi zaradi pomembnih poenostavitev iz te uredbe, tako v zvezi s finančno uredbo kot tudi s spremembami pravil za posamezni sektor, izjemoma primerno zagotoviti, da se ta uredba uporablja od njenega začetka veljavnosti. Da se zagotovi več časa za prilagoditev novim pravilom, bi istočasno morale institucije Unije do konca proračunskega leta 2018 še naprej uporabljati Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 glede izvrševanja njihovih upravnih odobritev.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 245 (prilagojeno)

Nekatere spremembe v zvezi s finančnimi instrumenti, proračunskimi jamstvi in finančno pomočjo bi bilo treba začeti uporabljati šele takrat, ko se začne uporabljati večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020, da se zagotovi dovolj časa za prilagoditev zadevnih pravnih podlag in programov novim pravilom.

🡻 2018/1046 uvodna izjava 246 (prilagojeno)

Informacije o letnem povprečju ekvivalentov polnega delovnega časa in o predvidenem znesku namenskih prejemkov, prenesenih iz predhodnih let, bi bilo prvič treba zagotoviti skupaj s predlogom proračuna, ki bo predstavljen leta 2021, da se Komisiji zagotovi dovolj časa za prilagoditev novim obveznostim –

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL

FINANČNA UREDBA

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, OPREDELITEV POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: proračun) ter pripravo in revizijo njunih zaključnih računov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„vložnik“ pomeni fizično osebo ali subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ki je vložil vlogo v postopku dodeljevanja⌦ za dodelitev ⌫ nepovratnih sredstev ⇨ , v postopku za dodelitev nefinančne donacije ⇦ ali v natečaju za nagrade;

(2)„dokumentacija vloge“ pomeni ponudbo, prijavo za sodelovanje,⇨ vlogo na podlagi razpisa za prijavo interesa, ⇦ vlogo za nepovratna sredstva ⇨ , vlogo za nefinančno donacijo ⇦ ali vlogo v natečaju za nagrade;

(3)„postopek dodeljevanja“ pomeni postopek javnega naročanja, postopek za dodelitev nepovratnih sredstev, natečaj za nagrade ⇨ , postopek za dodelitev nefinančne donacije ⇦ ali postopek za izbiro strokovnjakov ali oseb ali subjektov, ki izvršujejo proračun na podlagi točke (c) prvega pododstavka člena 62(1), točka (c), prvi pododstavek;

(4)„temeljni akt“ pomeni pravni akt, razen priporočila ali mnenja, ki daje pravno podlago ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, knjiženih v proračun, ali proračunskega jamstva ali finančne pomoči, ki se krije iz proračuna, in ki je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)pri izvajanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodbe Euratom) v obliki uredbe, direktive ali sklepa v smislu člena 288 PDEU ali

(b)pri izvajanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v eni od oblik iz členov 28(1) in 31(2), člena 33 ter členov 42(4) in 43(2) PEU;

(5)„upravičenec“ pomeni fizično osebo ali subjekt, ki je ali ni pravna oseba, s katerim je bil podpisan sporazum o nepovratnih sredstvih;

(6)„mehanizem mešanega financiranja ali platforma⌦ mehanizem ali platforma mešanega financiranja ⌫“ pomeni okvir sodelovanja, vzpostavljen med Komisijo in razvojnimi institucijami ali drugimi javnimi finančnimi institucijami z namenom kombiniranja nepovratnih oblik podpore in/ali finančnih instrumentov in/ali proračunskih jamstev iz proračuna ter odplačnih oblik podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, kot tudi iz finančnih institucij zasebnega sektorja in od zasebnih vlagateljev;

(7)„izvrševanje proračuna“ pomeni izvajanje dejavnosti v zvezi z upravljanjem, spremljanjem, nadzorom in revizijo proračunskih odobritev v skladu z metodami iz člena 62;

(8)„proračunska obveznost“ pomeni operacijo, s katero odgovorni odredbodajalec rezervira proračunske odobritve, potrebne za kritje naknadnih plačil za izpolnitev pravnih obveznosti;

(9)„proračunsko jamstvo“ pomeni pravno zavezo ⇨ instrument, preko katerega ⇦ Unije⌦ a ⌫, da podpre ⌦ podpre ⌫ program ukrepov s sprejetjem v proračun ⇨ nepreklicne in brezpogojne ⇦ finančne obveznosti, ki se lahko uporabi, če bi med izvajanjem programa prišlo do določenega dogodka, in ki ostaja veljavna za obdobje zapadlosti obveznosti, prevzetih v okviru podprtega programa;

(10)„pogodba o nepremičninah“ pomeni pogodbo, ki zajema nakup, izmenjavo, dolgoročni zakup, užitek, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za zemljišča, zgradbe ali druge nepremičnine. Zajema obstoječe zgradbe in zgradbe, ki še niso dokončane, pod pogojem, da je kandidat pridobil veljavno gradbeno dovoljenje zanje. Ne zajema zgradb, zasnovanih v skladu s specifikacijami javnega naročnika, ki jih krijejo naročila gradenj;

(11)„kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti⌦ omejenem postopku ⌫, konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu, partnerstvu za inovacije, projektnem natečaju ali postopku s pogajanji;

(12)„osrednji nabavni organ“ pomeni javnega naročnika, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti, in, kadar je ustrezno, pomožne nabavne dejavnosti;

(13)„preverjanje“ pomeni preverjanje specifičnih vidikov prihodkov ali odhodkov;

(14)„koncesijska pogodba“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki v smislu členov 178174 in 182178, s katero se izvedba gradenj ali opravljanje in upravljanje storitev zaupa gospodarskemu subjektu (v nadaljnjem besedilu: koncesija), pri čemer:

(a)je nadomestilo zgolj pravica do uporabe gradenj ali storitev oziroma ta pravica skupaj s plačilom;

(b)podelitev koncesijske pogodbe vključuje prenos operativnega tveganja pri uporabi teh gradenj ali storitev, kar zajema s povpraševanjem povezano tveganje ali z dobavo povezano tveganje ali oboje, na koncesionarja⌦ imetnika koncesije ⌫. Šteje se, da koncesionar⌦ imetnik koncesije ⌫ prevzame operativno tveganje, kadar pod običajnimi pogoji poslovanja ni zagotovljeno, da se mu bodo povrnile naložbe ali stroški, ki nastanejo pri upravljanju zadevnih gradenj ali storitev;

⇩ novo

(15) „obdobje oblikovanja rezervacij“ pomeni obdobje, v katerem se skupne rezervacije vplačujejo v skupni sklad za rezervacije;

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

(1615) „pogojna obveznost“ pomeni potencialno finančno obveznost, ki bi lahko nastala glede na izid prihodnjega dogodka;

(1716)„naročilo“ pomeni javno naročilo ali koncesijsko pogodbo ⇨ ali, v primeru naslova VIII, podizvajalsko ali prodajno pogodbo, ki jo sklene upravičenec ⇦ ;

(1817)„izvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, s katerim je bilo podpisano javno naročilo;

(1918)„sporazum o prispevku“ pomeni sporazum, sklenjen z osebami ali subjekti, ki izvršujejo finančna sredstva Unije v skladu s točkami (c)(ii) do (viii) prvega pododstavka člena 62(1);

(2019)„kontrola“ pomeni vsak ukrep za ustrezno zagotovilo glede uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij, zanesljivosti poročanja, varovanja premoženja in informacij, preprečevanja, ugotavljanja ter odprave goljufij in nepravilnosti, nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi in ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil. Kontrole lahko vključujejo razna preverjanja ter izvajanje kakršnih koli politik in postopkov za dosego ciljev iz prvega stavka;

(2120)„partner“ pomeni stranko, ki se ji odobri proračunsko jamstvo;

(2221)„krizna situacija“ pomeni:

(a)stanje neposredne ali neizogibne nevarnosti, ki bi lahko preraslo v oborožen spopad ali destabiliziralo državo ali njeno soseščino;

(b)stanje, ki ga povzročijo naravne nesreče, kriza, ki jo povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, ali izredne okoliščine s primerljivimi posledicami, povezane med drugim s podnebnimi spremembami, ⇨ javnim zdravjem in zdravjem živali, izrednimi razmerami na področju varnosti hrane in globalnimi grožnjami za zdravje, kot je pandemija, ⇦propadanjem okolja, odvzemom dostopa do energije in naravnih surovin ali hudo revščino;

(2322)„sprostitev obveznosti“ pomeni operacijo, s katero odgovorni odredbodajalec v celoti ali deloma prekliče rezervacijo odobritev, ki je bila predhodno oblikovana s prevzemom proračunske obveznosti;

(2423)„dinamični nabavni sistem“ pomeni popolnoma elektronski postopek za običajne nabave predmetov, ki so na trgu splošno dostopni;

(2524)„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, tudi osebo javnega prava, ali skupino takih oseb, ki ponuja dobavo blaga, izvedbo gradenj ali opravljanje storitev ali dobavo nepremičnine;

(2625)„kapitalska naložba“ pomeni zagotovitev kapitala družbi, ki se vloži neposredno ali posredno v zameno za popolno ali delno lastništvo te družbe in pri čemer lahko kapitalski vlagatelj prevzame določeno upravljavsko kontrolo nad družbo in lahko sodeluje pri dobičku družbe;

(2726)„evropski urad“ pomeni upravno strukturo, ki jo ustanovi Komisija ali Komisija z eno ali več drugimi institucijami Unije za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog;

(2827)„pravnomočna upravna odločba“ pomeni odločbo upravnega organa, ki je dokončna in zavezujoča v skladu z veljavnim pravom;

(2928)„finančno sredstvo“ pomeni katero koli sredstvo v obliki denarja, lastniškega instrumenta subjekta v javni ali zasebni lasti ali pogodbene pravice do prejetja denarja ali drugega finančnega sredstva od takega subjekta;

(3029)„finančni instrument“ pomeni ukrep Unije v obliki finančne podpore iz proračuna za uresničevanje enega ali več posameznih ciljev politik Unije, ki ima lahko obliko naložb v kapital ali navidezni lastniški kapital ⌦ kapitalski podobnim naložbam ⌫, posojil ali jamstev ali drugih instrumentov delitve tveganja, kadar je to ustrezno, pa se lahko kombinira z drugimi oblikami finančne podpore ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja ali sredstvi Evropskega razvojnega sklada (ERS);

(3130)„finančna obveznost“ pomeni pogodbeno obveznost za izročitev denarja ali drugega finančnega sredstva drugemu subjektu;

(3231)„okvirna pogodba“ pomeni javno naročilo, sklenjeno med enim ali več gospodarskimi subjekti in enim ali več javnimi naročniki, katerega namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo posamezna naročila, ki temeljijo na njej in ki se oddajo v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine;

(3332)„skupne rezervacije“ pomeni skupni znesek sredstev, za katera se smatra, da so potrebna v celotnem obdobju trajanja proračunskega jamstva ⇨ ali finančne pomoči tretji državi ⇦, kot posledica uporabe stopnje rezervacij iz člena 215211(1) za znesek proračunskega jamstva ⇨ ali finančne pomoči tretji državi ⇦, odobrenega v temeljnem aktu iz točke (b) ⇨ in (c) ⇦ člena 214210(1);

(3433)„nepovratna sredstva“ pomeni finančni prispevek v obliki donacij. Kadar je takšen prispevek zagotovljen v okviru neposrednega upravljanja, se zanj uporablja naslov VIII;

(3534)„jamstvo“ pomeni pisno zavezo za prevzem odgovornosti za celoten dolg tretje strani ali njegov del oziroma celotno obveznost tretje strani ali njen del ali za uspešno izpolnitev obveznosti s strani te tretje strani, če nastopi primer, ki sproži takšno jamstvo, kot je neodplačevanje posojila;

(3635)„jamstvo na zahtevo“ pomeni jamstvo, ki ga mora izdajatelj jamstva na zahtevo partnerja izpolniti, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v izvršljivosti osnovne obveznosti;

(3736)„prispevek v naravi“ pomeni nefinančna sredstva, ki jih tretje strani brezplačno dajo na razpolago upravičencu;

(3837)„pravna obveznost“ pomeni akt, s katerim odgovorni odredbodajalec sklene ali določi obveznost, ki povzroči naknadno plačilo ali plačila in pripoznanje odhodkov ⇨ , ki jih krije proračunska obveznost ⇦ v breme proračuna, ⇨ ali obveznost zagotovitve nefinančne donacije, ⇦ in ki vključuje posebne dogovore in pogodbe, sklenjene na podlagi sporazumov o okvirnem finančnem partnerstvu ter okvirnih pogodb;

(3938)„učinek vzvoda“ pomeni znesek vračljivega financiranja, zagotovljen upravičenim končnim prejemnikom, deljen z zneskom prispevka Unije;

(4039)„likvidnostno tveganje“ pomeni tveganje, da finančno sredstvo, ki se hrani v skupnem skladu za rezervacije, mogoče ne bo prodano v določenem časovnem obdobju brez bistvene izgube;

(4140)„posojilo“ pomeni sporazum, ki zavezuje posojilodajalca, da posojilojemalcu da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje, in ki posojilojemalca zavezuje, da mora ta znesek v dogovorjenem roku odplačati;

(4241)„nepovratna sredstva nizke vrednosti“ pomeni nepovratna sredstva, ki so nižja ali enaka 60 000 EUR;

(4342)„organizacija države članice“ pomeni subjekt s sedežem v eni od držav članic kot subjekt javnega prava ali subjekt zasebnega prava, pooblaščen za opravljanje javne storitve in ki ima ustrezna finančna jamstva s strani države članice;

(4443)„način izvrševanja“ pomeni kateri koli način izvrševanja proračuna iz člena 62, in sicer neposredno upravljanje, posredno upravljanje in deljeno upravljanje;

(4544)„ukrep z več donatorji“ pomeni vse ukrepe, pri katerih so sredstva Unije združena s sredstvi vsaj še enega donatorja;

⇩ novo

(46) „javno naročilo z več izvajalci“ pomeni javno naročilo, pri katerem se namerava hkrati skleniti več pisnih pogodb med enim ali več javnih naročnikov v smislu člena 178(1) ter več gospodarskimi subjekti, da se različnim izvajalcem zaupa, da hkrati izvedejo enake ali skoraj enake storitve, dobavijo enako ali skoraj enako blago ali izvedejo enake ali skoraj enake gradnje;

🡻 2018/1046

(4745)„multiplikacijski učinek“ pomeni naložbo upravičenih končnih prejemnikov, deljeno z zneskom prispevka Unije;

⇩ novo

(48) „nevladna organizacija“ pomeni prostovoljno, neprofitno organizacijo, ki je neodvisna od vlade, ki ni politična stranka ali sindikat;

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

(4946)„učinek“ pomeni rezultate⌦ dosežke ⌫, dosežene z ukrepom in določene v skladu s pravili za posamezni sektor;

(5047)„sodelujoči⌦ udeleženec ⌫“ pomeni kandidata ali ponudnika v postopku javnega naročanja, vložnika v postopku za dodelitev nepovratnih sredstev ⇨ ali v postopku za dodelitev nefinančne donacije ⇦, strokovnjaka v postopku za izbiro strokovnjakov, vložnika v natečaju za nagrade ali osebo ali subjekt, ki sodeluje v postopku za izvrševanje sredstev Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena⌦ om ⌫ 62(1), točka (c), prvi pododstavek;

⇩ novo

(51) „verjetni uspešni ponudnik“ pomeni vsakega ponudnika v postopku javnega naročanja, ki je uvrščen na prvo mesto, pri čemer se pozneje izvedejo dodatna preverjanja in predložijo dokazila glede meril za izključitev in/ali pogojev za sodelovanje, da lahko zadevnega ponudnika komisija za ocenjevanje predlaga kot uspešnega ponudnika. Kadar je v postopku dodeljevanja predvideno, da se naročilo odda več ponudnikom, se šteje, da se verjetni uspešni ponudnik nanaša na najboljše uvrščene ponudnike, katerih število ustreza številu pogodb, ki bodo sklenjene.

🡻 2018/1046

(5248)„nagrada“ pomeni finančni prispevek, podeljen kot nagrada na podlagi natečaja. Kadar je takšen prispevek zagotovljen v okviru neposrednega upravljanja, se zanj uporablja naslov IX;

(5349)„javno naročanje“ pomeni pridobitev gradenj, blaga ali storitev s pogodbo o izvedbi javnega naročila ter pridobitev ali najem zemljišč, zgradb ali drugih nepremičnin s strani enega ali več javnih naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti javni naročniki izberejo;

(5450)„dokumentacija za postopek javnega naročanja“ pomeni vsak dokument, ki ga pripravi ali navaja javni naročnik, da opiše ali določi elemente postopka javnega naročanja, vključno z:

(a)ukrepi za obveščanje javnosti iz člena 167163;

(b)povabilom k oddaji ponudb;

(c)razpisnimi zahtevami, vključno s tehničnimi specifikacijami in zadevnimi merili, ali – če gre za konkurenčni dialog – opisnimi dokumenti;

(d)osnutkom pogodbe;

⇩ novo

(55) „nasprotni poklicni interesi“ pomeni situacijo, v katerem predhodne ali tekoče poklicne dejavnosti gospodarskega subjekta vplivajo ali bi lahko vplivale na njegovo sposobnost neodvisnega, nepristranskega in objektivnega izvajanja naročila;

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

(5651)„javno naročilo“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več javnimi naročniki v smislu členov 178174 in 182178, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, izvedbo gradenj ali opravljanje storitev, kar vključuje:

(a)pogodbe o nepremičninah;

(b)naročila blaga;

(c)naročila gradenj;

(d)naročila storitev;

(5752)„naložba navideznega lastniškega kapitala⌦ kapitalski podobna naložba ⌫“ pomeni vrsto financiranja, ki je med kapitalom in dolgom, saj ima večje tveganje kot dolg, ki se plačuje prednostno, ter manjše tveganje kot navadni lastniški temeljni kapital, ter je lahko strukturirano kot dolg, navadno nezavarovan in podrejen, in ga je mogoče v nekaterih primerih preoblikovati v lastniški kapital ali v prednostni lastniški kapital;

(5853)„prejemnik“ pomeni upravičenca, izvajalca, plačanega zunanjega strokovnjaka ali osebo ali subjekt, ki prejema nagrade⇨ , nefinančne donacije ⇦ ali sredstva ⇨ podporo iz proračuna ⇦ v okviru finančnega instrumenta ⇨ ali proračunskega jamstva ⇦ ali izvršuje sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1);

(5954)„pogodba o začasni prodaji“ pomeni prodajo vrednostnih papirjev za denar ob dogovoru o njihovem ponovnem odkupu na dogovorjen datum v prihodnosti ali na zahtevo;

(6055)„odobritev za raziskave in tehnološki razvoj“ pomeni odobritev, ki se knjiži bodisi v enega od proračunskih naslovov za področja politik, povezana s „posrednimi raziskavami“ ali „neposrednimi raziskavami“, bodisi v poglavje za raziskave v drugem naslovu;

(6156)„rezultat“ pomeni učinke izvajanja ukrepa, določene v skladu s pravili za posamezni sektor;

(6257)„instrument delitve tveganja“ pomeni finančni instrument, ki omogoča delitev opredeljenega tveganja med dvema ali več subjekti v zameno za dogovorjeno nadomestilo, kadar je to ustrezno;

(6358)„naročilo storitev“ pomeni naročilo, ki zajema vse intelektualne in neintelektualne storitve, razen storitev, zajetih v naročilih blaga in gradenj ter v pogodbah o nepremičninah;

(6459)„dobro finančno poslovodenje“ pomeni izvrševanje proračuna v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

(6560)„kadrovski predpisi“ pomeni Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določene v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68;

(6661)„podizvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, ki ga kandidat, ponudnik ali izvajalec predlaga za izvedbo dela naročila oziroma ki ga upravičenec predlaga za izvedbo dela nalog, ki se sofinancirajo iz nepovratnih sredstev;

(6762)„članarina“ pomeni vsote, ki se plačajo organom, katerih članica je Unija, v skladu s proračunskimi odločitvami in pogoji plačila, ki jih določi zadevni organ;

(6863)„naročilo blaga“ pomeni naročilo, ki zajema nakup, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za blago, in ki lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;

(6964)„tehnična pomoč“ pomeni podporne dejavnosti in dejavnosti za krepitev zmogljivosti, ki so potrebne za izvedbo programa ali ukrepa, brez poseganja v pravila za posamezni sektor, predvsem dejavnosti pripravljanja, upravljanja, spremljanja, ocenjevanja, revizije in kontrole;

(7065)„ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;

(7166)„Unija“ pomeni Evropsko unijo, Evropsko skupnost za atomsko energijo ali oboje, odvisno od konteksta;

(7267)„institucija Unije“ pomeni Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Komisijo, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD); Evropska centralna banka ne šteje za institucijo Unije;

(7368)„potencialni ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, vpisan na seznam potencialnih ponudnikov, ki bodo povabljeni k predložitvi prijave za sodelovanje v ponudbi ali k oddaji ponudbe;

(7469)„prostovoljec“ pomeni osebo, ki na prostovoljni osnovi brez plačila deluje za organizacijo;

(7570)„gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske ali tehnične funkcije;

(7671)„naročilo gradenj“ pomeni naročilo, ki zajemo eno od naslednjega:

(a)izvajanje oziroma izvajanje in projektiranje gradnje ⌦ ali ⌫

(b)izvajanje oziroma izvajanje in projektiranje gradnje ⌦ gradenj ⌫ v zvezi z eno od dejavnosti iz Priloge II k Direktivi 2014/24/EU ali

(c)izvedbo gradnje na kakršen koli način, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje.

Člen 3

Skladnost sekundarne zakonodaje s to uredbo

1.    Določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jih vsebuje temeljni akt, morajo spoštovati proračunska načela iz naslova II.

2.    Brez poseganja v odstavek 1 se v uvodnih izjavah in v obrazložitvenem memorandumu katerih koli predlogov ali sprememb k predlogom, ki se predložijo zakonodajnemu organu in vsebujejo odstopanja od določb te uredbe, ki niso določbe iz naslova II, ali od delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, jasno navedejo takšna odstopanja in posebni razlogi, ki upravičujejo odstopanja ali spremembe.

Člen 4

Obdobja, datumi in roki

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se za roke, določene v tej uredbi, uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 62 .

Člen 5

Varstvo osebnih podatkov

Ta uredba ne posega v uredbi (EU) 2018/1725(ES) št. 45/2001 in (EU) 2016/679.

NASLOV II

PRORAČUN IN PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 6

Upoštevanje proračunskih načel ⌦ in splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije ⌫

1. Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.

⇩ novo

2. Oblikovanje in izvrševanje proračuna je skladno tudi z določbami Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

🡻 2018/1046

⇨ novo

POGLAVJE 1

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Člen 7

Obseg proračuna

1.    V proračunu se za vsako proračunsko leto napovejo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Unijo. Proračun zajema:

(a)prihodke in odhodke Unije, vključno z upravnimi odhodki, ki nastanejo na podlagi izvajanja določb PEU v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), in odhodki iz poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(b)prihodke in odhodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2.    Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in nediferencirana sredstva.

Odobritve, odobrene za tekoče proračunsko leto, sestavljajo:

(a)odobritve, določene v proračunu, skupaj s spremembami proračuna;

(b)odobritve, prenesene iz predhodnih proračunskih let;

(c)odobritve, ki se lahko znova dajo na voljo v skladu s členom 15;

(d)odobritve iz plačil predhodnega financiranja, ki so bile vrnjene v skladu s točko (b) člena 12(4);

(e)odobritve iz namenskih prejemkov v tekočem proračunskem letu ali prenesene iz predhodnih proračunskih let.

3.    S pridržkom člena 115114(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu.

4.    Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih. ⇨ Zajemajo tudi rezervacije za finančne obveznosti iz člena 215. ⇦

5.    Odstavka 2 in 3 tega člena ne preprečujeta, da se odobritve prevzemajo v celoti ali da se proračunske obveznosti prevzemajo v letnih obrokih, kot je določeno v točki (b) prvega pododstavka člena 113112(1) oziroma v členu 113112(2).

Člen 8

Posebna pravila o načelih enotnosti in točnosti proračuna

1.    Vsi prihodki in odhodki se knjižijo na proračunsko postavko.

2.    Brez poseganja v odobrene odhodke, ki izhajajo iz pogojnih obveznosti iz člena 214210(2), ni mogoče nobenega odhodka prevzeti kot obveznost ali ga odobriti zunaj okvira odobritev.

3.    Odobritev se knjiži v proračun le, če je namenjena za odhodkovno postavko, ki šteje za potrebno.

4.    Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna, se ne izplačajo Uniji, razen če je v sporazumih o prispevkih ali zadevnih sporazumih o financiranju določeno drugače.

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 9

Opredelitev

Odobritve, knjižene v proračun, se odobrijo za proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 10

Proračunsko računovodstvo za prihodke in odobritve

1.    Prihodki proračunskega leta se knjižijo v zaključni račun za to leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani med tem letom. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko dajo na razpolago vnaprej v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.

2.    Knjižbe lastnih sredstev iz naslovov davka na dodano vrednost (DDV) in bruto nacionalnega dohodka se lahko prilagodijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.

⇩ novo

3. Knjižbe lastnih sredstev iz točke (c) člena 2(1) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 se lahko prilagodijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2021/770.

4. [Knjižbe lastnih sredstev iz točk (e), (f) in (g) člena 2(1) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 se lahko prilagodijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) [XXX].]

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

53.    Obveznosti se v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi pravnih obveznosti ⇨ in rezervacij za finančne obveznosti iz člena 215 ⇦, sklenjenih ⌦ oziroma oblikovanih ⌫ do 31. decembra navedenega leta. Vendar se celotne proračunske obveznosti iz člena 113112(4) v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi proračunskih obveznosti do 31. decembra navedenega leta.

64.    Plačila se knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil do 31. decembra navedenega leta.

75.    Z odstopanjem od odstavkov 53 in 64:

(a)se odhodki za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra navedenega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel nalog za plačilo do 31. januarja naslednjega proračunskega leta;

(b)se odhodki, izvršeni v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra navedenega leta, vključno z odhodki, obračunanimi do 31. januarja naslednjega proračunskega leta, kot je določeno v členih 30 in 31.

Člen 11

Prevzemanje obveznosti za odobritve

1.    Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko začnejo obveznosti za odobritve, knjižene v proračun, prevzemati s 1. januarjem.

2.    Od 15. oktobra proračunskega leta dalje se lahko vnaprej prevzemajo naslednji odhodki v breme odobritev za naslednje proračunsko leto:

(a)rutinski upravni odhodki, pod pogojem, da so bili takšni odhodki odobreni v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet, in le do največ ene četrtine skupnih ustreznih odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za tekoče proračunsko leto;

(b)rutinski odhodki za upravljanje EKJS, pod pogojem, da je podlaga za takšne odhodke določena v obstoječem temeljnem aktu, in le do največ treh četrtin skupnih ustreznih odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za tekoče proračunsko leto.

Člen 12

Razveljavitev in prenos odobritev

1.    Odobritve, ki ostanejo neporabljene ob koncu proračunskega leta, za katero so bile knjižene, se razveljavijo, razen če se prenesejo v skladu z odstavki 2 do 8.

2.    Naslednje odobritve se lahko prenesejo na podlagi odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 3, vendar samo v naslednje proračunsko leto:

(a)odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti končana do 31. decembra proračunskega leta. Za takšne odobritev se obveznosti lahko prevzamejo do 31. marca naslednjega proračunskega leta, razen za nediferencirana sredstva, povezane s projekti gradnje, za katere se lahko obveznosti prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;

(b)odobritve, ki so potrebne, če je zakonodajni organ sprejel temeljni akt v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Komisija ni mogla prevzeti obveznosti za odobritve, določene za ta namen, do 31. decembra navedenega leta. Za takšne odobritve se obveznosti lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;

(c)odobritve plačil, ki so potrebne za kritje obstoječih obveznosti ali obveznosti, povezanih s prenesenimi odobritvami za prevzem obveznosti, kadar odobritve plačil, ki so določene na ustreznih proračunskih postavkah za naslednje proračunsko leto, ne zadostujejo;

(d)odobritve, za katere obveznosti niso prevzete, v zvezi z ukrepi iz člena 5(2)4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta 63 .

⇩ novo

Z odstopanjem od točke (d) se odobritve kmetijske rezerve, za katere obveznosti niso prevzete, iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2116 brez časovne omejitve prenesejo za financiranje kmetijske rezerve v naslednjih proračunskih letih. Navedene odobritve se prenesejo v skladu z odstavkom 4.

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

V zvezi s točko (c) prvega pododstavka, zadevna institucija Unije najprej porabi odobritve, ki so odobrene za tekoče proračunsko leto, in dokler te niso porabljene, ne uporablja prenesenih odobritev.

Prenosi odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka, prvi pododstavek, točka (d), ne smejo presegati v okviru 2 % začetnih odobritev, o katerih glasujeta Evropski parlament in Svet, zneska prilagoditve neposrednih plačil, ki se izvede v skladu s členom 1726 Uredbe (EU) št. 1306/2013 2021/2116 v predhodnem proračunskem letu. Prenesene odobritve se vrnejo v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz člena 5(2), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2116 točke (b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

3.    Zadevna institucija Unije odločitev o prenosih iz odstavka 2 sprejme do 15. februarja naslednjega proračunskega leta. O sprejeti odločitvi o prenosu do 15. marca navedenega leta obvesti Evropski parlament in Svet. Za vsako proračunsko postavko tudi navede, kako je za posamezen prenos uporabila merila iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 2.

4.    Odobritve se samodejno prenesejo za:

(a)odobritve za prevzem obveznosti za rezervo za ⌦ solidarnost in ⌫ nujno pomoč in za Solidarnostni sklad Evropske unije. Takšne odobritve se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto, obveznosti zanje ⇨ uporabiti ⇦ pa ⌦ jih ⌫ je mogoče prevzeti do 31. decembra navedenega leta⇨ . V naslednjem proračunskem letu se najprej porabijo prenesene odobritve⇦ ;

(b)odobritve, ki ustrezajo notranjim namenskim prejemkom. Takšne odobritve se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto in zanje se lahko obveznosti prevzamejo do 31. decembra navedenega leta, razen notranjih namenskih prejemkov iz naslova oddajanja v najem in prodaje zgradb in zemljišč, ki se lahko prenesejo do njihove končne porabe. Odobritve za prevzem obveznosti, navedene v Uredbi (EU) št. 1303/2013, in Uredbi (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 64  ⇨ in Uredbi (EU) 2021/1060 ⇦, ki izhajajo iz vračil plačil predhodnega financiranja in so na voljo 31. decembra, se lahko prenesejo do zaključka programa ter se lahko uporabijo po potrebi, pod pogojem, da druge odobritve za prevzem obveznosti niso več na voljo;

(c)odobritve, ki ustrezajo zunanjim namenskim prejemkom. Takšne odobritve se v celoti porabijo do ⌦ zaključka ⌫ izvedbe vseh operacij v zvezi s programom ali ukrepom, za katerega so namenjene, ali pa se lahko prenesejo in uporabijo za naslednike zadevnega programa ali ukrepa. To ne velja za prihodke iz točke (iii) člena 21(2)(g), za katere se odobritve, za katere v petih letih niso prevzete obveznosti, razveljavijo;

⇩ novo

(d)odobritve plačil, ki izhajajo iz začasnih prekinitev plačil v okviru EKJS. Ne glede na odstavek 7 se lahko te odobritve uporabijo za povračilo začasno prekinjenih zneskov po odpravi začasnih prekinitev plačil EKJS;

(e)odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi Uredbe (EU) 2021/947, Uredbe (EU) 2021/1529, Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 in Uredbe Sveta (Euratom) 2021/948. Za takšne odobritve se obveznosti lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta, do istega datuma pa se takšne odobritve lahko tudi porabijo. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabijo preneseni zneski;

(f)odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za mehanizem Unije na področju civilne zaščite. Takšne odobritve, ki niso bile porabljene do konca proračunskega leta, za katero so bila vključena v letni proračun, se samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega leta, do istega datuma pa se lahko tudi porabijo. Te prenesene odobritve se uporabijo izključno za ukrepe za odzivanje in so prve odobritve, ki se porabijo v naslednjem proračunskem letu;

(g)odobritve v zvezi s kmetijsko rezervo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2021/2116.

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

5.    Zunanji namenski prejemki iz točke (c) odstavka 4 tega člena, ki izhajajo iz sodelovanja držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) v nekaterih programih Unije, v skladu s točko (e) člena 21(2), so skladni s Protokolom št. 32, priloženim k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP).

6.    Poleg informacij iz odstavka 3, zadevna institucija Unije Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski in določbo tega člena, na podlagi katere so bile odobritve prenesene.

7.    Nediferencirana sredstva, za katera so ob koncu proračunskega leta prevzete pravne obveznosti, se plačajo do konca naslednjega proračunskega leta.

8.    Brez poseganja v odstavek 4 se odobritve, ki se razporedijo v rezervo, in odobritve za odhodke za zaposlene ne prenesejo. Za namene tega člena odhodki za zaposlene obsegajo plače in nadomestila članov in uslužbencev institucij Unije, za katere veljajo kadrovski predpisi.

Člen 13

Podrobne določbe o razveljavitvi in prenosu odobritev

1.    Odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva iz točke (a) prvega pododstavka člena 12(2) se lahko prenesejo samo, če obveznosti ni bilo mogoče prevzeti pred 31. decembrom proračunskega leta iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati odredbodajalcu, in če so pripravljalne faze izvedene v zadostni meri, da je razumno pričakovati, da bo obveznost prevzeta do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za projekte gradnje – do 31. decembra naslednjega proračunskega leta.

2.    Pripravljalne faze iz točke (a) prvega pododstavka člena 12(2), ki morajo biti končane do 31. decembra proračunskega leta, da se lahko dovoli prenos v naslednje proračunsko leto, so zlasti:

(a)glede posameznih proračunskih obveznosti v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 113112(1) končano izbiranje potencialnih izvajalcev, upravičencev, nagrajencev ali pooblaščencev;

(b)glede celotnih proračunskih obveznosti v smislu točke (b) prvega pododstavka člena 113112(1) sprejetje sklepa o financiranju ali zaključek posvetovanja zadevnih služb v posamezni instituciji Unije za sprejetje sklepa o financiranju.

3.    Odobritve, prenesene v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 12(2), za katere ni prevzeta obveznost do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za zneske, povezane s projekti gradnje – do 31. decembra naslednjega proračunskega leta, se samodejno razveljavijo.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o odobritvah, ki so bile razveljavljene v skladu s prvim pododstavkom, v enem mesecu po razveljavitvi.

Člen 14

Sprostitev obveznosti

1.    Kadar se proračunske obveznosti sprostijo v proračunskem letu, ki sledi letu, v katerem so bile prevzete, ker ukrepi, za katere so bile namenjene, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se odobritve, ki ustrezajo takšnim sprostitvam obveznosti, razveljavijo, če ni v Uredbiuredbah (EU) št. 1303/2013, in Uredbi(EU) št. 514/2014⇨ , Uredbi (EU) št. 223/2014, Uredbi (EU) 2021/1060 in Uredbi (EU) 2021/2116 ⇦ določeno drugače ter brez poseganja v ⌦ ne glede na ⌫ člen 15 te uredbe.

2.    Odobritve za prevzem obveznosti iz Uredbeuredb (EU) št. 1303/2013, Uredbe in (EU) št. 514/2014⇨ , Uredbe (EU) št. 223/2014, Uredbe (EU) 2021/1060 in Uredbe (EU) 2021/2116 ⇦ se samodejno sprostijo v skladu z navedenima uredbamanavedenimi uredbami.

3.    Ta člen se ne uporablja za zunanje namenske prejemke iz člena 21(2).

Člen 15

Ponovna razpoložljivost odobritev, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti

1.    Odobritve, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti iz Uredbeuredb (EU) št. 1303/2013, Uredbe (EU) št. 223/2014, Uredbe in (EU) št. 514/2014,⇨  Uredbe (EU) 2021/1060 in Uredbe (EU) 2021/2116, ⇦ se lahko znova dajo na razpolago v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

V ta namen Komisija preveri sprostitve obveznosti iz predhodnega proračunskega leta, in se do 15. februarja tekočega proračunskega leta na podlagi potreb odloči, ali je treba ustrezne odobritve znova dati na razpolago.

2.    Poleg primera iz odstavka 1 tega člena se odobritve, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti, znova dajo na razpolago v primeru ⇨ sprostitve sredstev, ki so bila prerazporejena nazaj v sklad, iz katerega so bila prvotno prerazporejena v skladu z določbami člena 26 Uredbe (EU) 2021/1060 ⇦ .:

   (a)    sprostitve obveznosti iz enega od programov v okviru ureditev za izvrševanje rezerve za uspešnost, vzpostavljene s členom 20 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

   (b)    sprostitve obveznosti iz enega od programov, namenjenih posebnemu finančnemu instrumentu v korist malim in srednjim podjetjem (MSP), potem ko se je prekinila udeležba države članice v finančnem instrumentu, kot je določeno v sedmem pododstavku člena 39(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

3.    Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ustreznih raziskovalnih projektov, se lahko tudi znova dajo na razpolago raziskovalnemu programu, v katerega spadajo projekti, ali njegovemu nasledniku v okviru proračunskega postopka.

⇩ novo

4.    Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa na podlagi Uredbe (EU) 2021/947, Uredbe (EU) 2021/1529, Sklepa (EU) 2021/1764 in Uredbe Sveta (Euratom) 2021/948, se znova dajo na razpolago izvorni proračunski vrstici.

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 16

Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna

1.    Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se uporablja postopek iz prvega odstavka člena 315 PDEU (ureditev začasnih dvanajstin). Obveznosti se lahko prevzemajo in plačila izvršujejo v okviru omejitev iz odstavka 2 tega člena.

2.    Obveznosti se lahko prevzemajo po poglavjih do največ ene četrtine skupnih odobritev za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Omejitev odobritev, določena v predlogu proračuna, se ne sme prekoračiti.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto. Vendar ta vsota ne sme presegati ene dvanajstine odobritev, določenih v istem poglavju predloga proračuna.

3.    Odobritve za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto iz odstavkov 1 in 2, se razumejo kot odobritve, izglasovane v proračunu, vključno s spremembami proračuna, in po prilagoditvi za prerazporeditve v navedenem proračunskem letu.

4.    Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Unije in za potrebe upravljanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg obveznosti in plačil v zneskih, ki so samodejno na razpolago v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri dodatne odhodke, ki presegajo eno začasno dvanajstino, a brez preseganja skupnega zneska štirih začasnih dvanajstin, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Svet svoj sklep o odobritvi brez odlašanja pošlje Evropskemu parlamentu.

Sklep iz prvega pododstavka začne veljati 30 dni po sprejetju, razen če Evropski parlament sprejme katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a)z večino svojih sestavnih članov odloči zmanjšati odhodke pred iztekom 30 dni; v tem primeru Komisija predloži nov predlog;

(b)obvesti Svet in Komisijo, da ne želi zmanjšati odhodkov; v tem primeru sklep začne veljati pred iztekom 30 dni.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

5.    Če za dano poglavje odobritev štirih začasnih dvanajstin v skladu z odstavkom 4 ne zadostuje za kritje odhodkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Unije na področju, ki ga pokriva zadevno poglavje, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev zneska odobritev, knjiženih v ustrezno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto. Evropski parlament in Svet ukrepata v skladu s postopki iz odstavka 4. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobritev, ki je razpoložljiv v proračunu za predhodno proračunsko leto ali v predlogu proračuna.

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 17

Opredelitev in področje uporabe

1.    Prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2.    Unija in organi Unije iz členov 70 in 71 ne najemajo posojil v okviru proračuna.

Člen 18

Bilanca proračunskega leta

1.    Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka knjiži v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2. Ocene prihodkov ali odobritev plačil iz odstavka 1 tega člena se knjižijo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo, ki se predloži na podlagi člena 42 te uredbe. Ocene se pripravijo v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2021/768 65  št. 608/2014 66 .

3.    Po pripravi začasnega zaključnega računa za vsako proračunsko leto se vsa odstopanja med tem zaključnim računom in ocenami knjižijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki je namenjena izključno tej razliki. V takem primeru Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 19

Uporaba eura

1.    Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravi zaključni račun. Vendar lahko za namene denarnega toka iz člena 77 računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in ESZD, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v drugih valutah.

2.    Brez poseganja v posebne določbe, določene v pravilih za posamezni sektor ali v posebnih naročilih, sporazumih o nepovratnih sredstvih, sporazumih o prispevkih in sporazumih o financiranju, odgovorni odredbodajalec izvede preračun po dnevnem deviznem tečaju eura, ki je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije, na dan, na katerega služba za odobravanje pripravi nalog za plačilo ali nalog za izterjavo.

Če takšen dnevni tečaj ni objavljen, odgovorni odredbodajalec uporabi tečaj iz odstavka 3.

3.    Za namene zaključnih računov iz členov 82, 83 in 84 se preračun med eurom in drugo valuto izvede na podlagi mesečnega računovodskega deviznega tečaja eura. Ta računovodski devizni tečaj določi računovodja Komisije iz katerega koli vira informacij, za katerega se meni, da je zanesljiv, na podlagi deviznega tečaja na predzadnji delovni dan v mesecu pred mesecem, za katerega se določa devizni tečaj.

4.    Preračun valut se izvede tako, da se prepreči znaten vpliv preračuna na raven sofinanciranja Unije ali škodljiv vpliv na proračun. Kadar je to ustrezno, se menjalno razmerje med eurom in drugimi valutami lahko izračuna z uporabo povprečja dnevnih deviznih tečajev v danem obdobju.

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 20

Področje uporabe

Brez poseganja v člen 21 skupni prihodki pokrivajo skupne odobritve plačil. Brez poseganja v člen 27 se vsi prihodki in odhodki knjižijo v proračun v celoti brez neto izravnave.

Člen 21

Namenski prejemki

1.    Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki.

2.    Zunanji namenski prejemki so:

(a)posebni dodatni finančni prispevki držav članic⇨ , vključno s prostovoljnimi prispevki, ⇦ za naslednje vrste ukrepov in programov: ⇨ programe, instrumente in dejavnosti Unije; ⇦(i)nekateri dopolnilni programi na področju raziskav in tehnološkega razvoja,

(ii)nekateri ukrepi ali programi zunanje pomoči, ki jih financira Unija in upravlja Komisija;

(b)odobritve v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s Protokolom št. 37 o finančnih posledicah izteka Pogodbe ESPJ ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, priloženim k PEU in PDEU;

(c)obresti na depozite in globe, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 67 ;

(d)⌦ prejemki, predvideni za določen namen ⌫namenski prejemki, kot so prihodki od ⌦ fundacij ⌫ustanov, subvencije, darila in volila, skupaj z namenskimi prejemki, ki so specifični za vsako institucijo Unije;

(e)finančni prispevki za dejavnosti Unije od tretjih držav ali od organov, ki niso tisti, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU ali Pogodbe Euratom;

(f)notranji namenski prejemki iz odstavka 3, kolikor so postranske narave k zunanjim namenskim prejemkom iz tega odstavka;

(g)prihodki od konkurenčnih dejavnosti, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče (JRC), ki zajemajo kar koli od naslednjega:

(i)postopke za nepovratna sredstva in postopke javnega naročanja, v katerih sodeluje JRC;

(ii)dejavnosti JRC v imenu tretjih strani;

(iii)dejavnosti v okviru upravnih sporazumov z drugimi institucijami Unije ali drugimi službami Komisije v skladu s členom 59 za zagotavljanje znanstveno-tehničnih storitev.

3.    Notranji namenski prejemki so:

(a)prihodki od tretjih strani za blago, storitve ali gradnje, dobavljene na njihovo zahtevo;

(b)prihodki iz vračil nepravilno izplačanih zneskov v skladu s členom 101;

(c)prihodki od dobave blaga, storitev in gradenj za druge službe znotraj institucije Unije, ali drugih institucij ali organov Unije, vključno z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili izplačani v imenu drugih institucij ali organov Unije;

(d)prejete zavarovalnine;

(e)prihodki od oddajanja v najem in prodaje zgradb in zemljišč;

(f)povračila finančnim instrumentom ali proračunskim jamstvom na podlagi drugega pododstavka člena 213209(3);

(g)prihodki iz poznejših povračil davkov v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 27(3).

4.    Namenski prejemki se prenesejo in prerazporejajo v skladu s točkama (b) in (c) člena 12(4) in s členom 32.

5.    Temeljni akt lahko za namenske prejemke določi posebne postavke odhodkov. Če v temeljnem aktu ni določeno drugače, so taki prihodki notranji namenski prejemki.

6.    Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek.

Člen 22

Struktura namenskih prejemkov in zagotavljanje ustreznih odobritev

1.    Brez poseganja v točko (c) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena in člen 24 struktura, v katero se uvrščajo namenski prejemki v proračunu, obsega:

(a)v izkazu prihodkov v oddelku proračuna za vsako posamezno institucijo Unije proračunsko postavko, na katero se vpiše prejemek;

(b)v izkazu odhodkov, v pripombah, vključno s splošnimi pripombami, navedbo, katere proračunske postavke lahko prejmejo odobritve v višini namenskih prejemkov, ki so dani na razpolago;.

⇩ novo

(c)prilogo, ki je sestavni del proračuna, v kateri so navedene vse proračunske postavke, za katere so predvideni zunanji namenski prejemki, in informacije o ocenjenem znesku takšnih prejemkov, ki bodo prejeti.

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se vpiše zaznamek pro memoria, znesek ocenjenega prejemka⌦ načrtovanih prihodkov ⌫ pa se navede kot informacija v pripombah.

2.    Ko institucija Unije prejme prejemek, se odobritve v višini namenskih prejemkov samodejno dajo na razpolago kot odobritve za prevzem obveznosti in kot odobritve plačil, razen v naslednjih primerih:

(a)v primeru iz točke (a) člena 21(2) se lahko za finančne prispevke iz držav članic, kadar je sporazum o prispevku izražen v eurih, odobritve za prevzem obveznosti dajo na razpolago po tem, ko država članica podpiše sporazum o prispevku;

(b)v primerih iz točke (b) člena 21(2) ter iz točk (i) in (iii) člena 21(2)(g) se odobritve za prevzem obveznosti dajo na razpolago takoj, ko se oceni terjatev;

(c)v primeru iz točke (c) člena 21(2) se ob knjižbi zneskov v izkaz prihodkov v izkazu odhodkov zagotovijo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

Odobritve iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka se izvršujejo v skladu s členom 20.

3.    Ocene terjatev iz točk (b) in (g) člena 21(2) se pošljejo računovodji za evidentiranje.

Člen 23

Prispevki držav članic za raziskovalne programe

1.    Prispevki držav članic za financiranje določenih dodatnih raziskovalnih programov iz člena 5 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 se plačajo na naslednji način:

(a)sedem dvanajstin zneska, ki je vpisan v proračunu, se izplača do 31. januarja tekočega proračunskega leta;

(b)preostalih pet dvanajstin se izplača do 15. julija tekočega proračunskega leta.

2.    Kadar proračun do začetka proračunskega leta še ni dokončno sprejet, prispevki iz odstavka 1 temeljijo na znesku, ki je bil knjižen v proračunu za predhodno proračunsko leto.

3.    Vsak prispevek ali dodatno plačilo, ki ga v proračun dolgujejo države članice, se knjiži na račun ali račune Komisije v tridesetih koledarskih dneh po zahtevku za plačilo⌦ vpoklicu ⌫ sredstev.

4.    Plačila se knjižijo na račun, ki je določen v Uredbi (EU, Euratom) št. 609/2014, in zanje veljajo pogoji, določeni v navedeni uredbi.

Člen 24

Namenski prejemki na podlagi sodelovanja držav Efte v nekaterih programih Unije

1.    Struktura proračuna za vključitev prihodkov iz sodelovanja držav Efte v določenih programih Unije je naslednja:

(a)v izkaz prihodkov se vključi proračunska postavka z zaznamkom pro memoria, na katero se knjiži celoten znesek prispevka vsake od držav Efte za proračunsko leto;

(b)v izkazu odhodkov se v prilogi, ki je sestavni del proračuna, določijo proračunske postavke, ki pokrivajo dejavnosti Unije, v katerih sodelujejo države Efte, in vključujejo informacije o ocenjenem znesku sodelovanja vsake od držav Efte.

2.    Na podlagi člena 82 Sporazuma EGP so zneski letnega prispevka držav Efte, ki jih Komisiji potrdi Skupni odbor Evropskega gospodarskega prostora v skladu s členom 1(5) Protokola št. 32, priloženega k Sporazumu EGP, podlaga, da se na začetku proračunskega leta zagotovi celoten znesek ustreznih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil.

3.    Poraba prejemkov iz finančnih prispevkov držav Efte se spremlja ločeno.

Člen 25

Donacije

1.    Institucije Unije lahko sprejmejo kakršno koli donacijo v korist Unije, kot so prihodki od fundacij, subvencij, daril in volil.

2.    Sprejem donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomeni tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presega 10 % vrednosti izplačane donacije, odobrita Evropski parlament in Svet. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev v dveh mesecih od prejema zahteve za takšno odobritev od zadevnih institucij Unije. Če v tem času ne ugovarjata, zadevne institucije Unije sprejmejo končno odločitev v zvezi s sprejemom donacije. Zadevne institucije Unije v svoji zahtevi Evropskemu parlamentu in Svetu pojasnijo stroške finančnih storitev, ki izhajajo iz sprejema donacij v korist Unije.

⇩ novo

3.    Ne glede na odstavek 2 lahko Komisija v izjemnih okoliščinah sprejme kakršno koli donacijo v naravi Uniji, ne glede na njeno vrednost, kadar je taka donacija namenjena humanitarni pomoči, nujni pomoči, civilni zaščiti ali pomoči za krizno upravljanje.

Komisija lahko sprejme tako donacijo, če:

(a)je njen sprejem v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti;

(b)ne povzroča nasprotja interesov;

(c)ne škodi podobi Unije;

(d)donator v času njenega sprejema ni v eni od situacij iz členov 139(1) in 144(1) ter v podatkovni zbirki iz člena 145(1) ni vpisan kot izključen. Donator predloži izjavo iz člena 140.

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

Člen 26

Korporacijsko sponzorstvo

1.    „Korporacijsko sponzorstvo“ pomeni sporazum, na podlagi katerega pravna oseba podpre v naravi dogodek ali dejavnost za namene promocije ali družbene odgovornosti gospodarskih družb.

2.    Institucije in organi Unije lahko na podlagi specifičnih internih pravil, ki se objavijo na njihovih spletnih mestih, izjemoma sprejmejo korporacijsko sponzorstvo, pod pogojem, da:

(a)so na vseh stopnjah postopka za sprejetje korporacijskega sponzorstva ustrezno upoštevana načela nediskriminacije, sorazmernosti, enakega obravnavanja in preglednosti;

(b)prispeva k pozitivni podobi Unije in je neposredno povezano z glavnim ciljem dogodka ali dejavnosti;

(c)ne ustvari nasprotja interesov niti se ne nanaša izključno na družabne dogodke;

(d)se dogodek ali dejavnost ne financira izključno s korporacijskim sponzorstvom;

(e)je storitev v zameno za korporacijsko sponzorstvo omejena na javno prepoznavnost blagovne znamke ali imena sponzorja;

(f)sponzor v času postopka sponzorstva ni v eni od situacij iz členov 139136(1) in 144141(1) ter v podatkovni zbirki iz člena 145142(1) ni vpisan kot izključen.

3.    Kadar vrednost korporacijskega sponzorstva presega 5 000 EUR, se sponzor vpiše v javni register, ki vključuje informacije o vrsti dogodka ali dejavnosti, ki se sponzorira.

Člen 27

Pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja

1.    Naslednji odbitki se lahko odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska:

(a)kazni, naložene strankam naročil ali upravičencem;

(b)popusti, povračila in znižanja na posameznih računih in izkazih stroškov;

(c)obresti iz plačil predhodnega financiranja;

(d)popravki za neupravičeno izplačane zneske.

Popravki iz točke (d) prvega pododstavka so lahko izvedeni tako, da se neposredno odbijejo od novega vmesnega plačila ali plačila razlike zneska istemu prejemniku na podlagi poglavja, člena in v proračunskem letu, za katero je bilo izvršeno previsoko plačilo.

Za odbitke iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se uporabljajo računovodska pravila Unije.

2.    Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih države članice vrnejo v skladu s Protokolom št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priloženim k PEU in PDEU, bremenijo proračun za znesek brez davka.

3.    Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, lahko bremenijo proračun za katerega koli od naslednjih zneskov:

(a)znesek brez davka;

(b)znesek, ki vključuje davek.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka se poznejša povračila davkov štejejo za notranje namenske prejemke.

4.    Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za proračunsko leto.

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 28

Splošne določbe

1.    Odobritve se določijo za posebne namene po naslovu in poglavju. Poglavja se dalje razčlenijo na člene in postavke.

2.    Komisija in druge institucije Unije lahko prerazporejajo odobritve znotraj proračuna, če so izpolnjeni posebni pogoji iz členov 29 do 32.

Odobritve se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobritve ali imajo zaznamek pro memoria.

Omejitve iz členov 29, 30 in 31 se izračunajo, ko se pripravi zahtevek za prerazporeditev in z upoštevanjem odobritev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna.

Za zadevni znesek za namene izračunavanja omejitev iz členov 29, 30 in 31 se šteje vsota sredstev za prerazporeditev s proračunske postavke, s katere se prerazporeja, po prilagoditvi zaradi prejšnjih prerazporeditev. Ne upoštevajo se zneski prerazporeditev, ki jih Komisija ali katera koli druga zadevna institucija Unije opravi samostojno brez odločitve Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlogom za prerazporeditev in vsem informacijam za Evropski parlament in za Svet v zvezi s prerazporejanjem na podlagi členov 29, 30 in 31 se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo najnovejše razpoložljive informacije glede porabe odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta tako za proračunske postavke, na katere naj bi se odobritve prerazporedile, kot za postavke, s katerih naj bi se prerazporedile.

Člen 29

Prerazporeditve, ki jih izvajajo institucije Unije razen Komisije

1.    Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobritve:

(a)z enega naslova na drugega do največ 10 % odobritev za proračunsko leto za proračunsko postavko, s katere se sredstva prerazporedijo;

(b)iz enega poglavja v drugo neomejeno.

2.    Brez poseganja v odstavek 4 tega člena, institucija Unije tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 31.

3.    Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo omejitve iz točke (a) odstavka 1 tega člena. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 31.

4.    Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi o tem predhodno obvestila Evropski parlament in Svet.

Člen 30

Prerazporeditve Komisije

1.    Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno:

(a)prerazporedi odobritve znotraj posameznega poglavja;

(b)v zvezi z odhodki za zaposlene in upravo, ki so skupni več naslovom, prerazporedi z enega naslova na drugega največ 10 % odobritev za proračunsko leto na proračunski postavki, s katere se odobritve prerazporedijo, in največ 30 % odobritev za proračunsko leto na proračunski postavki, na katero se odobritve prerazporedijo;

(c)v zvezi z odhodki iz poslovanja prerazporedi med poglavji v okviru istega naslova največ 10 % odobritev za proračunsko leto na proračunski postavki, s katere se odobritve prerazporedijo;

(d)v zvezi z odobritvami za raziskave in tehnološki razvoj, ki jih izvaja JRC, v okviru naslova proračuna, ki se nanaša na področje politike „neposredne raziskave“, prerazporedi odobritve med poglavji do največ 15 % odobritev na proračunski postavki, s katere se odobritve prerazporedijo;

(e)v zvezi z raziskavami in tehnološkim razvojem prerazporedi odobritve za poslovanje z enega naslova na drugega, pod pogojem, da se odobritve porabijo v isti namen;

(f)v zvezi z odhodki iz poslovanja za sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, prerazporedi odobritve z enega naslova na drugega, pod pogojem, da so zadevne odobritve za isti cilj v smislu uredbe o ustanovitvi zadevnega sklada ali predstavljajo odhodke za tehnično pomoč;

(g)prerazporedi odobritve iz proračunske postavke proračunskega jamstva na proračunsko postavko drugega proračunskega jamstva v izjemnih primerih, ko oblikovane rezervacije v skupnem skladu za rezervacije slednjega ne zadoščajo za plačilo zahtevka za unovčitev jamstva ter pod pogojem, da se naknadno povrne znesek, ki je bil prerazporejen v skladu s postopkom iz člena 216212(4).

Odhodki iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka zajemajo, za vsako področje politike, postavke iz člena 47(4).

Kadar Komisija prerazporedi odobritve za EKJS v skladu s prvim pododstavkom po 31. decembru, sprejme svojo odločitev do 31. januarja naslednjega proračunskega leta. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

Tri tedne pred prerazporeditvijo iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka Komisija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 31.

Z odstopanjem od četrtega pododstavka lahko Komisija v zadnjih dveh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi odobritve, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, zunanje uslužbence in druge sodelavce, z enega naslova na drugega do vključno največ 5 % odobritev za zadevno leto. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

2.    Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah odobritev z enega naslova na drugega, pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet:

(a)prerazporeditev odobritev z naslova „rezervacije“ iz člena 49 te uredbe, pri čemer je edini pogoj za sprostitev sredstev iz rezerve sprejetje temeljnega akta v skladu s členom 294 PDEU;

(b)v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so mednarodne humanitarne nesreče in krize, ki se zgodijo po 1. decembru proračunskega leta, prerazporeditev neporabljenih odobritev, ki so v tem letu še na razpolago za tiste naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, namenjen zunanjemu delovanju Unije, na ustrezne naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

Člen 31

Predlogi prerazporeditev, ki jih institucije Unije predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu

1.    Vsaka institucija Unije svoje predloge prerazporeditev hkrati predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.    Komisija lahko predloži predloge prerazporeditev za odobritve plačil za sklade, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. Prerazporeditve odobritev plačil se lahko opravijo s katere koli proračunske postavke. V takšnih primerih se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne.

Če Evropski parlament in Svet prerazporeditve ne odobrita ali jo odobrita zgolj delno, ustrezni del odhodka iz točke (b) člena 10(5) bremeni odobritve plačil naslednjega proračunskega leta.

3.    Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o prerazporeditvah odobritev v skladu z odstavki 4 do 8.

4.    Evropski parlament in Svet, slednji s kvalificirano večino, o vsakem predlogu prerazporeditve odločita v šestih tednih od njegovega prejema s strani obeh institucij, razen v nujnih okoliščinah. V nujnih primerih Evropski parlament in Svet odločita v treh tednih od prejema predloga.

5.    Kadar Komisija namerava prerazporediti odobritve za EKJS v skladu s tem členom, predloži predloge prerazporeditev Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. V takšnih primerih se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne.

6.    Predlog prerazporeditve se odobri ali šteje za odobrenega, če se v obdobju šestih tednov zgodi kaj od naslednjega:

(a)Evropski parlament in Svet predlog odobrita;

(b)predlog odobri Evropski parlament ali Svet, medtem ko druga institucija ne sprejme odločitve v zvezi z njim;

(c)niti Evropski parlament niti Svet ne sprejme odločitve o spremembi ali zavrnitvi predloga prerazporeditve.

7.    Razen če Evropski parlament ali Svet zahteva drugače, se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne v naslednjih primerih:

(a)prerazporeditev pomeni manj kot 10 % odobritev na proračunski postavki, s katere se prerazporejajo odobritve, in ne presega 5 000 000 EUR;

(b)prerazporeditev zadeva samo odobritve plačil in skupni znesek prerazporeditve ne presega 100 000 000 EUR.

8.    Če bodisi Evropski parlament bodisi Svet spremeni znesek prerazporeditve, medtem ko ga druga institucija odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njim, ali če znesek prerazporeditve spremenita tako Evropski parlament kot Svet, se za odobrenega šteje nižji od teh dveh zneskov, razen če zadevna institucija Unije svoj predlog prerazporeditve umakne.

Člen 32

Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe

1.    Odobritve v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

2.    Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za ⌦ solidarnost in ⌫ nujno pomoč ⌦ v skladu s členom 9(1), točka (b), Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 ⌫, sprejmeta Evropski parlament in Svet na predlog Komisije.

Za namene tega odstavka se uporablja postopek iz člena 31(3) in (4). Če Evropski parlament in Svet ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi rezerve za nujno pomoč, odločitve o tem predlogu ne sprejmeta.

Predlogom prerazporeditev sredstev iz rezerve za ⌦ solidarnost in ⌫ nujno pomoč ⌦ za pomoč v skladu s členom 9(1), točka (b), Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 ⌫ se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki dokazujejo:

(a)najnovejše razpoložljive informacije glede izvrševanja odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta za proračunsko postavko, na katero naj bi se odobritve prerazporedile;

(b)analizo možnosti prerazporeditve odobritev.

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja in smotrnost

Člen 33

Smotrnost ter načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

1.    Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni, da se izvršujejo ob upoštevanju naslednjih načel:

(a)načelom gospodarnosti, ki zahteva, da se sredstva, ki jih zadevna institucija Unije uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, dajo na razpolago pravočasno, v ustrezni količini in ustrezni kakovosti ter za najugodnejšo ceno;

(b)načelom učinkovitosti, ki se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi, izvedenimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;

(c)načelom uspešnosti, ki se nanaša na obseg, v katerem se zasledovani cilji dosežejo preko izvedenih dejavnosti.

2.    V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je poudarek porabe odobritev na smotrnosti, zaradi česar se:

(a)⌦ se ⌫ cilji programov in dejavnosti določijo vnaprej;

(b)⌦ se ⌫ napredek pri uresničevanju ciljev spremlja na podlagi kazalnikov smotrnosti;

(c)⌦ se ⌫ o napredku in težavah pri uresničevanju ciljev poroča Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s točko (h) prvega pododstavka členaom 41(3), prvi pododstavek, točka (h), in točko (e) členaom 253247(1), točka (e);.

⇩ novo

(d)bi bilo treba programe in dejavnosti izvajati tako, da se dosežejo zastavljeni cilji, ne da bi se bistveno škodovalo okoljskim ciljem blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam, trajnostne rabe ter varstva vodnih in morskih virov, prehoda na krožno gospodarstvo, preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja ter varstva in ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kot so določeni v členu 9 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 68 .

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

3.    Kadar je to ustrezno, se opredelijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni cilji iz odstavkov 1 in 2 ter ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi kazalniki.

Člen 34

Ocenjevanja

1.    Za programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, se izvedeta predhodna in naknadna ocena, ki sta sorazmerni s cilji in odhodki.

2.    Predhodne ocene, ki so podlaga za pripravo programov in dejavnosti, temeljijo na dokazilih glede smotrnosti povezanih programov ali dejavnosti ter opredeljujejo in analizirajo vprašanja, ki jih je treba obravnavati, dodano vrednost udeležbe Unije, cilje, pričakovane učinke različnih možnosti ter ureditve spremljanja in ocenjevanja.

Za velike programe ali dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo imeli znatne ekonomske, okoljske ali socialne učinke, je predhodna ocena lahko izvedena v obliki ocene učinka, ki poleg tega, da izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, analizira različne možnosti v zvezi z načini izvrševanja.

3.    Z naknadnimi ocenami se ocenjuje smotrnost programa ali dejavnosti, vključno z vidiki, kot so uspešnost, učinkovitost, skladnost, relevantnost⌦ ustreznost ⌫ in dodana vrednost EU. Naknadne ocene temeljijo na informacijah, pridobljenih na podlagi ureditev spremljanja in kazalnikov, določenih za zadevni ukrep. Izvedejo se vsaj enkrat v obdobju vsakega večletnega finančnega okvira in, kadar je to mogoče, dovolj zgodaj, da je ugotovitve mogoče upoštevati pri predhodnih ocenah ali ocenah učinka, na podlagi katerih se pripravijo povezani programi in dejavnosti.

Člen 35

Obvezna ocena finančnih posledic

1.    Vsakemu predlogu ali pobudi, ki ga Komisija, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) ali država članica predloži zakonodajnemu organu in ima lahko posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priložijo ocena finančnih posledic, ki prikazuje ocene v obliki odobritev plačil in odobritev za prevzem obveznosti, ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja ter predhodna ocena ali ocena učinka iz člena 34.

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudi, ki se predloži zakonodajnemu organu in ki ima lahko znatne posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic, ki jo pripravi institucija Unije, ki predlaga spremembo.

Ocena finančnih posledic mora vsebovati finančne in gospodarske podatke, ki so potrebni, da lahko zakonodajni organ oceni potrebo po ukrepanju Unije. Ocena finančnih posledic vsebuje ustrezne informacije glede skladnosti z drugimi dejavnostmi Unije in vseh možnosti sinergije.

V primeru večletnih dejavnosti ocena finančnih posledic vsebuje ⌦ predvidljiv ⌫ načrt letnih potreb v smislu odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil in delovnih mest, vključno za zunanje uslužbence, ter oceno njihovih srednjeročnih in, kadar je to mogoče, dolgoročnih finančnih posledic.

2.    Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih odobritev in začetnih napovedi v oceni finančnih posledic z vidika napredka pri obravnavi predloga ali pobude, predložene zakonodajnemu organu.

3.    Za zmanjšanje tveganja goljufij, nepravilnosti in neizpolnitve ciljev se v oceni finančnih posledic navedejo informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni stroškov in koristi kontrol, ki bi nastali zaradi takšnega sistema, in o oceni pričakovane stopnje tveganja napak ter informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

Takšna ocena upošteva verjetno število in vrsto napak ter posebne pogoje za zadevno področje politik⌦ e ⌫ ter pravila, ki se uporabljajo za to področje.

4.    Komisija ob predložitvi spremenjenih ali novih predlogov za porabo oceni stroške in koristi kontrolnih sistemov ter pričakovano stopnjo tveganja napak, kot je določeno v odstavku 3.

Člen 36

Notranja kontrola izvrševanja proračuna

1.    Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ustrezno za posamezen način izvrševanja, in v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor.

2.    Za namene izvrševanja proračuna se notranja kontrola izvaja na vseh ravneh upravljanja in je namenjena razumnemu zagotovilu o doseganju naslednjih ciljev:

(a)uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij;

(b)zanesljivosti poročanja;

(c)varovanja sredstev in informacij;

(d)preprečevanja, odkrivanja ter odprave goljufij ⇨ , korupcije, nasprotij interesov, dvojnega financiranja ⇦ in ⌦ drugih ⌫ nepravilnosti ter nadaljnjega ukrepanja v zvezi z njimi ⇨ , vključno z elektronskim evidentiranjem in shranjevanjem podatkov o prejemnikih sredstev Unije, tudi o njihovih dejanskih lastnikih, kot so opredeljeni členu 3, točka (6), Direktive (EU) 2015/849, ter z uporabo enotnega integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj, ki ga zagotovi Komisija, za dostop do teh podatkov in njihovo analizo ⇦ ;

(e)ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

3.    Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in vključuje zlasti naslednje elemente:

(a)ločevanje nalog;

(b)ustrezno strategijo obvladovanja tveganja in ustrezno strategijo kontrole, ki vključuje kontrolo na ravni prejemnika;

(c)izogibanje nasprotju interesov;

(cd)ustrezne revizijske sledi in celovitost podatkov v podatkovnih sistemih ⇨ , vključno z elektronskimi sistemi ⇦;

(de)postopke za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti;

(ef)postopke za nadaljnje ukrepanje pri ugotovljenih pomanjkljivostih in izjemah notranje kontrole;

(fg)redno oceno dobrega delovanja sistema notranje kontrole.

4.    Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

(a)izvajanju ustrezne strategije obvladovanja tveganja in strategije kontrole ⇨ ter strategije za boj proti goljufijam ⇦, ki je bila usklajena ⌦ sta usklajeni ⌫ med ustreznimi udeleženci v verigi kontrole;

(b)dostopnosti rezultatov izvedenih kontrol za vse ustrezne udeležence v verigi kontrole;

(c)po potrebi na zanašanju na izjave izvajalskih partnerjev o upravljanju in neodvisna revizijska mnenja, pod pogojem, da je kakovost v zvezi s tem opravljenim delom ustrezna in sprejemljiva ter da je bilo delo opravljeno v skladu z dogovorjenimi standardi;

(d)pravočasni uporabi korektivnih ukrepov, ki po potrebi vključujejo odvračilne kazni;

(e)jasni in nedvoumni zakonodaji, na kateri temeljijo zadevne politike, vključno s temeljnimi akti o elementih notranje kontrole;

(f)odpravi večkratnih kontrol;

(g)izboljšanju razmerja med stroški in koristmi kontrol.

5.    Če je med izvajanjem stopnja napak nenehno visoka, Komisija opredeli pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih, preuči stroške in koristi morebitnih korektivnih ukrepov in ustrezno ukrepa ali predlaga ustrezne ukrepe, na primer poenostavitev veljavnih določb, izboljšanje kontrolnih sistemov in preoblikovanje programa ali izvedbenih sistemov.

⇩ novo

6.    Za namene točke (d) odstavka 2 se naslednji podatki evidentirajo in shranijo elektronsko v odprtem, interoperabilnem in strojno berljivem formatu ter so redno na voljo v enotnem integriranem informacijskem sistemu za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj, ki ga zagotovi Komisija:

(a)polno pravno ime prejemnika v primeru pravnih oseb, ime in priimek v primeru fizičnih oseb, njihova identifikacijska številka za DDV ali davčna identifikacijska številka, če je na voljo, ali druga edinstvena identifikacijska oznaka na ravni države ter znesek financiranja. Če gre za fizično osebo, tudi datum rojstva;

(b)ime(-na), priimek(-ki), datum rojstva in identifikacijska(-e) številka(-e) za DDV ali davčna(-e) identifikacijska(-e) številka(-e), če je(so) na voljo, ali druga edinstvena identifikacijska oznaka na ravni države dejanskega(-ih) lastnika(-ov) prejemnikov, kadar prejemniki niso fizične osebe.

7.    Enotni integrirani informacijski sistem za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj je zasnovan tako, da olajšuje oceno tveganja za namene izbora, dodeljevanja, finančnega poslovodenja, spremljanja, preiskovanja, kontrole in revizije ter prispeva k učinkovitemu preprečevanju, odkrivanju, odpravljanju in spremljanju goljufij, korupcije, nasprotij interesov, dvojnega financiranja in drugih nepravilnosti.

Uporaba podatkov, ki se obdelujejo v enotnem integriranem informacijskem sistemu za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj, in dostop do njih sta v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov in sta omejena na Komisijo ali izvajalsko agencijo iz člena 69, države članice, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (b), države članice, ki prejemajo sredstva Unije in jih izvršujejo na podlagi izvrševanja proračuna v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (a), osebe ali subjekte, ki izvršujejo proračun na podlagi člena 62(1), prvi pododstavek, točka (c), OLAF, Računsko sodišče, EJT in druge preiskovalne in kontrolne organe Unije v okviru izvajanja njihovih pristojnosti.

Komisija je upravljavec v smislu člena 3(8) Uredbe (EU) 2018/1725 in je odgovorna za razvoj, upravljanje in nadzor enotnega integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj, zagotavljanje varnosti, celovitosti in zaupnosti podatkov, avtentikacijo uporabnikov ter zaščito informacijskega sistema pred slabim upravljanjem in zlorabo.

8.    Države članice, ki prejemajo sredstva Unije in jih izvršujejo na podlagi izvrševanja proračuna v skladu členom 62(1), prvi pododstavek, točka (a), uporabljajo odstavke 1 do 7 tega člena.

9. Za namene uporabe zahtev iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena s strani držav članic, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (b), se sklicevanja na prejemnike razumejo kot sklicevanja na upravičence, kot so opredeljeni v pravilih za posamezni sektor.

10.    Komisija v okviru svoje strategije kontrole po potrebi oblikuje in izvaja kontrole in revizije, pri katerih se uporabljajo avtomatizirana orodja IT in nastajajoče tehnologije.

🡻 2018/1046

⇨ novo

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 37

Objava zaključnega računa in proračunov

1.    Proračun se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2.    Predsednik Evropskega parlamenta objavi proračun in vsako spremembo proračuna, kakor so dokončno sprejeti, v Uradnem listu Evropske unije.

Proračuni se objavijo v treh mesecih po datumu razglasitve njihovega dokončnega sprejetja.

Do uradne objave v Uradnem listu Evropske unije se končni podrobni zneski proračuna na pobudo Komisije objavijo v vseh jezikih na spletnem mestu institucij Unije čim prej in najpozneje v štirih tednih po končnem sprejetju proračuna.

Konsolidirani letni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletnem mestu institucij Unije.

Člen 38

Objava informacij o prejemnikih in drugih informacij

1.    Komisija ⇨ na svojem spletnem mestu ⇦ na ustrezen način in pravočasno da na razpolago informacije o prejemnikih sredstev, financiranih iz proračuna, ⇨ najpozneje do 30. junija leta po proračunskem letu, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti, ⇦ kadar proračun izvršuje sama v skladu s točko (a) prvega pododstavka členaom 62(1), prvi pododstavek, točka (a) ⇨, ter kadar proračun izvršujejo institucije Unije v skladu s členom 59(1) in organi Unije iz členov 70 in 71 ⇦.

⇩ novo

Kadar se proračun izvršuje v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točki (b) in (c), ter z državami članicami v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (a), Komisija na svojem spletnem mestu da na razpolago informacije o prejemnikih najpozneje do 30. junija leta po proračunskem letu, v katerem je bila sklenjena pogodba ali sporazum, ki določa pogoje za podporo. Kadar se proračun izvršuje v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (b), se sklicevanja na prejemnike v tem členu razumejo kot sklicevanja na upravičence, kot so opredeljeni v pravilih za posamezni sektor.

🡻 2018/1046

⇨ novo

Prvi pododstavek tega odstavka se uporablja tudi za druge institucije Unije, kadar izvršujejo proračun na podlagi člena 59(1).

2.    Razen v primerih iz odstavkova 3 in 4 se objavijo naslednje informacije ⇨ v odprtem, interoperabilnem in strojno berljivem formatu, ki omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo, primerjajo in ponovno uporabijo⇦, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve glede zaupnosti in varnosti, zlasti glede varstva osebnih podatkov:

⇩ novo

(a)ali je prejemnik fizična ali pravna oseba;

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

(ba)⇨ polno pravno ime prejemnika v primeru pravne osebe in njihova identifikacijska številka za DDV ali davčna identifikacijska številka, če je na voljo, ali druga edinstvena identifikacijska oznaka, določena na ravni države, ⇦ ⌦ v primeru fizične osebe pa ime in priimek ⌫ ime oziroma naziv prejemnika;

(cb)lokacija prejemnika, in sicer:

(i)naslov prejemnika, kadar gre za pravno osebo;

(ii)regija na ravni NUTS 2, kadar je prejemnik fizična oseba ⇨ in ima stalno prebivališče v Evropski uniji, ali država, kadar je prejemnik fizična oseba in nima stalnega prebivališča v Evropski uniji ⇦ ;

(dc)znesek prevzetih pravnih obveznosti ⇨ in v primeru prevzetih obveznosti z več prejemniki razčlenitev tega zneska na prejemnika, kadar je mogoče ⇦ ;

(ed)narava in namen ukrepa. Informacije iz prvega pododstavka tega odstavka se objavijo samo za nagrade, podeljene na podlagi natečajev, nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev, in naročila, oddana na podlagi postopkov javnega naročanja, ter za strokovnjake, izbrane na podlagi člena 237(2).

3.    Informacije iz prvega pododstavka odstavka 2 se ne objavijo ⇨ in se ne predložijo v objavo v skladu z odstavkom 6 tega člena ⇦:

(a)za izobraževalno podporo, plačano fizičnim osebam, in drugo neposredno pomoč, plačano fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, iz točke (b) člena 195191(4), točka (b);

(b)za naročila zelo nizke vrednosti, dodeljena strokovnjakom, izbranim na podlagi člena 242237(2), in naročila zelo nizke vrednosti pod zneskom iz točke 14.4 Priloge I;

(c)za finančno podporo, ki se zagotovi iz finančnih instrumentov ⇨ ali proračunskih jamstev ⇦, za znesek, nižji od 500 000 EUR;

(d)kadar razkritje ogroža pravice in svoboščine zadevnih oseb ali subjektov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov;.

⇩ novo

(e) kadar jih ni treba objaviti na podlagi pravil za posamezni sektor, kadar se proračun izvršuje v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (b).

🡻 2018/1046

⇨ novo

V primerih iz točke (c) prvega pododstavka se informacije, ki se dajo na razpolago, omejijo na statistične podatke, združene v skladu z relevantnimi merili, kot so geografska lega, gospodarska tipologija prejemnikov, vrsta prejete podpore in področje politike Unije, v katero spada zagotovljena podpora.

V primeru fizičnih oseb mora razkritje informacij iz prvega pododstavka odstavka 2 temeljiti na relevantnih merilih, kot so pogostost ali vrsta ukrepa in zadevni zneski.

4.    Osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka členaom 62(1), prvi pododstavek, točka (c), objavijo informacije o prejemnikih v skladu s svojimi pravili in postopki, kolikor se ta pravila štejejo za enakovredna po oceni, izvedeni s strani Komisije v skladu s točko (e) prvega pododstavka členaom 158 ⇨ (3) in ⇦ 154členom 158(4), prvi pododstavek, točka (e), in pod pogojem, da za kakršno koli objavo osebnih podatkov veljajo zaščitni ukrepi, enakovredni tistim, določenim v tem členu.

Organi, imenovani v skladu s členom 63(3), objavijo informacije v skladu s pravili za posamezni sektor. Ta pravila za posamezni sektor lahko v skladu z ustrezno pravno podlago odstopajo od odstavkov 2 in 3 tega člena, zlasti za objavo osebnih podatkov, kadar je to utemeljeno na podlagi meril iz tretjega pododstavka odstavka 3 tega člena ter ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja.

⇩ novo

Države članice, ki sredstva Unije prejemajo in jih izvršujejo na podlagi izvrševanja proračuna iz člena 62(1), prvi pododstavek, točka (a), zagotovijo naknadno objavo informacij o svojih prejemnikih na enotnem spletnem mestu v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

5.    Informacije iz odstavka 1 se objavijo na spletnem mestu Unije najpozneje do 30. junija leta po proračunskem letu, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti.

Spletna mesta institucij Unije vsebujejo naslov spletnega mesta, na katerem so na voljo informacije iz odstavka 1, če te niso objavljene neposredno na tem namenjenem⌦ skem ⌫ spletnem mestu institucij Unije.

Komisija na ustrezen način in pravočasno da na razpolago informacije o enotnem spletnem mestu, vključno z navedbo naslova, kjer so na voljo informacije, ki so jih zagotovile ⇨ države članice, ⇦osebe, subjekti ali organi iz odstavka 4.

⇩ novo

6.    Za namene prvega in drugega pododstavka odstavka 1 tega člena ter brez poseganja v odstavek 4 in pravila za posamezni sektor institucije Unije, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 59(1), države članice, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (b), države članice, ki prejemajo sredstva Unije in jih izvršujejo na podlagi izvrševanja proračuna v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (a), osebe ali subjekti, ki izvršujejo proračun v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (c), in organi Unije iz členov 70 in 71 Komisiji pošljejo v elektronski obliki v odprtem, interoperabilnem in strojno berljivem formatu vsaj enkrat letno in najpozneje do 31. marca leta po proračunskem letu, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti ali v katerem je bila sklenjena pogodba ali sporazum, ki določa pogoje za podporo, kakor je ustrezno, podatke o svojih prejemnikih iz odstavka 2 tega člena, razen podatkov iz prvega pododstavka odstavka 3 tega člena.

Poleg tega podatki, ki jih je treba poslati, v primeru fizičnih oseb vključujejo tudi identifikacijsko številko za DDV ali davčno identifikacijsko številko fizičnih oseb, če je na voljo, ali drugo edinstveno identifikacijsko oznako, določeno na ravni države, kar je namenjeno izboljšanju kakovosti poslanih podatkov in ne njihovi objavi.

🡻 2018/1046

76.    Kadar so objavljeni osebni podatki, se informacije odstranijo dve leti po koncu proračunskega leta, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti. To velja tudi za osebne podatke za pravne osebe, katerih uradno ime navaja eno ali več fizičnih oseb.

⇩ novo

Kadar se proračun izvršuje v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točki (b) in (c), se osebni podatki odstranijo dve leti po koncu proračunskega leta, v katerem je bila sklenjena pogodba ali sporazum, ki določa pogoje za podporo.

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Določitev proračuna

Člen 39

Načrti prihodkov in odhodkov

1.    Vsaka institucija Unije razen Komisije pripravi načrt svojih prihodkov in odhodkov, ki ga pošlje Komisiji in vzporedno v informacijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija vsako leto.

2.    Visoki predstavnik se posvetuje s člani Komisije, pristojnimi za razvojno politiko, sosedsko politiko, mednarodno sodelovanje ter humanitarno ⌦ pomoč ⌫ in krizno odzivanje, v zvezi z njihovimi pristojnostmi.

3.    Komisija pripravi lastne načrte, ki jih takoj po njihovem sprejetju pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Pri pripravi svojih načrtov Komisija uporablja informacije iz člena 40.

Člen 40

Načrt proračuna organov Unije iz člena 70

V skladu s svojim aktom o ustanovitvi vsak organ Unije iz člena 70 Komisiji ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. januarja vsako leto pošlje osnutek enotnega programskega dokumenta, ki vsebuje njegovo letno in večletno programsko načrtovanje z ustreznim načrtovanjem človeških in finančnih virov.

Člen 41

Predlog proračuna

1.    Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog proračuna do 1. septembra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja. Ta predlog v vednost pošlje nacionalnim parlamentom.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza prihodkov in odhodkov Unije ter konsolidira načrte iz člena 39. Vsebuje lahko tudi načrte, drugačne od tistih, ki so jih pripravile institucije Unije.

Predlog proračuna sledi sestavi in pripravi⌦ prikazu informacij v ⌫ proračuna⌦ u ⌫ iz členov 47 do 52.

Vsak oddelek predloga proračuna ima uvod, ki ga pripravi zadevna institucija Unije.

Komisija pripravi splošni uvod k predlogu proračuna. Splošni uvod vključuje finančne tabele, ki vsebujejo glavne podatke po naslovih ter utemeljitve sprememb odobritev od enega do drugega proračunskega leta po kategorijah odhodkov večletnega finančnega okvira.

2.    Da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi proračunskih posledic veljavne zakonodaje in zakonodajnih predlogov v postopku sprejemanja, Komisija predlogu proračuna priloži okviren finančni načrt za naslednja leta, strukturiran po kategorijah odhodkov, področjih politike in proračunskih postavkah. Celoten finančni načrt zajema kategorije odhodkov, zajete v točki 2630 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 162. decembra 20202013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 69 . Povzetki podatkov se navedejo za kategorije odhodkov, ki niso zajete v točki 2630 navedenega medinstitucionalnega sporazuma.

Okvirno finančno načrtovanje se po sprejetju proračuna posodobi, tako da se v njem upoštevajo rezultati proračunskega postopka in drugih zadevnih odločitev.

3.    Komisija predlogu proračuna priloži:

(a)primerjalno tabelo, ki vključuje predlog proračuna za druge institucije Unije in prvotne načrte drugih institucij Unije, kakor so jih posredovale Komisiji, in v kateri so, kadar je to ustrezno, navedeni razlogi, zakaj predlog proračuna vsebuje načrte, ki se razlikujejo od tistih, ki so jih pripravile druge institucije Unije;

(b)vse delovne dokumente, za katere meni, da so koristni v zvezi s kadrovskimi načrti institucij Unije, ki prikazujejo zadnje odobrene kadrovske načrte in predstavljajo:

(i)vse zaposlene Unije, prikazane glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi;

(ii)izjavo o politiki delovnih mest in zunanjih uslužbencih ter o uravnoteženi zastopanosti obeh spolov;

(iii)število delovnih mest, dejansko zapolnjenih na zadnji dan leta pred letom, v katerem je predložen predlog proračuna, in letno povprečje ekvivalentov polnega delovnega časa, dejansko zapolnjenih za navedeno predhodno leto, z navedbo njihove razporeditve po plačnih razredih, po spolu in po upravnih enotah;

(iv)seznam delovnih mest, razčlenjen po področjih politike;

(v)za vsako kategorijo zunanjih uslužbencev prvotno predvideno število ekvivalentov polnega delovnega časa na podlagi odobritev ter število oseb, ki so dejansko zaposlene na začetku leta, v katerem je predložen predlog proračuna, z navedbo njihove razporeditve po funkcionalnih skupinah in po potrebi po plačnih razredih;

(c)za organe Unije iz členov 70 in 71 delovni dokument, ki prikazuje prihodke in odhodke, ter vse informacije o zaposlenih iz točke (b) tega pododstavka;

(d)delovni dokument o načrtovanem izvrševanju odobritev za proračunsko leto ⇨ , informacije o izvrševanju namenskih prejemkov v predhodnem letu, vključno z informacijami o zneskih, prenesenih v proračunsko leto, ⇦ in neporavnanih obveznostih;

(e)kar zadeva odobritve za upravo, delovni dokument, ki predstavlja upravne odhodke, ki jih bo izvrševala Komisija v okviru svojega oddelka proračuna, ⇨ in delovni dokument o nepremičninski politiki Komisije iz člena 271(1) ⇦ ;

(f)delovni dokument o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih, ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene nadaljnje ukrepe;

(g)v zvezi s financiranjem mednarodnih organizacij delovni dokument, ki vsebuje:

(i)povzetek vseh prispevkov z razčlenitvijo po programu ali skladu Unije in mednarodni organizaciji;

(ii)obrazložitev, zakaj je za Unijo učinkoviteje financirati te mednarodne organizacije kakor ukrepati neposredno;

(h)izjave o programih ali katere koli druge zadevne dokumente, ki vsebujejo naslednje:

(i)navedbo politik in ciljev Unije, h katerim bo program prispeval;

(ii)jasno utemeljitev, zakaj je potrebno posredovanje na ravni Unije v skladu z, med drugim, načelom subsidiarnosti;

(iii)napredek glede doseganja ciljev programa, kot je določeno v členu 33;

(iv)popolno utemeljitev, vključno z analizo stroškov in koristi predlaganih sprememb v višini odobritev;

(v)informacije o stopnjah izvrševanja programa za tekoče in predhodno proračunsko leto;

(i)zbirni pregled rokov plačil, ki po programih in po naslovih⌦ razdelkih ⌫ povzema plačila, zapadla v naslednjih proračunskih letih, za poravnavo proračunskih obveznosti, predlaganih v predlogu proračuna, knjiženih v predhodnih proračunskih letih.

Kadar javno-zasebna partnerstva uporabljajo finančne instrumente, se informacije v zvezi s temi instrumenti vključijo v delovni dokument iz odstavka 4.

4.    Kadar Komisija uporabi finančne instrumente, predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsak finančni instrument navaja:

(a)navedbo finančnega instrumenta in njegovega temeljnega akta skupaj s splošnim opisom instrumenta, njegovimi posledicami za proračun, njegovim trajanjem ter dodano vrednostjo prispevka Unije;

(b)finančne institucije, ki sodelujejo pri izvrševanju, vključno z vsemi vprašanji glede uporabe člena 159(2)155(2);

(c)prispevek finančnega instrumenta k doseganju ciljev zadevnega programa, kot se meri po uvedenih kazalnikih, po potrebi vključno z geografsko diverzifikacijo;

(d)predvidene operacije, vključno s ciljnimi obsegi na podlagi ciljnega vzvoda in pričakovanim⌦ nega ⌫ zasebnim⌦ nega ⌫ kapitalom⌦ a ⌫, ki se uporabi, ali, če ta ni na voljo, na podlagi učinka vzvoda, izhajajočega iz obstoječih finančnih instrumentov;

(e)proračunske postavke, ki ustrezajo relevantnim operacijam, ter skupne proračunske obveznosti in plačila iz proračuna;

(f)povprečno obdobje, ki preteče od prevzema proračunskih obveznosti za finančne instrumente in pravnih obveznosti za posamezne projekte v obliki kapitala ali dolga, kadar to obdobje presega tri leta;

(g)prihodke in povračila iz člena 213209(3), predstavljene ločeno, vključno z oceno njihove porabe;

(h)vrednost kapitalskih naložb glede na predhodna leta;

(i)skupni znesek rezervacij za tveganja in obveznosti, pa tudi vse informacije o izpostavljenosti Unije finančnim tveganjem, vključno z morebitnimi pogojnimi obveznostmi;

(j)⇨ realizirane izgube iz ⇦ oslabitve sredstev in unovčena jamstva, tako za predhodno leto kot za zadevne skupne zneske;

(k)smotrnost finančnega instrumenta, vključno z realiziranimi naložbami, ciljni in doseženi učinek vzvoda in multiplikacijski učinek ter tudi znesek uporabljenega zasebnega kapitala;

(l)zagotovljena sredstva v skupnem skladu za rezervacije in po potrebi stanje na skrbniškem računu.

Delovni dokument iz prvega pododstavka vsebuje tudi pregled upravnih odhodkov zaradi provizij za upravljanje ter druge finančne in operativne stroške za upravljanje finančnih instrumentov v celoti ter na posameznega upravljavca in upravljani finančni instrument.

Komisija pojasni razloge za obdobje iz točke (f) prvega pododstavka in, kadar je to ustrezno, predloži akcijski načrt za skrajšanje obdobja v okviru letnega postopka razrešnice.

V delovnem dokumentu iz prvega pododstavka so v jasni in natančni tabeli povzete informacije za posamezen finančni instrument.

5.    Kadar je Unija odobrila proračunsko jamstvo, Komisija predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsako proračunsko jamstvo in za skupni sklad za rezervacije navaja:

(a)navedbo proračunskega jamstva in njegovega temeljnega akta skupaj s splošnim opisom proračunskega jamstva, njegovimi posledicami za finančne obveznosti proračuna, njegovim trajanjem ter dodano vrednostjo podpore Unije;

(b)partnerje za proračunska jamstva, vključno z vsemi vprašanji glede uporabe člena 159(2)155(2);

(c)prispevek proračunskega jamstva k doseganju ciljev proračunskega jamstva, kot se meri po ustaljenih kazalnikih, po potrebi vključno z geografsko diverzifikacijo in uporabo sredstev zasebnega sektorja;

(d)informacije o operacijah, ki so zajete v proračunskem jamstvu, na skupni osnovi po sektorjih, državah in instrumentih, po potrebi vključno s portfelji in kombinirano podporo z drugimi ukrepi Unije;

(e)znesek, prenesen na prejemnike, in oceno učinka vzvoda, ki so ga dosegli projekti, ki jih podpira proračunsko jamstvo;

(f)informacije, združene na isti skupni osnovi, kot je navedena v točki (d), o zahtevkih za unovčitev proračunskega jamstva, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh drugih prejetih plačilih;

(g)⇨ znesek rezervacij za obveznosti, ki izhajajo iz vsakega proračunskega jamstva, oceno ustreznosti njegove stopnje rezervacij in potrebe po dopolnitvah sredstev ⇦  informacije o finančnem poslovodenju, smotrnosti in tveganju skupnega sklada za rezervacije ob koncu predhodnega koledarskega leta;

(h)dejansko stopnjo oblikovanja rezervacij za skupni sklad za rezervacije in po potrebi naknadne operacije v skladu s členom 217213(4).;

(i)finančne tokove v skupnem skladu za rezervacije v predhodnem koledarskem letu ter pomembne transakcije in vse relevantne informacije o izpostavljenosti Unije finančnim tveganjem;

(j)v skladu s členom 210(3) oceno vzdržnosti pogojnih obveznosti, ki bremenijo proračun in izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči.

6.    Kadar Komisija uporabi skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe, predlogu proračuna priloži podroben delovni dokument o dejavnostih, ki se podpirajo s sredstvi teh skrbniških skladov, vključno:

(a)o njihovem izvajanju, ki med drugim vsebuje informacije o ureditvah spremljanja s subjekti, ki izvajajo skrbniške sklade;

(b)s stroški njihovega upravljanja;

(c)s prispevki drugih donatorjev kot Unije;

(d)s predhodno oceno o njihovi smotrnosti na podlagi pogojev iz člena 238234(3);

(e)z opisom, kako njihove dejavnosti prispevajo k ciljem, določenim v temeljnem aktu instrumenta, iz katerega je Unija zagotovila prispevek v skrbniške sklade.

7.    Komisija predlogu proračuna priloži seznam svojih sklepov o naložitvi glob na področju konkurenčnega prava in znesek posamezne naložene globe, skupaj z informacijami o tem, ali so globe postale dokončne oziroma ali so ali pa bi lahko postale predmet pritožbe pred Sodiščem Evropske unije, ter, kadar je to mogoče, informacijami o tem, kdaj se pričakuje, da bo posamezna globa postala dokončna.

8.    Komisija predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsako proračunsko postavko, ki prejme notranje ali zunanje namenske prejemke, navaja:

   (a)    ocenjeni znesek takšnih prejemkov, ki bodo prejeti;

   (b)    ocenjeni znesek takšnih prejemkov, prenesenih iz prejšnjih let.

89.    Komisija predlogu proračuna priloži tudi vse dodatne delovne dokumente, za katere šteje, da so za Evropski parlament in Svet koristni za oceno proračunskih zahtev.

910.    V skladu s členom 8(5) Sklepa Sveta 2010/427/EU 70 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s predlogom proračuna predloži delovni dokument, v katerem podrobno navede:

(a)vse upravne odhodke in odhodke iz poslovanja, povezane z zunanjim delovanjem ⌦ zunanjimi ukrepi ⌫ Unije, vključno z nalogami SZVP ter skupne varnostne in obrambne politike, ki se financirajo iz proračuna;

(b)skupne upravne odhodke ESZD za predhodno leto, razčlenjene na odhodke po delegacijah Unije in odhodke za osrednjo upravo ESZD, skupaj z odhodki iz poslovanja, razčlenjenimi po geografskih območjih (regije, države), tematskih področjih, delegacijah Unije in misijah.

1011.    V delovnem dokumentu iz odstavka 10 poleg tega:

(a)navede število delovnih mest za vsak plačni razred v posamezni kategoriji ter število rednih in začasnih delovnih mest, vključno z delovnimi mesti pogodbenih in lokalnih uslužbencev, odobrenih v okviru odobritev v vsaki delegaciji Unije, pa tudi v osrednji upravi ESZD;

(b)navede povečanje ali zmanjšanje števila delovnih mest v primerjavi s predhodnim proračunskim letom po plačnih razredih in kategorijah v osrednji upravi ESZD in v vseh delegacijah Unije;

(c)navede število delovnih mest, odobrenih za proračunsko leto in predhodno proračunsko leto, kot tudi število delovnih mest, ki jih zasedajo diplomati, začasno napoteni iz držav članic, ter uradniki Unije;

(d)zagotovi podroben pregled vseh uslužbencev v delegacijah Unije v času predložitve predloga proračuna, vključno z razčlembo po geografskih območjih, spolu, posameznih državah in misijah, pri čemer loči delovna mesta iz kadrovskega načrta, pogodbene uslužbence, lokalne uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake ter proračunska sredstva, zahtevana v predlogu proračuna za te kategorije zaposlenih z ustrezno oceno števila ekvivalentov polnega delovnega časa na podlagi zahtevanih odobritev.

Člen 42

Dopolnilno pismo k predlogu proračuna

Na podlagi kakršnih koli novih informacij, ki niso bile na voljo v času določitve predloga proračuna, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo druge institucije Unije v zvezi z njenim oddelkom proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži eno ali več dopolnilnih pisem k predlogu proračuna, preden je sklican spravni odbor iz člena 314 PDEU. Takšna pisma lahko vključujejo dopolnilno pismo, zlasti o posodobitvi načrtovanih odhodkov za kmetijstvo.

Člen 43

Obveznosti držav članic kot posledica sprejetja proračuna

1.    Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 314(9) PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

2.    Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, je vsaka država članica od 1. januarja naslednjega proračunskega leta ali od datuma razglasitve dokončnega sprejetja proračuna, če se to zgodi po 1. januarju, zavezana Uniji plačati dolgovane zneske, kakor je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 609/2014⇨ , Uredbi (EU, Euratom) 2021/770 in Uredbi (EU, Euratom) [XXX] ⇦ .

Člen 44

Predlogi sprememb proračuna

1.    Komisija lahko predloži predloge sprememb proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi prihodkov v naslednjih okoliščinah:

(a)da se v proračun knjiži stanje iz predhodnega proračunskega leta v skladu s postopkom iz člena 18;

(b)da se popravijo napovedi lastnih sredstev na podlagi popravljenih ekonomskih napovedi;

(c)da se upoštevajo popravljene napovedi lastnih sredstev in drugih prihodkov, pa tudi znova preuči razpoložljivost odobritev plačil in potrebe po njih.

V neodložljivih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah, zlasti v zvezi z uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, lahko Komisija predloži predloge sprememb proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi odhodkov.

2.    Institucije Unije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v odstavku 1, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Pred predstavitvijo predloga spremembe proračuna Komisija in druge zadevne institucije Unije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobritev, pri čemer zlasti navedejo vse pričakovane neporabljene odobritve.

Za spremembe proračuna se uporablja člen 43. Spremembe proračuna se utemeljijo s sklicevanjem na proračun, katerega načrte spreminjajo.

3.    Komisija razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah ali v primeru uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, za katerega se lahko predlog spremembe proračuna predloži kadar koli v letu, svoje predloge spremembe proračuna predloži hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. septembra vsako proračunsko leto. Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij Unije lahko priloži mnenje.

4.    Predlogom sprememb proračuna se priložijo utemeljitve in informacije o izvrševanju proračuna za predhodno in tekoče proračunsko leto, ki so na razpolago v času priprave spremembe proračuna.

Člen 45

Zgodnejša predložitev načrtov in predlogov proračunov

Komisija, Evropski parlament in Svet se lahko dogovorijo za skrajšanje nekaterih rokov za predložitev načrtov ter za sprejetje in pošiljanje predlogov proračunov. Vendar tak dogovor ne skrajša ali podaljša rokov, ki so določeni za preučitev takih besedil na podlagi člena 314 PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2

Sestava in priprava ⌦ prikaz informacij v ⌫ proračuna⌦ u ⌫

Člen 46

Sestava proračuna

Proračun sestavljajo:

(a)splošni izkaz prihodkov in odhodkov;

(b)ločeni oddelki za vsako institucijo Unije, z izjemo Evropskega sveta in Sveta, ki imata isti oddelek proračuna, razčlenjeni v izkaze prihodkov in odhodkov.

Člen 47

Proračunska nomenklatura

1.    Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij Unije Evropski parlament in Svet razčlenita po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

2.    Izkaz odhodkov za oddelek proračuna v zvezi s Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet in je razčlenjena po namenu odhodkov.

Vsak naslov se nanaša na eno področje politike, vsako poglavje pa praviloma na en program ali eno dejavnost.

Vsak naslov lahko vključuje odobritve za poslovanje in upravne odobritve. Upravne odobritve v enem naslovu se združijo v eno samo poglavje.

Proračunska nomenklatura je skladna z načeli specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti. Zagotavlja jasnost in preglednost, ki sta potrebni za proračunski postopek, hkrati pa lajša prepoznavanje glavnih ciljev, kot izhajajo iz ustreznih pravnih podlag, kar omogoča izbiro političnih prednostnih nalog ter učinkovito in uspešno izvrševanje.

3.    Komisija lahko zahteva, da se doda zaznamek pro memoria za zneske, za katere ni odobrenih odobritev. Takšna zahteva se odobri v skladu s postopkom iz člena 31.

4.    Kadar so upravne odobritve razčlenjene glede na namen, so po posameznih naslovih razvrščene takole:

(a)odhodki za zaposlene, odobreni v kadrovskem načrtu, ki vključujejo znesek odobritev in število delovnih mest v kadrovskem načrtu, ki ustrezajo tem odhodkom;

(b)odhodki za zunanje uslužbence ter drugi odhodki iz točke (b) prvega pododstavka člena 30(1) in financirani iz razdelka „uprava“ večletnega finančnega okvira;

(c)odhodki za zgradbe in drugi s tem povezani odhodki, vključno s čiščenjem in vzdrževanjem, najemom, telekomunikacijami, vodo, plinom in elektriko;

(d)odhodki za zunanje uslužbence in tehnično pomoč, neposredno povezani z izvajanjem programov.

Kateri koli upravni odhodki Komisije, ki so skupni več naslovom, se navedejo v ločenem zbirnem poročilu, razvrščeni po vrstah odhodkov.

Člen 48

Negativni prihodki

1.    Proračun ne vsebuje negativnih prihodkov, razen če ti izhajajo iz skupnega negativnega obrestovanja depozitov.

⇩ novo

2.    Z odstopanjem od odstavka 1 se od prihodkov proračuna odšteje naslednje:

(a) skupno negativno obrestovanje depozitov;

(b) če Sodišče Evropske unije razveljavi ali zniža zneske glob, drugih kazni ali sankcij v skladu s PDEU ali Pogodbo Euratom iz člena 109(1), vse obresti ali druge dajatve, dolgovane zadevnim stranem, vključno z morebitnim negativnim donosom, povezanim s temi zneski.

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

32. Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa (EU, Euratom) 2020/20532014/335/EU, Euratom, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku izkaza prihodkov proračuna.

Člen 49

Rezervacije

1.    Vsak oddelek proračuna lahko vsebuje naslov „rezervacije“. Proračunska sredstva se knjižijo v ta naslov v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)pri določitvi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep;

(b)obstajajo resni razlogi za dvom glede zadostnosti odobritev ali možnosti izvrševanja odobritev, knjiženih na zadevne proračunske postavke, pod pogoji, ki so v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Odobritve iz navedenega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvah v skladu s postopkom iz točke (c) prvega pododstavka člena 30(21), točka (a), te uredbe, kadar se za sprejetje temeljnega akta uporablja postopek iz člena 294 PDEU, in v skladu s postopkom iz člena 31 te uredbe za vse druge primere.

2.    V primeru hudih težav pri izvrševanju lahko Komisija med proračunskim letom predlaga, da se odobritve prerazporedijo v naslov „rezervacije“. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o takih prerazporeditvah, kakor je določeno v členu 31.

Člen 50

Negativna rezerva

Oddelek proračuna v zvezi s Komisijo lahko vključuje „negativno rezervo“, ki je omejena na največ 200 000 000 EUR. Takšna rezerva, ki se knjiži v ločen naslov, zajema samo odobritve plačil.

Ta negativna rezerva se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 30 in 31.

Člen 51

Rezerva za nujno pomoč

1.    Oddelek proračuna v zvezi s Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2.    Rezerva iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 30 in 32.

Člen 52

Priprava ⌦ Prikaz informacij v ⌫ proračuna⌦ u ⌫

1.    Proračun prikazuje:

(a)v splošnem izkazu prihodkov in odhodkov:

(i)načrtovane prihodke Unije za tekoče proračunsko leto (v nadaljnjem besedilu: leto n);

(ii)načrtovane prihodke za predhodno proračunsko leto in prihodke za leto n–2;

(iii)odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za leto n;

(iv)odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za predhodno proračunsko leto;

(v)prevzete odhodke in plačane odhodke v letu n–2, slednji pa se izrazijo tudi kot odstotek proračuna za leto n;

(vi)ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 47(1), vključno z navedbami temeljnega akta, kadar obstaja, in vse ustrezne obrazložitve glede narave in namena odobritev;

(b)v vsakem oddelku prihodke in odhodke z enako strukturo, kot je določena v točki (a);

(c)v zvezi z uslužbenci:

(i)za vsak oddelek kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest za vsak plačni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobritev;

(ii)kadrovski načrt za uslužbence, ki so plačani iz odobritev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in kadrovski načrt za uslužbence, ki so plačani iz istih odobritev za posredne ukrepe; kadrovski načrti se razčlenijo po kategorijah in plačnih razredih ter razlikujejo med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo v okviru odobritev;

(iii)kadrovski načrt, ki prikazuje število delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah za vsak organ Unije iz člena 70, ki prejema prispevek v breme proračuna. Kadrovski načrti poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazujejo tudi število, ki je bilo odobreno za predhodno leto. Uslužbenci Agencije za oskrbo Euratom so v kadrovskem načrtu Komisije prikazani ločeno;

(d)v zvezi s finančno pomočjo in proračunskimi jamstvi:

(i)v splošnem izkazu prihodkov proračunske postavke, ki se nanašajo na zadevne posle in so namenjene evidentiranju povračil prejemnikov, ki prvotno niso izpolnili obveznosti. Te postavke imajo zaznamek pro memoria in so opremljene z ustreznimi opombami;

(ii)v oddelku proračuna v zvezi s Komisijo:

–proračunske postavke, ki vsebujejo ⌦ proračunska ⌫ jamstva v zvezi z zadevnimi posli. Te postavke imajo zaznamek pro memoria, pod pogojem, da ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;

–pojasnila ⌦ opombe ⌫, v katerih so navedeni temeljni akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in proračunsko jamstvo, ki jih zagotavlja Unija za takšne posle;

(iii)v dokumentu, ki je priložen k oddelku proračuna v zvezi s Komisijo kot kazalnik, tudi ustreznih tveganj:

–kapitalske posle v teku in upravljanje dolgov,

–kapitalske posle in upravljanje dolgov za leto n;

⇩ novo

–celovit pregled operacij najemanja in dajanja posojil;

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

(e)v zvezi s finančnimi instrumenti, ki se vzpostavijo brez temeljnega akta:

(i)proračunske vrstice ⌦ postavke ⌫, ki ustrezajo zadevnim dejavnostim;

(ii)splošen opis finančnih instrumentov, vključno z njihovim trajanjem in posledicami za proračun;

(iii)predvidene dejavnosti, vključno s ciljnimi obsegi na podlagi pričakovanega multiplikacijskega učinka in učinka vzvoda;

(f)v zvezi s sredstvi, ki jih izvršujejo osebe ali subjekti v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1):

(i)navedbo temeljnega akta zadevnega programa;

(ii)ustrezne proračunske postavke;

(iii)splošen opis ukrepa, vključno z njegovim trajanjem in posledicami za proračun;

(g)skupni znesek odhodkov za SZVP, knjižen v poglavje z naslovom „SZVP“ s posebnimi členi, ki zajemajo odhodke za SZVP in vsebujejo posebne proračunske postavke, v katerih so navedene vsaj posamezne večje misije.

2.    Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet proračunu priložita tudi druge ustrezne dokumente.

Člen 53

Pravila glede kadrovskih načrtov za uslužbence

1.    Kadrovski načrti iz točke (c) člena 52(1) predstavljajo absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ Unije. Nad to omejitvijo ni mogoče nobeno imenovanje.

Razen za plačne razrede AD 14, AD 15 in AD 16 lahko vsaka institucija ali organ Unije vendarle spremeni svoje kadrovske načrte za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)obseg odobritev za uslužbence za celotno proračunsko leto se ne spremeni;

(b)omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih s posameznim kadrovskim načrtom, ni prekoračena;

(c)institucija ali organ Unije sodeluje pri primerjalni analizi z drugimi institucijami in organi ⌦ Unije ⌫, kot je to začela Komisija z analizo kadrovskih potreb.

Tri tedne pred spremembami iz drugega pododstavka institucija Unije o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, institucija Unije ne izvede sprememb in se uporabi postopek iz člena 44.

2.    Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko učinki dela s skrajšanim⌦ krajšim ⌫ delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi imenovanji.

POGLAVJE 3

Proračunska disciplina

Člen 54

Skladnost z večletnim finančnim okvirom in ⌦ sklepom o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije ⌫Sklepom 2014/335/EU, Euratom

Proračun mora biti skladen z večletnim finančnim okvirom in Sklepom (EU, Euratom) 2020/20532014/335/EU, Euratom.

Člen 55

Skladnost aktov Unije s proračunom

Kadar izvajanje akta Unije preseže razpoložljive odobritve v proračunu, se tak akt finančno ne izvrši, dokler proračun ni bil ustrezno spremenjen.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 56

Izvrševanje proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja

1.    Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih odobritev.

2.    Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobritev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 57

Informacije o prenosih osebnih podatkov za namene revizije

Potencialni upravičenci, kandidati, ponudniki in udeleženci se v ⇨ postopkih dodeljevanja, vključno z ⇦vsehmi razpisih v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ⇨ nefinančnimi donacijami, ⇦ javnim naročanjem ali nagradami, ki se izvajajo v okviru neposrednega upravljanja, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725(ES) št. 45/2001 obvestijo, da se lahko za namene zaščite finančnih interesov Unije njihovi osebni podatki prenašajo službam za notranjo revizijo, Računskemu sodišču⇨ , EJT ⇦ ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in med odredbodajalci Komisije ter izvajalskim agencijam iz člena 69 te uredbe in organom Unije iz členov 70 in 71 te uredbe.

Člen 58

Temeljni akt in izjeme

1.    Odobritve, vključene v proračun za kateri koli ukrep Unije, se uporabijo le, če je bil sprejet temeljni akt.

2.    Z odstopanjem od odstavka 1 ter pod pogoji iz odstavkov 3, 4 in 5 se pod pogojem, da ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Unije, brez temeljnega akta lahko izvršujejo naslednje odobritve:

(a)odobritve za eksperimentalne pilotne projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti;

(b)odobritve za pripravljalne ukrepe na področjih uporabe PDEU in Pogodbe Euratom, namenjene pripravi predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov;

(c)odobritve za pripravljalne ukrepe na področju naslova V PEU;

(d)odobritve za enkratne ukrepe ali za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s PDEU in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne pobude za predložitev predlogov iz točke (b) tega odstavka, in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno na podlagi členov 154, 156, 159 in 160 PDEU, členov 168(2), 171(2) in 173(2) PDEU, drugega odstavka člena 175 PDEU, člena 181(2) PDEU, člena 190 PDEU in členov 210(2) in 214(6) PDEU ter členov 70 in 77 do 85 Pogodbe Euratom;

(e)odobritve za delovanje vsake institucije Unije v okviru njene upravne samostojnosti.

3.    V zvezi z odobritvami iz točke (a) odstavka 2 se ustrezne odobritve za prevzem obveznosti lahko knjižijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti. Skupni znesek odobritev za pilotne projekte v posameznem proračunskem letu ne sme presegati 40 000 000 EUR.

4.    V zvezi z odobritvami iz točke (b) odstavka 2 se pri pripravljalnih ukrepih uporabi skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko knjižijo v proračun za največ tri zaporedna proračunska leta. Postopek za sprejem zadevnega temeljnega akta se zaključi pred koncem tretjega proračunskega leta. V tem postopku se pri prevzemanju obveznosti za odobritve upoštevajo posebnosti pripravljalnega ukrepa, ki zadevajo predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in prejemnike. Kot posledica tega znesek prevzetih obveznosti ne ustreza znesku, predvidenem za financiranje samega končnega ukrepa.

Skupni znesek odobritev za nove pripravljalne ukrepe iz točke (b) odstavka 2 v posameznem proračunskem letu ne presega 50 000 000 EUR, skupni znesek dejansko prevzetih obveznosti za odobritve za pripravljalne ukrepe pa ne presega 100 000 000 EUR.

5.    V zvezi z odobritvami iz točke (c) odstavka 2 so pripravljalni ukrepi omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Unije, katerih namen je uresničitev ciljev SZVP in sprejetje potrebnih pravnih instrumentov.

Za namene operacij Unije za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati. Pripravljalne ukrepe na predlog visokega predstavnika potrdi Svet.

Da bi zagotovil hitro izvajanje pripravljalnih ukrepov, visoki predstavnik čim prej obvesti Evropski parlament in Komisijo, da namerava Svet začeti izvajati pripravljalni ukrep, in zlasti o oceni sredstev, potrebnih za ta namen. Komisija sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev hitrega izplačila sredstev.

Financiranje ukrepov, katere je potrdil Svet za pripravo operacij Unije za krizno upravljanje v skladu z naslovom V PEU, krije dodatne stroške, ki so neposredno potrebni za posebne misije ali ekipe na terenu, pri katerih med drugim sodelujejo uslužbenci institucij Unije, vključno z zavarovanjem za visoko stopnjo tveganja, potnimi in nastanitvenimi stroški ter dnevnicami.

Člen 59

Izvrševanje proračuna s strani drugih institucij Unije razen Komisije

1.    Komisija na druge institucije Unije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje.

2.    Institucije Unije lahko za lažje izvrševanje svojih odobritev med seboj sklenejo sporazume o ravni storitve, v katerih določijo pogoje, ki urejajo opravljanje storitev, dobavo blaga, izvedbo gradenj ali pogodbe o nepremičninah.

Ti sporazumi omogočijo prenos ⌦ prerazporeditev ⌫ odobritev ali povračilo stroškov, ki izhajajo iz njihovega izvrševanja.

3.    Sporazumi o ravni storitve iz odstavka 2 se lahko sklepajo tudi med službami institucij Unije, organi Unije, evropskimi uradi, organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU, ter Uradom generalnega sekretarja sveta guvernerjev Evropskih šol. Komisija in druge institucije Unije Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročajo o sporazumih o ravni storitve, ki jih sklenejo z drugimi institucijami Unije.

Člen 60

Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna

1.    Komisija in druge institucije Unije lahko prenesejo pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in njihovimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Tisti, na katere se prenesejo pooblastila, delujejo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

2.    Poleg odstavka 1 lahko Komisija pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi z odobritvami za poslovanje v svojem oddelku proračuna prenese na vodje delegacij Unije in v njihovi odsotnosti na namestnike vodij delegacij, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje. Takšen prenos ne posega v odgovornost vodij delegacij Unije za izvrševanje proračuna. Kadar odsotnost vodij delegacij Unije presega štiri tedne, Komisija revidira svojo odločitev o prenosu pooblastil za izvrševanje proračuna. Kadar vodje delegacij Unije, in v njihovi odsotnosti njihovi namestniki, delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo pravila Komisije o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo enake naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ter nosijo tudi enako odgovornost.

Komisija lahko v skladu z lastnimi pravili prenos pooblastil iz prvega pododstavka prekliče.

Za namene prvega pododstavka visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje sodelovanja med delegacijami Unije in službami Komisije.

3.    ESZD lahko izjemoma prenese svoja pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi z upravnimi odobritvami v svojem oddelku proračuna na uslužbence Komisije v delegacijah Unije, če je to potrebno za zagotovitev neprekinjenega vodenja teh delegacij v odsotnosti pristojnega odredbodajalca ESZD iz države, v kateri ima sedež njegova ali njena delegacija. Kadar uslužbenci Komisije v delegacijah Unije v izjemnih primerih delujejo kot odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo interna pravila ESZD o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo iste naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ter nosijo tudi enako odgovornost.

ESZD lahko v skladu z lastnimi pravili prenos pooblastil iz prvega pododstavka prekliče.

Člen 61

Nasprotje interesov

1.    Finančni udeleženci v smislu poglavja 4 tega naslova in druge osebe, vključno z nacionalnimi organi na vseh ravneh, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, ter reviziji ali kontroli, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi Unije. Sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov.

2.    Kadar obstaja tveganje za nasprotje interesov, ki zadeva uslužbenca nacionalnega organa, zadevna oseba zadevo predloži svojemu nadrejenemu. Kadar obstaja to tveganje v zvezi z zaposlenimi, za katere veljajo kadrovski predpisi, zadevna oseba zadevo predloži pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil. Zadevni nadrejeni ali odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil pisno potrdi, ali obstaja nasprotje interesov. Kadar se ugotovi obstoj nasprotja interesov, organ za imenovanja ali zadevni nacionalni organ zagotovi, da zadevni uradnik preneha z vsemi dejavnosti v zvezi z zadevo. Pristojni odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali ustrezni nacionalni organ zagotovi, da se kakršni koli nadaljnji ustrezni ukrepi sprejmejo v skladu z veljavnim pravom ⇨ , vključno, če gre za uslužbenca nacionalnega organa, z nacionalnim pravom, ki se nanaša na nasprotje interesov ⇦ .

3.    Za namene odstavka 1 nasprotje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega neposrednega ali posrednega osebnega interesa.

POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

Člen 62

Načini izvrševanja proračuna

1.    Komisija izvršuje proračun na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)neposredno (v nadaljnjem besedilu: neposredno upravljanje), kot je določeno v členih 126125 do 157153, z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije pod nadzorom zadevnega vodje delegacije, v skladu s členom 60(2), ali prek izvajalskih agencij iz člena 69;

(b)v okviru deljenega upravljanja z državami članicami (v nadaljnjem besedilu: deljeno upravljanje), kot je določeno v členih 63 in 126125 do 130129;

(c)posredno (v nadaljnjem besedilu: posredno upravljanje), kot je določeno v členih 126125 do 153149 in 158154 do 163159, kadar to določa temeljni akt ali v primerih iz točk (a) do (d) člena 58(2), tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

(i)tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo ⇨ , kot je navedeno v členu 162 ⇦ ;

(ii)mednarodnim organizacijam ali njihovim agencijam v smislu člena 160156;

(iii)Evropski investicijski banki (EIB) ali Evropskemu investicijskemu skladu (EIS) ali obema, ki delujeta kot skupina (v nadaljnjem besedilu: skupina EIB);

(iv)organom Unije iz členov 70 in 71;

(v)subjektom javnega prava, vključno z organizacijami držav članic;

(vi)subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, vključno z organizacijami držav članic, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva;

(vii)subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva;

(viii)organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu;.

⇩ novo

(ix)subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov iz točke (v) ali (vi) in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije.

🡻 2018/1046 (prilagojeno)

⇨ novo

V zvezi s točkoama (c)(vi) ⇨ in (vii) ⇦ prvega pododstavka se lahko znesek zahtevanih finančnih jamstev določi v ustreznem temeljnem aktu in se lahko omeji na najvišji znesek prispevka Unije zadevnemu organu. V primeru večkratnih garantov⌦ izdajateljev jamstva ⌫ se porazdelitev zneska skupnih obveznosti, ki jih krijejo jamstva, določi v sporazumu o prispevku, v katerem je lahko določeno, da je odgovornost posameznega garanta⌦ izdajatelja jamstva ⌫ sorazmerna z deležem njegovega prispevka organu.