This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52021PC0732
Proposal for a COUNCIL DIRECTIVE laying down detailed arrangements for the exercise of the right to vote and stand as a candidate in elections to the European Parliament for Union citizens residing in a Member State of which they are not nationals (recast)
Predlog DIREKTIVA SVETA o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (prenovitev)
Predlog DIREKTIVA SVETA o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (prenovitev)
COM/2021/732 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 25.11.2021
COM(2021) 732 final
2021/0372(CNS)
Predlog
DIREKTIVA SVETA
o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (prenovitev)
{COM(2021) 733 final} - {SEC(2021) 576 final} - {SWD(2021) 357 final} - {SWD(2021) 358 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Pomembno je zagotoviti, da lahko mobilni državljani EU v okviru naslednjih volitev v Evropski parlament v celoti uresničujejo svoje pravice iz državljanstva EU.
Demokracija je ena od vrednot, na katerih temelji Evropska unija. Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju EU, odločitve pa se morajo sprejemati čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani. Državljani EU so neposredno zastopani v Evropskem parlamentu.
Državljanstvo EU pomeni posebne demokratične pravice. Državljani EU, ki uresničujejo svojo pravico, da živijo, delajo ali študirajo v državi članici, ki ni država članica njihovega državljanstva („mobilni državljani EU“), imajo pravico voliti in biti voljeni na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja.
Direktiva Sveta 93/109/ES določa podrobno ureditev za uresničevanje njihovih volilnih pravic na volitvah v Evropski parlament v njihovi državi članici prebivanja.
Komisija je v poročilu o državljanstvu EU za leto 2020 1 napovedala, da namerava predlagati posodobitev Direktive Sveta 93/109/ES o pravici mobilnih državljanov EU, da volijo in so voljeni na volitvah v Evropski parlament. Cilj posodobitve je olajšati zagotavljanje informacij državljanom in izboljšati izmenjavo ustreznih informacij med državami članicami, med drugim da bi se preprečilo večkratno glasovanje. Komisija je v delovnem programu za leto 2021 napovedala zakonodajno pobudo za izboljšanje volilnih pravic mobilnih državljanov EU.
Kljub veljavnim ukrepom se mobilni državljani EU še vedno soočajo s težavami pri uresničevanju svojih volilnih pravic na volitvah v Evropski parlament. Te so med drugim težave pri pridobivanju pravilnih informacij o tem, kako voliti in kako kandidirati, obremenjujoči postopki registracije in učinek izbrisa iz volilnega imenika v državi članici izvora. Izmenjavo informacij med državami članicami o registriranih volivcih in kandidatih za preprečevanje večkratnega glasovanja na volitvah v Evropski parlament zlasti ovirajo nedosleden obseg izmenjave in zbiranja podatkov ter roki zanju.
S to pobudo se posodabljajo, pojasnjujejo in krepijo obstoječa pravila za reševanje težav, s katerimi se soočajo mobilni državljani EU, da bi se zagotovila široka in vključujoča udeležba na volitvah v Evropski parlament leta 2024, da bi se mobilni državljani EU podprli pri uresničevanju pravic in da bi se zaščitila integriteta volitev.
Ta predlog temelji na dolgotrajnih in rednih izmenjavah s pristojnimi organi držav članic v okviru posebne skupine Komisije za izvajanje Direktive, strokovne skupine za volilne zadeve ter dveh nadaljnjih namenskih skupnih srečanj multidisciplinarne evropske mreže za volilno sodelovanje in strokovne skupine za volilne zadeve.
To je pobuda v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Nova spodbuda za evropsko demokracijo je prednostna naloga Komisije, kot je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v političnih usmeritvah Komisije za obdobje 2019–2024 2 .
Komisija je v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo 3 , ki ga je predstavila 3. decembra 2020, napovedala, da namerava okrepiti zaščito volilnih postopkov in predlagati nov operativni mehanizem EU za okrepitev sodelovanja med državami članicami in regulativnimi organi. Vsi predlagani ukrepi so skladni s cilji, na katerih temelji Sklep Sveta (EU, Euratom) 2018/994 o spremembi volilne zakonodaje EU.
Ta pobuda je tesno povezana tudi s predlogom za prenovitev Direktive Sveta 94/80/ES z dne 19. decembra 1994 4 in delom v zvezi z drugimi pobudami v okviru svežnja o preglednosti in demokraciji iz delovnega programa Komisije za leto 2021. To pobudo bo spremljalo tudi sporočilo, v katerem je eden od navedenih ciljev podpreti volilno udeležbo mobilnih državljanov EU.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog zagotavlja skladnost z uredbo EU o enotnem digitalnem portalu 5 , kar zadeva dostop do kakovostnih informacij o pravilih Unije in nacionalnih pravilih, veljavnih za državljane, ki uresničujejo ali nameravajo uresničevati svoje pravice, izhajajoče iz prava Unije na področju notranjega trga, ter z „Unijo enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030“ 6 , katere namen je invalidom zagotoviti enake politične pravice 7 . Dopolnjuje tudi druge politike EU, povezane z demokracijo in digitalnim svetom 8 . Cilj predloga je bolje zaščititi temeljne pravice mobilnih državljanov EU z zagotavljanjem enakega dostopa do rešitev elektronskega ali spletnega glasovanja ter okrepiti splošno demokratično udeležbo.
Pobuda je skladna z zakonodajo EU o varstvu podatkov.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Člen 20 PDEU vzpostavlja državljanstvo Unije. Člen 20(2)(b) in člen 22(2) PDEU ter člen 39 Listine EU o temeljnih pravicah določajo, da imajo državljani Unije pravico voliti in biti voljeni na volitvah v Evropski parlament v državi članici, v kateri prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države. Člen 22 PDEU določa, da se ta pravica uresničuje v skladu s podrobno ureditvijo, ki jo Svet sprejme soglasno po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.
To podrobno ureditev za uresničevanje volilnih pravic na volitvah v Evropski parlament določa Direktiva Sveta 93/109/ES.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Volilne pravice mobilnih državljanov EU do udeležbe na volitvah v Evropski parlament so določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije kot del njihovih pravic, ki jih imajo kot državljani Unije. Pravni okvir za uresničevanje volilnih pravic mobilnih državljanov EU vključuje interakcijo med pravili EU in nacionalnimi pravili. Unija sprejema ukrepe za izvajanje načela Pogodbe, ki vzpostavlja volilno pravico mobilnih državljanov EU. Eden od teh ukrepov je zlasti Direktiva Sveta 93/109/ES.
Ker posamezne države članice ne morejo urejati čezmejnih vprašanj, se ugotovljene težave ne morejo reševati s posamičnim ukrepanjem držav članic. Določitev skupnih standardov in postopkov za pravico mobilnih državljanov EU, da volijo in kandidirajo na volitvah v Evropski parlament, ter za izmenjavo informacij o zadevnih volivcih in kandidatih, da se prepreči večkratno glasovanje, se lahko ustrezno doseže le na ravni EU.
•Sorazmernost
Predlagani ciljni ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje dolgoročnega cilja razvoja in krepitve demokracije EU. Ti ukrepi izboljšujejo in izpopolnjujejo okvir, ki ureja uresničevanje volilnih pravic, ki jih imajo mobilni državljani EU v skladu s Pogodbama, ter bolje obravnavajo večkratno glasovanje v okviru volitev v Evropski parlament z okrepitvijo sedanjega sistema za izmenjavo informacij. Predlog je torej skladen z načelom sorazmernosti.
•Izbira instrumenta
Direktiva Sveta že vsebuje trden sklop standardov in postopkov za uresničevanje volilnih pravic mobilnih državljanov EU. Namen tega predloga so ciljno usmerjene spremembe navedene direktive Sveta, da bi se odpravile nekatere ugotovljene pomanjkljivosti in ovire, s katerimi se srečujejo države članice in državljani. Glede na potrebo po posodobitvi jezika, zastarelih sklicev in določb je primerno Direktivo Sveta prenoviti. Ker se s tem predlogom Direktiva Sveta prenovi, je najprimernejša ista vrsta pravnega instrumenta.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Ob upoštevanju nedavnih poročil Komisije je bilo uporabljeno odstopanje od načela „najprej ovrednotiti“. Dokazi jasno kažejo, da je treba Direktivo 93/109/ES 9 posodobiti, kar se šteje kot zadostno vrednotenje. Zunanja študija, pripravljena v podporo oceni učinka, navsezadnje vključuje tudi elemente vrednotenja obstoječega pravnega okvira 10 .
•Posvetovanja z deležniki
Komisija je ta predlog pripravljala v tesnem dialogu in posvetovanju z ustreznimi deležniki.
Predlog med drugim temelji na odprtem javnem posvetovanju 11 z državljani, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi in regionalnimi organi, ustreznih študijah, vključno s študijo akademske mreže za pravice iz državljanstva EU 12 , in ugotovitvah zunanje študije, ki je bila pripravljena v podporo oceni učinka, izvedeni pred pripravo predloga 13 . Poleg tega upošteva povratne informacije, zagotovljene v okviru namenskih posvetovanj z deležniki, vključno z mobilnimi državljani EU 14 , evropsko mrežo za volilno sodelovanje 15 in strokovno skupino za volilne zadeve 16 . Te informacije so bile dopolnjene z zaključki ustreznih projektov, financiranih v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo 17 ter programa Evropa za državljane 18 , in z neposrednimi povratnimi informacijami državljanov EU, ki sta jih prejela Komisija in Evropski parlament.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Predlog je temeljil na strokovnih virih. Ti viri so vključevali strokovna posvetovanja s strokovno skupino Komisije za volilne zadeve in evropsko mrežo za volilno sodelovanje.
28. januarja 2021 in 10. junija 2021 sta bili organizirani skupni srečanji evropske mreže za volilno sodelovanje in strokovne skupine za volilne zadeve. Točke, o katerih se je razpravljalo na teh dveh skupnih srečanjih, so bile v veliki meri že obravnavane na prejšnjih srečanjih in podrobno analizirane v poročilu Komisije o volitvah v Evropski parlament leta 2019 19 .
•Ocena učinka
Ta predlog podpira ocena učinka (SWD(2021) 357). Glede na podobnosti med Direktivo Sveta 93/109/ES in Direktivo Sveta 94/80/ES v smislu glavnih upravičencev (mobilni državljani EU) in njihovih pravic ter s tem povezanih zahtev za države članice so bili možnosti za izboljšanje direktiv in njihovo delovanje ocenjeni v enem dokumentu. Odbor za regulativni nadzor je izdal pozitivno mnenje o oceni učinka (SEC(2021) 576).
V oceni učinka sta bili preučeni dve alternativni možni politiki za reševanje ugotovljenih težav. Možni politiki vključujeta vrsto možnih ukrepov za izboljšanje uresničevanja volilnih pravic in podpiranje poštenega volilnega postopka z obravnavanjem vprašanja večkratnega glasovanja. Natančneje, ti možni politiki zajemata vse od mehkih, nezakonodajnih ukrepov v podporo ozaveščanju in okrepljenemu upravnemu sodelovanju do določitve skupnih standardov za postopke registracije mobilnih državljanov EU in izmenjavo podatkov, da se prepreči večkratno glasovanje. Možnost 1 vključuje ciljno usmerjene zakonodajne spremembe in mehke ukrepe. Cilj je utrditi in pojasniti obstoječe določbe Direktive Sveta.
Možnost 2 predvideva obsežno zakonodajno posredovanje. Ob upoštevanju načela nediskriminacije kot temelja Direktive je cilj druge možne politike obsežna reforma Direktive, na primer z določitvijo pravnih zahtev glede rokov za registracijo. Možnosti sta bili preučeni glede na njuno uspešnost, učinkovitost, skladnost z drugimi politikami EU ter subsidiarnost in sorazmernost. Možnost 2 velja za najučinkovitejšo za doseganje vseh predvidenih ciljev. Vendar je možnost 1 prednostna možnost zaradi učinkovitosti, skladnosti ter subsidiarnosti in sorazmernosti.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Predlog prinaša nekaj stroškov za uprave držav članic in EU, ki izhajajo iz okrepljenega sodelovanja, vendar se pričakuje tudi, da bo zaradi harmoniziranih postopkov povečal učinkovitost za organe. Poleg tega imajo nekatere države članice že vzpostavljene sisteme za predvidene obveznosti in se zato ne bi soočale z znatnimi dodatnimi stroški.
Predlog poenostavlja postopek registracije za glasovanje in kandidiranje mobilnih državljanov EU na evropskih volitvah. Prav tako bi se zmanjšali njihovi stroški v primerjavi s trenutnim stanjem, če sedanje določbe ne bi bile spremenjene.
V povezavi s predlogom niso bili ugotovljeni negativni gospodarski učinki, ki bi izhajali iz večje vključenosti in demokratične udeležbe mobilnih državljanov EU v njihovih državah članicah gostiteljicah. Poenostavitev zahtev za registracijo ter izboljšanje zagotavljanja informacij in ozaveščenosti o glasovanju mobilnih državljanov EU naj bi imela le posredne širše gospodarske učinke v obsegu, v katerem podpirata prosto gibanje.
V predlogu je predvideno, da bodo imeli mobilni državljani EU dostop do možnosti glasovanja na daljavo in elektronskega glasovanja pod enakimi pogoji kot državljani države članice. Možnosti glasovanja na daljavo lajšajo volilno udeležbo mobilnih državljanov EU.
Predlog podpira optimizacijo tehničnega orodja za izmenjavo podatkov o registriranih volivcih med državami članicami. To bi vključevalo predvsem formaliziran pristop k sistemu za podporo izmenjavi podatkov, operacionaliziranemu z orodjem za šifriranje, ki ga je zagotovila Komisija, z uvedbo izrecnih sklicev nanj v Direktivi Sveta 93/109/ES. Celoten postopek prenosa, ki ga omogoča orodje za šifriranje, bi bil dodatno okrepljen z varnim prenosom podatkov med državami članicami, tudi če se pojavijo dvomi v posameznih primerih. S tem predlog lajša upravne naloge in postopke, povezane z IKT, za uprave držav članic, ki so glavni deležniki.
Digitalni vidiki predloga so zato skladni z „digitalnim pregledom“ 20 .
•Temeljne pravice
Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“
Člen 10(1) in (2) PEU določa, da „[d]elovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji“ in da „[so državljani] na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu“.
Kot je navedeno v členu 26 Listine EU o temeljnih pravicah, Unija priznava in spoštuje pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti.
Ta predlog si prizadeva za cilje iz teh določb, zato je skladen s temeljnimi pravicami, ki jih zagotavlja Listina EU o temeljnih pravicah, ter omogoča njihovo uveljavljanje.
Predlog krepi pravico državljanov EU do prostega gibanja (člen 45 Listine). Podpira tudi možnosti glasovanja v državi članici, v kateri prebivajo, ter enako obravnavo v primerjavi z državljani te države članice. Poleg tega krepi pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament (člen 39 Listine) ter pravico do dobrega upravljanja (člen 41 Listine).
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta predlog EU ne nalaga finančnega ali upravnega bremena. Zato ne vpliva na proračun EU.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Države članice sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 31. maja 2023. Šest mesecev po vsakih volitvah v Evropski parlament morajo države članice Komisiji poslati poročilo o uporabi te direktive. V enem letu po vsakih volitvah v Evropski parlament mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o uporabi te direktive in lahko predlaga morebitne potrebne spremembe. Komisija bo v dveh letih po volitvah v Evropski parlament leta 2029 opravila tudi lastno oceno uspešnosti Direktive, da bi združila informacije, zbrane v okviru poročil držav članic in srečanj evropske mreže za volilno sodelovanje.
•Obrazložitveni dokumenti
Sodišče je v sodbi z dne 8. julija 2019 21 in v nadaljnji sodni praksi 22 pojasnilo, da morajo države članice pri uradnem obvestilu Komisiji o nacionalnih ukrepih za prenos zagotoviti dovolj jasne in natančne informacije ter za vsako določbo direktive navesti nacionalne določbe, ki zagotavljajo njen prenos.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Pojasnjene so le določbe Direktive Sveta, ki naj bi se s tem predlogom spremenile.
1. Da bi se mobilnim državljanom EU olajšal dostop do informacij o volitvah, člen 12 določa višje standarde za zagotavljanje volilnih informacij tem državljanom. S predlogom se od držav članic zahteva, da imenujejo organe, ki bodo mobilne državljane EU, prebivajoče na njihovem ozemlju, pred njihovo registracijo in po njej proaktivno obveščali o pogojih in podrobnih pravilih za registracijo kot volivec ali kandidat za volitve v Evropski parlament, bodisi za volilne namene ali za namene, določene v Direktivi 2004/38/ES. To bi lahko vključevalo tudi zagotavljanje informacij in uporabo komunikacijskih sredstev, prilagojenih posebnim skupinam volivcev, kot so mladi volivci.
Da bi mobilni državljani EU bolje poznali in razumeli postopke in prakse za registracijo in udeležbo na volitvah v Evropski parlament, je v istem členu določeno, da morajo organi, ki jih imenujejo države članice, mobilnim državljanom EU, ki so se registrirali kot volivci ali kandidati, sporočiti specifične in prilagojene informacije o:
(a) statusu njihove registracije;
(b) datumu volitev ter kako in kje glasovati;
(c) ustreznih pravilih o pravicah in obveznostih volivcev in kandidatov, vključno s prepovedmi in nezdružljivostmi ter veljavnimi sankcijami v primeru kršitve volilnih pravil;
(d) načinih za pridobitev dodatnih informacij o organizaciji volitev, vključno s seznamom kandidatov.
V skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 morajo države članice zagotoviti, da imajo uporabniki na nacionalnih spletnih straneh enostaven dostop do uporabniku prijaznih, točnih, ažurnih in dovolj izčrpnih informacij o udeležbi na volitvah v Evropski parlament. Države članice uporabljajo različna komunikacijska sredstva in kanale. Zato pobuda zaradi zagotavljanja doslednosti predvideva ustrezno razširitev zahtev glede kakovosti iz Uredbe (EU) 2018/1724, tako da bodo države članice uradne volilne informacije zagotavljale neposredno posameznim mobilnim državljanom EU.
Da bi se izboljšali dostopnost informacij in obveščenost, bodo morale države članice uporabljati uradni jezik države članice prebivanja in enega od uradnih jezikov EU, ki ga dobro razume največje možno število državljanov EU, ki prebivajo na ozemlju države članice. Pri tem se bodo lahko oprle tudi na portal Tvoja Evropa. Poleg kontaktnih podatkov, ki jih bodo morali v skladu s spremembami Direktive predložiti mobilni državljani EU, da se bodo lahko registrirali kot volivci in kandidati, bo ta državam članicam omogočal uporabo elektronskih kanalov za neposredno sporočanje informacij. Da bi se zagotovila vključujoča volilna udeležba, pobuda določa tudi zahteve glede dostopnosti informacij, ki se zagotavljajo invalidom in starejšim, za katere so bile navdih splošne pripombe Odbora Združenih narodov za pravice invalidov k členu 21 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.
2. Za zmanjšanje upravnih ovir, s katerimi se soočajo mobilni državljani EU, predlog (člena 9 in 10) uvaja standardizirane predloge za uradne izjave, določene v prilogah I in II, ki jih morajo predložiti mobilni državljani EU, da se lahko registrirajo kot volivci in kandidati. Da bi se olajšalo ugotavljanje identitete mobilnih državljanov EU v skladu z načelom točnosti iz člena 5(1)(d) splošne uredbe o varstvu podatkov, se trenutni podatki dopolnijo z osebno identifikacijsko številko, ki jo je izdala matična država članica (kjer je to ustrezno), ali vrsto osebnega ali potovalnega dokumenta, ki ga je izdala matična država članica, in njegovo serijsko številko. Obrazci bodo vsebovali tudi kontaktne podatke, da bodo lahko države članice izpolnile svojo obveznost obveščanja. Priloge k Direktivi bodo objavljene v Uradnem listu Evropske unije, zato bodo državljanom in nacionalnim organom na voljo v vseh uradnih jezikih EU.
3. Namen sprememb člena 13 je racionalizirati sedanji sistem za izmenjavo informacij o volilnih pravicah mobilnih državljanov EU. Ukrepi, sprejeti v ta namen, vključujejo vzpostavitev edinstvenega nabora podatkov iz Priloge III, ki bo poleg podatkov, ki se trenutno izmenjujejo, vključeval tudi osebno identifikacijsko številko, ki jo je izdala matična država članica (kjer je to ustrezno), ali vrsto osebnega ali potovalnega dokumenta in datum registracije. Poleg tega se spremembe izrecno sklicujejo na elektronska sredstva, ki jih Komisija zagotavlja državam članicam v podporo varnosti izmenjave podatkov. Isti člen omejuje področje uporabe registracije mobilnih državljanov EU v volilni imenik in na seznam kandidatov države članice gostiteljice le na volitve v Evropski parlament, da bi se preprečil izbris iz volilnega imenika za druge volitve. Komisija bo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19 pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, da bi se opredelile odgovornosti in obveznosti za delovanje nabora varnih orodij.
4. Člen 17 uvaja redno spremljanje izvajanja s strani držav članic in poročanje o njem. Poročila morajo vsebovati ustrezne statistične podatke o udeležbi mobilnih državljanov EU kot volivcev ali kandidatov na volitvah v Evropski parlament. Da bi se lahko bolje ocenilo izvajanje ukrepov iz Direktive, se bo od držav članic pričakovalo, da izboljšajo zbiranje podatkov o številu mobilnih državljanov EU, ki so registrirani kot volivci in kandidati, kjer je to ustrezno, in o številu mobilnih državljanov EU, ki so glasovali. Člen 18 predvideva oceno uporabe Direktive v dveh letih po volitvah v Evropski parlament leta 2029.
5. S členi 9, 10 in 13 je na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se bo zagotovilo, da predloge uradnih izjav, ki jih mobilni državljani EU predložijo ob registraciji kot volivci ali kandidati, in nabor podatkov, ki se bodo izmenjevali med državami članicami, še naprej vsebujejo ustrezne informacije. Člen 20 določa pogoje za prenos pooblastila v skladu s členom 290 PDEU.
6. Člen 14 v skladu z načelom nediskriminacije določa, da morajo države članice na volitvah v Evropski parlament mobilnim državljanom EU zagotoviti dostop do enakih sredstev za predčasno glasovanje, glasovanje po pošti, elektronsko glasovanje in spletno glasovanje, kot so na voljo njihovim državljanom.
7. S predlogom se črta izraz „po uradni dolžnosti“ iz člena 9(4) v skladu z določbami splošne uredbe o varstvu podatkov o omejitvah avtomatiziranega sprejemanja odločitev. Poleg tega morajo države članice za zagotovitev dostopa do informacij pod enakimi pogoji, kot veljajo za njihove državljane, mobilne državljane EU obvestiti o njihovem izbrisu iz volilnega imenika, če taka obveznost velja za njihove državljane.
8. Z enakim ciljem izboljšanja ozaveščenosti mobilnih državljanov EU in njihovega dostopa do volilnih pravic se s spremembami člena 11 od držav članic zahteva, da mobilne državljane EU jasno in pravočasno obvestijo o njihovi registraciji in o pravnih sredstvih, če se njihova vloga zavrne. S spremembami se pojasnjuje tudi obseg obveznosti držav članic. Novi odstavek člena 11 določa pravico volivcev in kandidatov v okviru področja uporabe člena 3 Direktive, da se popravijo morebitne nedoslednosti ali napake v podatkih, ki jih vsebujejo volilni imeniki ali seznami kandidatov, in sicer pod podobnimi pogoji, kot veljajo za državljane države članice gostiteljice.
9. Predlog predvideva tudi prilagoditve zastarelega jezika in sklicev (člen 2(5) in (6), člen 3(a), člen 4(1) ter členi 5, 8, 9, 10, 11 in 16) z nadomestitvijo sklicev na Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti s sklici na Pogodbo o delovanju Evropske unije.
10. S spremembo se tudi črta člen 15, saj se je ta določba nanašala na volitve v Evropski parlament leta 1994.
11. Člen 21 določa prenos Direktive do 31. maja 2023 v skladu s smernicami Beneške komisije Sveta Evrope.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
2021/0372 (CNS)
Predlog
DIREKTIVA SVETA
o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (prenovitev)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe ⌦ o delovanju ⌫ ustanovitvi Evropske skupnosti ⌦ unije ⌫ in zlasti člena 8b ⌦ 22 ⌫ (2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
⇩ novo
(1)Potrebnih je več sprememb Direktive Sveta 93/109/ES 23 . Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.
🡻 93/109/ES uvodna izjava 1 (prilagojeno)
ker Pogodba o Evropski uniji označuje novo stopnjo v postopku oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope; ker je ena njenih nalog dosledno in solidarno urediti odnose med narodi držav članic; ker njeni temeljni cilji vključujejo krepitev varstva pravic in interesov državljanov njenih držav članic z uvedbo državljanstva Unije;
🡻 93/109/ES uvodna izjava 2 (prilagojeno)
ker v ta namen naslov II Pogodbe o Evropski uniji, ki spreminja Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti z namenom ustanoviti Evropsko skupnost, uvaja državljanstvo Unije za vse državljane držav članic in jim na tej podlagi priznava vrsto pravic;
⇩ novo
(2)Člen 20(2), točka (b), in člen 22(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) državljanom Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, podeljujeta pravico, da volijo in so voljeni na volitvah v Evropski parlament v državi članici, v kateri prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani države članice gostiteljice. S to pravico, ki jo potrjuje tudi člen 39 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), se konkretno izraža načelo enakosti in nediskriminacije na podlagi državljanstva iz člena 21 Listine. Ta pravica tudi izhaja iz pravice do prostega gibanja in prebivanja iz člena 20(2), točka (a), in člena 21 PDEU ter člena 45 Listine.
(3)Podrobna ureditev uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament je določena v Direktivi Sveta 93/109/ES.
(4)Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU za leto 2020 24 poudarila, da je treba posodobiti, pojasniti in okrepiti pravila o uresničevanju aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament, da se zagotovi podpora široki in vključujoči udeležbi mobilnih državljanov EU. Ob hkratnem upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri uporabi Direktive Sveta 93/109/ES pri zaporednih volitvah, in sprememb, uvedenih s spremembami Pogodb, bi bilo treba posodobiti več določb navedene direktive.
🡻 93/109/ES uvodna izjava 3 (prilagojeno)
ker sta aktivna in pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja, določena v členu 8b(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, primer uporabe načela nediskriminacije med državljani in nedržavljani ter dodatek k pravici do prostega gibanja in prebivanja, utemeljeni v členu 8a te pogodbe;
🡻 93/109/ES uvodna izjava 4 (prilagojeno)
(5)ker se čČlen 8b ⌦ 20 ⌫ (2) Pogodbe ES ⌦ PDEU ⌫ nanaša samo na možnost uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament brez poseganja ⌦ ne posega ⌫ v člen 138(3) Pogodbe ES ⌦ 223(1) PDEU ⌫ , ki predvideva vzpostavitev volitev po enotnem postopku v vseh državah članicah ⌦ v skladu s skupnimi načeli. ⌫ ; ker si zlasti prizadeva odpraviti pogoj državljanstva, ki ga je trenutno treba izpolniti v večini držav članic za uresničevanje teh pravic;
⇩ novo
(6)Za zagotovitev, da lahko državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, uresničujejo svojo aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament pod enakimi pogoji kot državljani države članice gostiteljice, bi bilo treba pojasniti pogoje za registracijo in udeležbo na takih volitvah, s čimer bi se zagotovila enaka obravnava državljanov Unije, ki so državljani države članice, v kateri prebivajo, in državljanov Unije, ki niso državljani države članice, v kateri prebivajo. Zlasti bi bilo treba državljane Unije, ki želijo uresničevati aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja, obravnavati enako, kar zadeva morebitno trajanje prebivanja, ki je pogoj za uresničevanje teh pravic, ter kar zadeva dokazila o izpolnjevanju takega pogoja.
🡻 93/109/ES uvodna izjava 5 (prilagojeno)
ker uporaba člena 8b(2) Pogodbe ES ne predpostavlja usklajevanja volilnih sistemov držav članic; ker za upoštevanje načela sorazmernosti, navedenega v tretjem odstavku člena 3b Pogodbe ES, vsebina zakonodaje Skupnosti na tem področju ne sme preseči tistega, kar je potrebno za doseganje cilja iz člena 8b(2) Pogodbe ES;
🡻 93/109/ES uvodna izjava 6 (prilagojeno)
ker je namen člena 8b(2) Pogodbe ES zagotoviti, da lahko vsi državljani Unije, tudi če niso državljani države članice, v kateri prebivajo, v tej državi pod enakimi pogoji uresničujejo aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament; ker morajo zatorej za državljane Unije, ki niso državljani države članice, v kateri prebivajo, veljati enaki pogoji, vključno s tistimi glede trajanja prebivanja in dokazila o njem, kakor tisti, ki se po potrebi uporabljajo za državljane zadevne države članice;
🡻 93/109/ES uvodna izjava 7 (prilagojeno)
⇨ novo
(7)ker člen 8b(2) Pogodbe ES predvideva aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja, ne da bi jo nadomeščal z aktivno in pasivno volilno pravico v državi članici, katere državljan je; ker je tTreba ⌦ je ⌫ spoštovati svobodo državljanov Unije do izbire države članice, v kateri se udeležijo evropskih volitev ⌦ v Evropski parlament ⌫, hkrati pa je treba zagotoviti, da volivci ali voljeni te svobode ne zlorabijo z glasovanjem ⇨ sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da nihče ne sme glasovati več kot enkrat ali kandidirati ⇦ v več kot eni državi;.
⇩ novo
(8)Države članice bi morale v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi, vključno z zahtevami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter pravom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ne le priznavati in spoštovati aktivno in pasivno volilno pravico državljanov Unije, temveč tem državljanom tudi zagotoviti preprost dostop do njihovih volilnih pravic z odstranitvijo čim več ovir za udeležbo na volitvah.
(9)Da bi državljanom Unije olajšali uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice v državi, v kateri prebivajo, bi bilo treba te državljane dovolj zgodaj pred dnevom volitev vpisati v volilni imenik. Formalnosti, ki veljajo za njihovo registracijo, bi morale biti čim bolj preproste. Zadostovati bi moralo, da zadevni državljani Unije predložijo veljavno osebno izkaznico in uradno izjavo z elementi, ki dokazujejo njihovo upravičenost do udeležbe na volitvah. Po registraciji bi morali državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, ostati vpisani v volilni imenik pod enakimi pogoji kot državljani Unije, ki so državljani zadevne države članice, dokler izpolnjujejo pogoje za uresničevanje aktivne volilne pravice. Poleg tega bi morali državljani Unije pristojnim organom zagotoviti kontaktne podatke, da bi jih ti organi lahko redno obveščali.
(10)Čeprav so države članice pristojne za določitev aktivne ali pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament, kar zadeva njihove državljane, ki ne prebivajo na njihovem ozemlju, dejstvo, da so bili državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, vpisani v volilni imenik države članice prebivanja, samo po sebi ne bi smelo biti razlog za njihov izbris iz volilnega imenika matične države članice za druge vrste volitev.
(11)Da bi se zagotovila enaka obravnava državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, in želijo uresničevati pasivno volilno pravico v državi članici prebivanja, bi bilo treba od teh državljanov zahtevati, da predložijo enaka dokazila, kot se zahtevajo od kandidatov, ki so državljani zadevne države članice. Da pa bi se ugotovilo, ali imajo ti državljani pravico iz člena 20(2)(b) in člena 22(2) PDEU, bi morale države članice imeti možnost zahtevati predložitev uradne izjave z elementi, ki so potrebni za dokazovanje njihove upravičenosti do uresničevanja pasivne volilne pravice na zadevnih volitvah.
(12)Za lažje natančno ugotavljanje identitete volivcev in kandidatov, registriranih tako v matični državi članici kot v njihovi državi članici prebivanja, bi moral seznam podatkov, ki se zahtevajo od državljanov Unije ob vložitvi vloge za vpis v volilni imenik ali vloge za kandidiranje v državi članici prebivanja, vključevati osebno identifikacijsko številko ali serijsko številko veljavnega osebnega ali potovalnega dokumenta.
(13)Državljanom Unije, ki jim je bila na podlagi posamične civilnopravne ali kazenskopravne odločbe pristojnega organa odvzeta aktivna in pasivna volilna pravica, bi bilo treba preprečiti, da bi to pravico uresničevali v državi članici prebivanja na volitvah v Evropski parlament. Ko države članice prejmejo vlogo za registracijo volivca, lahko od zadevnega državljana zahtevajo uradno izjavo, ki potrjuje, da mu ni bila odvzeta aktivna volilna pravica. Od državljanov Unije, ki kandidirajo v državi prebivanja, bi bilo treba zahtevati, da predložijo izjavo, ki potrjuje, da jim ni bila odvzeta pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament.
(14)Država članica prebivanja bi morala imeti možnost preveriti, ali državljanom Unije, ki so izrazili željo po uresničevanju pasivne volilne pravice, ta pravica ni bila odvzeta v matični državi. Kadar država članica od države članice prebivanja prejme zahtevo v ta namen, bi morala potrebno potrditev predložiti v roku, ki omogoča učinkovito ugotavljanje dopustnosti kandidature. Osebni podatki, ki se izmenjujejo, se lahko obdelujejo le v ta namen. Glede na temeljni pomen volilnih pravic državljanu Unije, katerega matična država članica ni zagotovila pravočasnih informacij o njegovem statusu, ne bi smela biti odvzeta pasivna volilna pravica v državi članici prebivanja. Če so ustrezne informacije posredovane pozneje, bi morala država članica prebivanja z ustreznimi ukrepi in v skladu s postopki na podlagi nacionalnega prava zagotoviti, da državljani Unije, ki jim je bila odvzeta pasivna volilna pravica v njihovi matični državi in ki so registrirani kot kandidati ali so že bili izvoljeni, ne morejo biti izvoljeni ali izvajati svojega mandata.
(15)Postopek ugotavljanja dopustnosti kandidature v državi članici vključuje dodatne upravne korake za državljana druge države članice v primerjavi z državljani te države članice, zato bi moralo biti dovoljeno, da države članice določijo rok, do katerega lahko državljani Unije, ki niso njihovi državljani, predložijo vloge za kandidiranje, ki je drugačen od roka, določenega za njihove državljane. Vsaka razlika v rokih bi morala biti omejena na tisto, kar je nujno in sorazmerno, da bi se informacije, ki jih posreduje matična država članica, lahko pravočasno upoštevale. Določitev takega posebnega roka ne bi smela vplivati na roke za obveznosti drugih držav članic, da predložijo uradna obvestila na podlagi te direktive.
(16)Da bi se preprečilo večkratno glasovanje ali primeri, v katerih bi ista oseba kandidirala več kot enkrat na istih volitvah, bi si morale države članice izmenjevati informacije, pridobljene na podlagi uradnih izjav volivcev Unije in državljanov Unije s pasivno volilno pravico. Ker se države članice pri ugotavljanju identitete državljanov zanašajo na različne podatke, bi bilo treba predvideti skupen nabor podatkov, da bi se lahko pravilno ugotovila identiteta volivcev Unije in državljanov Unije s pasivno volilno pravico ter da bi se jim preprečilo, da bi glasovali ali kandidirali več kot enkrat. Osebni podatki, ki se bodo izmenjevali, bi morali biti omejeni na to, kar je nujno potrebno za doseganje teh namenov.
(17)Izmenjava informacij med državami članicami za preprečevanje večkratnega glasovanja ali primerov, v katerih bi ista oseba kandidirala več kot enkrat na istih volitvah, njihovim državljanom ne bi smela preprečevati, da glasujejo ali kandidirajo na drugih vrstah volitev. Za olajšanje komunikacije med nacionalnimi organi bi bilo treba od držav članic zahtevati, da za to izmenjavo informacij določijo eno kontaktno točko. Komisija je v preteklosti razvila varno orodje, ki bi ga uporabljale države članice v okviru svoje odgovornosti za izmenjavo potrebnih podatkov. To varno orodje bi bilo treba vključiti v to direktivo, da bi se dodatno podprla izmenjava informacij med pristojnimi organi držav članic. Države članice bodo pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi s tem delovale kot ločeni upravljavci.
(18)Za opredelitev odgovornosti in obveznosti za delovanje varnega orodja v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 25 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 26 .
(19)Dostopnost informacij o volilnih pravicah in postopkih je ključni element pri zagotavljanju učinkovitega uresničevanja pravice iz člena 20(2), točka (b), in člena 22(2) PDEU.
(20)Pomanjkanje ustreznih informacij v okviru volilnih postopkov vpliva na državljane pri uresničevanju njihovih volilnih pravic, ki so del pravic, ki jih imajo kot državljani Unije. Prav tako vpliva na zmožnost pristojnih organov, da uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti. Od držav članic bi se moralo zahtevati, da imenujejo organe s posebno odgovornostjo za zagotavljanje ustreznih informacij državljanom Unije o njihovih pravicah v skladu s členom 20(2), točka (b), in členom 22(2) PDEU ter o nacionalnih pravilih in postopkih za organizacijo volitev v Evropski parlament in udeležbo na njih. Da bi zagotovili učinkovito komuniciranje, bi bilo treba informacije zagotoviti v jasni in razumljivi obliki.
(21)Za boljšo dostopnost volilnih informacij bi morale biti take informacije na voljo vsaj v enem uradnem jeziku Unije, ki ni uradni jezik države članice gostiteljice in ki ga dobro razume največje možno število državljanov Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice gostiteljice. Države članice lahko na določenih delih svojega ozemlja ali v določenih regijah uporabijo različne uradne jezike Unije, odvisno od jezika, ki ga razume največja skupina državljanov Unije, ki tam prebivajo.
🡻 93/109/ES uvodna izjava 8 (prilagojeno)
⇨ novo
(22)ker mora biti vVsako odstopanje od splošnih pravil te direktive ⌦ mora biti ⌫ na podlagi člena 8b ⌦ 22 ⌫ (2) Pogodbe ES ⌦ PDEU ⌫ utemeljeno s težavami, značilnimi za neko državo članico;, ⇨ ter mora biti v skladu z zahtevami člena 52 Listine, vključno s tem, da morajo biti vse omejitve uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament predpisane z zakonom ter da zanje veljata načeli sorazmernosti in nujnosti. ⇦ ker ⌦ Poleg tega ⌫ je treba vsako odstopanje, že po njegovi naravi, ponovno pregledati; ⌦ , kakor je določeno v členu 47 Listine. ⌫
🡻 93/109/ES uvodna izjava 9 (prilagojeno)
(23)ker lahko tTake značilne težave ⌦ lahko ⌫ nastanejo v državi članici, kjer ⌦ v kateri ⌫ je delež državljanov Unije, ki imajo volilno pravico in prebivajo v tej državi članici, a niso pa njeni državljani, precej nad povprečjem;. ker so oOdstopanja ⌦ glede volilne pravice bi morala biti ⌫ utemeljena, kadar je takih državljanov Unije več kot 20 % skupnega volilnega telesa; ker morajo takšna odstopanja temeljiti na merilu ⌦ glede na merilo ⌫ trajanja prebivanja;.
🡻 93/109/ES uvodna izjava 10
ker je namen državljanstva Unije omogočiti državljanom Unije, da se bolje vključijo v državo gostiteljico, in v tem kontekstu je v skladu z nameni avtorjev Pogodbe tudi izogniti se kakršni koli polarizaciji med seznami kandidatov državljanov in nedržavljanov;
🡻 93/109/ES uvodna izjava 11 (prilagojeno)
(24)ker ta nevarnost polarizacije zadeva zlasti državo članico, ⌦ Države članice, v katerih ⌫ kjer delež državljanov ⌦ Unije ⌫, ki niso državljani te države članice in imajo volilno pravico, presega 20 % skupnega števila državljanov Unije, ki tam prebivajo in imajo volilno pravico, zato je tudi pomembno, da lahko ta država članica ⌦ bi morale imeti možnost, da ⌫ v skladu s členom 8b Pogodbe ⌦ 22(2) PDEU ⌫ določi ⌦ določijo ⌫ posebne določbe o sestavi seznamov kandidatov;.
🡻 93/109/ES uvodna izjava 12 (prilagojeno)
(25)ker je tTreba ⌦ je ⌫ upoštevati dejstvo, da imajo v nekaterih državah članicah prebivalci, ki so državljani drugih držav članic, pravico voliti na volitvah v državni parlament in zato nekaterih določb te direktive v teh državah članicah ni treba uporabiti,.
⇩ novo
(26)Podatki o uresničevanju pravic in uporabi te direktive so lahko koristni pri opredelitvi ukrepov, potrebnih za zagotavljanje učinkovitega uresničevanja volilnih pravic državljanov Unije. Da bi se izboljšalo zbiranje podatkov za volitve v Evropski parlament, je treba uvesti redno spremljanje izvajanja in poročanje držav članic o izvajanju. Hkrati bi morala Komisija oceniti uporabo te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu po vsakih volitvah v Evropski parlament predložiti poročilo, vključno s tako oceno.
(27)Komisija mora opraviti lastno oceno uporabe te direktive v razumnem obdobju po vsaj dveh volitvah v Evropski parlament.
(28)Da bodo predloge uradnih izjav, ki jih predložijo državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, in želijo voliti ali kandidirati na volitvah v Evropski parlament, še naprej vsebovale ustrezne podatke v kontekstu uresničevanja volilnih pravic državljanov Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s spremembo teh predlog. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(29)Države članice so se z ratifikacijo, Unija pa s sklenitvijo 27 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov zavezale, da bodo zagotovile skladnost s Konvencijo. Da bi se podprla vključujoča in enakopravna volilna udeležba invalidov, bi bilo treba pri ureditvi, v skladu s katero lahko državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, uresničujejo svojo aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament, ustrezno upoštevati potrebe invalidov in starejših državljanov.
(30)Za osebne podatke, ki se obdelujejo pri izvajanju te direktive, se uporabljata Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 28 .
(31)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal XX. XX. 2022.
(32)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, priznana zlasti v Listini, zlasti v členih 21 in 39 Listine. Zato je bistveno, da se ta direktiva izvaja v skladu s temi pravicami in načeli z zagotavljanjem polnega spoštovanja, med drugim, pravice do varstva osebnih podatkov, pravice do nediskriminacije, pravice voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament, svobode gibanja in prebivanja ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
(33)Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki predstavljajo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnima direktivama. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.
(34)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov iz Priloge IV, del B, za prenos direktiv v nacionalno pravo –
🡻 93/109/ES uvodna izjava 8 (prilagojeno)
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
⌦ Predmet urejanja in področje uporabe ⌫
1. Ta direktiva določa podrobno ureditev, v skladu s katero lahko državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, v njej uresničujejo aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament.
2. Ta direktiva ne vpliva na določbe posamezne države članice o aktivni in pasivni volilni pravici njenih državljanov, ki prebivajo zunaj njenega volilnega ozemlja.
Člen 2
⌦ Opredelitev pojmov ⌫
V tej direktivi:
(1)„volitve v Evropski parlament“ pomeni splošne neposredne volitve predstavnikov v Evropski parlament v skladu z Aktom ⌦ o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami ⌫ z dne 20. septembra 1976 29 ;
(2)„volilno ozemlje“ pomeni ozemlje države članice, kjer v skladu z zgoraj navedenim aktom in v njegovem okviru ter v skladu z volilno zakonodajo te države članice ljudje te države članice volijo poslance Evropskega parlamenta;
(3)„država članica prebivanja“ pomeni državo članico, kjer ⌦ v kateri ⌫ ima državljan Unije stalno prebivališče, ni pa njen državljan;
(4)„matična država članica“ pomeni državo članico, katere državljan je državljan Unije;
(5)„volivec Skupnosti ⌦ Unije ⌫“ pomeni vsakega državljana Unije, ki ima v skladu s to direktivo v državi članici prebivanja aktivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament;
(6)„državljan Skupnosti ⌦ Unije ⌫ s pasivno volilno pravico“ pomeni vsakega državljana Unije, ki ima v skladu s to direktivo v državi članici prebivanja pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament;
(7)„volilni imenik“ pomeni uradni register vseh volivcev, ki imajo pravico voliti v dani volilni enoti ali okraju, sestavljen in posodobljen s strani pristojnih organov na podlagi volilne zakonodaje države članice prebivanja, ali register prebivalstva, če se iz njega razvidi volilna upravičenost;
(8)„referenčni datum“ pomeni dan ali dneve, na katere morajo državljani Unije po zakonu države članice prebivanja izpolniti zahteve za glasovanje ali kandidiranje v tej državi;
(9)„uradna izjava“ pomeni izjavo osebe, pri čemer je lahko zadevna oseba zaradi njene netočnosti kaznovana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.
Člen 3
⌦ Pogoji za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice ⌫
Vsaka oseba, ki je na referenčni datum: ⌦ Naslednje osebe imajo aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja, razen če jim je bila ta pravica odvzeta na podlagi členov 6 in 7: ⌫
(a)⌦ oseba, ki je na referenčni datum ⌫ državljan Unije v smislu drugega pododstavka člena 8 ⌦ 20 ⌫ (1) Pogodbe ⌦ PDEU ⌫ ;
(b)⌦ oseba, ki na referenčni datum ⌫ ni državljan države članice prebivanja, a izpolnjuje enake pogoje glede aktivne in pasivne volilne pravice, kakor jih ta država po zakonu nalaga svojim državljanom,.
ima aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja, razen če ji je ta pravica odvzeta na podlagi členov 6 in 7.
Če morajo državljani države članice prebivanja kot pogoj, da so lahko voljeni, imeti državljanstvo določeno minimalno obdobje, se šteje, da so državljani Unije izpolnili ta pogoj, ko so pridobili državljanstvo države članice za enako obdobje ⌦ če imajo enako obdobje državljanstvo katere koli države članice ⌫ .
Člen 4
⌦ Prepoved večkratnega glasovanja ali kandidiranja v več kot eni državi članici ⌫
1. Volivci Skupnosti ⌦ Unije ⌫ lahko uresničujejo volilno pravico v državi članici prebivanja ali v matični državi članici. Nihče ne sme na istih volitvah voliti več kot enkrat.
2. Nihče ne sme na istih volitvah kandidirati v več kot eni državi članici.
Člen 5
⌦ Zahteve glede prebivališča ⌫
Če smejo državljani države članice prebivanja pridobiti aktivno ali pasivno volilno pravico pod pogojem, da imajo določeno minimalno dobo ⌦ obdobje ⌫ stalno prebivališče na volilnem ozemlju te države, se šteje, da so volivci Skupnosti ⌦ Unije ⌫ in državljani Skupnosti ⌦ Unije s pasivno volilno pravico ⌫ , ki so lahko voljeni, izpolnili ta pogoj, če so prebivali enako obdobje v drugih državah članicah. Ta določba se uporablja ne glede na posebne pogoje glede trajanja prebivanja v določeni volilni enoti ali okraju.
Člen 6
⌦ Neupravičenost ⌫
🡻 2013/1/EU člen 1(1)(a) (prilagojeno)
1. Noben državljan ⌦ Državljani Unije ⌫, ki prebiva ⌦ prebivajo ⌫ v državi članici, ni pa njen državljan ⌦ niso pa njeni državljani ⌫ , in se mu ⌦ jim ⌫ je s posamično sodno odločbo ali upravno odločbo, če se za slednjo lahko uporabijo pravna sredstva, po zakonodaji države članice prebivanja ali po zakonodaji matične države članice odvzela pasivna volilna pravica, ne more ⌦ morejo ⌫ uresničevati te pravice v državi članici prebivanja na volitvah v Evropski parlament.
🡻 2013/1/EU člen 1(1)(b)
2. Država članica prebivanja preveri, da državljanom Unije, ki so izrazili željo, da bi pasivno volilno pravico uresničili v državi članici prebivanja, ta pravica v matični državi članici ni bila odvzeta s posamično sodno odločbo ali upravno odločbo, če se za slednjo lahko uporabijo pravna sredstva.
🡻 2013/1/EU člen 1(1)(c)
3. Za namene odstavka 2 tega člena država članica prebivanja uradno obvesti matično državo članico o izjavi iz člena 10(1). Zato je treba ustrezne informacije, ki so na razpolago v matični državi članici, na kakršen koli ustrezen način zagotoviti v petih delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila ali, če to zahteva država članica prebivanja in je to mogoče, v krajšem roku. Te informacije lahko vključujejo le podatke, ki so potrebni zgolj za izvajanje tega člena in se lahko uporabijo le v ta namen.
Če država članica prebivanja informacij ne prejme v roku, je kandidat kljub vsemu sprejet.
4. Če so posredovane informacije v nasprotju z vsebino izjave, država članica prebivanja, ne glede na to, ali informacije prejme v roku ali pozneje, ustrezno ukrepa v skladu z nacionalno zakonodajo, da zadevni osebi prepreči kandidiranje, ali, če to ni mogoče, tej osebi bodisi prepreči izvolitev ali izvajanje mandata.
5. Države članice določijo kontaktno točko, ki bo sprejemala in posredovala informacije, potrebne za izvajanje odstavka 3. Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke kontaktne točke in vse posodobljene informacije ali spremembe v zvezi z njo. Komisija vodi seznam kontaktnih točk in ga da na voljo državam članicam.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 7
⌦ Izguba pravice do glasovanja ⌫
1. Država članica prebivanja lahko preveri, ali je bila državljanom Unije, ki so izrazili željo za uresničevanje aktivne volilne pravice, ta pravica odvzeta v matični državi članici s posamično kazenskopravno ali civilnopravno sodno odločbo.
2. Za namene odstavka 1 tega člena lahko država članica prebivanja uradno obvesti matično državo članico o izjavi, navedeni v členu 9(2). V ta namen matična država članica sporoči ustrezne in navadno razpoložljive podatke pravočasno in na primeren način; ti podatki smejo vključevati samo podrobnosti, nujne za izvajanje tega člena, in se smejo uporabiti samo v ta namen. Če sporočeni podatki ovržejo vsebino izjave, država članica prebivanja ustrezno ukrepa, da zadevni osebi prepreči glasovanje.
3. Matična država članica sme pravočasno in na ustrezen način predložiti državi članici prebivanja vse informacije, potrebne za izvajanje tega člena.
Člen 8
⌦ Svoboda odločitve za glasovanje v državi članici prebivanja ⌫
1. Volivec Skupnosti uresničuje ⌦ Volivci Unije uresničujejo ⌫ svojo aktivno volilno pravico v državi članici prebivanja, če je izrazil ⌦ so izrazili to ⌫ željo.
2. Če je glasovanje v državi članici prebivanja obvezno, so volivci Skupnosti ⌦ Unije ⌫, ki so izrazili to željo ⌦ voliti v tej državi članici ⌫ , dolžni voliti.
POGLAVJE II
URESNIČEVANJE AKTIVNE IN PASIVNE VOLILNE PRAVICE
Člen 9
⌦ Vpis in izbris iz volilnega imenika ⌫
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da volivca Skupnosti ⌦ Unije ⌫ , ki je izrazil tako željo, ⌦ da se registrira kot volivec, ⌫ vpišejo v volilni imenik dovolj zgodaj pred volitvami.
2. Za vpis v volilni imenik , predloži volivec ⌦ predložijo volivci Unije ⌫ enaka dokazila kot volivec ⌦ volivci ⌫, ki je državljan ⌦ so državljani ⌫ . Predloži ⌦ Predložijo ⌫ tudi uradno izjavo ⇨ v skladu s predlogo iz Priloge I. ⇦v kateri navede:
(a)svoje državljanstvo in naslov na volilnem ozemlju države članice prebivanja;
(b)če je to potrebno, v volilnem imeniku katerega volilnega okraja ali volilne enote matične države članice je bilo njegovo ime nazadnje vpisano; in
(c)da bo aktivno volilno pravico uresničeval samo v državi članici prebivanja.
3. Država članica prebivanja lahko od volivca Skupnosti ⌦ volivcev Unije ⌫ zahteva tudi, da:
(a)v svoji izjavi iz odstavka 2 navede ⌦ navedejo ⌫ , da mu ⌦ jim ⌫ v matični državi članici ni bila odvzeta aktivna volilna pravica;
(b)predloži ⌦ predložijo ⌫ veljaven osebni dokument; in
(c) navede ⌦ navedejo ⌫ datum, od katerega prebiva ⌦ prebivajo ⌫ v tej državi ali v drugi državi članici.
4. Volivci Skupnosti ⌦ Unije ⌫ , vpisani v volilni imenik, ostanejo vpisani pod enakimi pogoji kot volivci, ki so državljani, dokler ne zaprosijo za izbris ali dokler jih po uradni dolžnosti ne izbrišejo, ker ne izpolnjujejo več pogojev za uresničevanje ⌦ aktivne ⌫ volilne pravice. ⇨ Če obstajajo določbe za obveščanje državljanov o takem izbrisu iz volilnega imenika, se te določbe enako uporabljajo tudi za volivce Unije. ⇦
⇩ novo
5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s spremembo oblike in vsebine predloge za uradno izjavo iz odstavka 2 tega člena.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 10
⌦ Registracija kandidata ⌫
1. Ko državljan Skupnosti predloži ⌦ državljani Unije predložijo ⌫ vlogo za kandidiranje, predloži ⌦ predložijo ⌫ enaka dokazila kot kandidat ⌦ kandidati ⌫, ki je državljan ⌦ so državljani ⌫. Predloži ⌦ Predložijo ⌫ tudi uradno izjavo ⇨ v skladu s predlogo iz Priloge II. ⇦, v kateri navede:
🡻 2013/1/EU člen 1(2)(a)
(a)svoje državljanstvo, datum in kraj rojstva, zadnji naslov v matični državi članici in naslov na volilnem ozemlju države članice prebivanja;
🡻 93/109/ES
(b)da ne kandidira na volitvah v Evropski parlament v nobeni drugi državi članici;
(c)če je to potrebno, v volilnem imeniku katerega volilnega okraja ali volilne enote matične države članice je bilo njegovo ime nazadnje vpisano in
🡻 2013/1/EU člen 1(2)(b)
(d)da mu pasivna volilna pravica v matični državi članici ni bila odvzeta s posamično sodno odločbo ali upravno odločbo, če se za slednjo lahko uporabijo pravna sredstva.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
23. Država članica prebivanja lahko od državljana Skupnosti ⌦ državljanov Unije s pasivno volilno pravico ⌫, ki ima pravico kandidirati, zahteva tudi, da predloži ⌦ predložijo ⌫ veljaven osebni dokument. Zahteva lahko tudi, da navede ⌦ navedejo ⌫ datum, od katerega je državljan ⌦ so državljani ⌫ ⌦ ene od ⌫ države članice.
⇩ novo
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s spremembo oblike in vsebine predloge za uradno izjavo iz odstavka 1 tega člena.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 11
⌦ Odločitev o registraciji in pravna sredstva ⌫
1. Država članica prebivanja ⇨ pravočasno ter v jasnem in preprostem jeziku ⇦ obvesti zadevno osebo ⌦ zadevne osebe ⌫ o odločitvi glede njegove ⌦ njihove ⌫ vloge za vpis v volilni imenik ali glede sprejemljivosti ⌦ dopustnosti ⌫ njegove ⌦ njihove ⌫ vloge za kandidiranje.
2. Če se osebi ⌦ državljanom Unije ⌫ vpis v volilni imenik ali vloga za kandidiranje zavrne, ima ta oseba ⌦ imajo ⌫ pravico do pravnih sredstev pod enakimi pogoji, kakor jih zakonodaja države članice prebivanja predpisuje za aktivne in pasivne volivce ⌦ in osebe s pasivno volilno pravico ⌫ , ki so njeni državljani.
⇩ novo
3. V primeru napak v volilnem imeniku ali na seznamu kandidatov za volitve v Evropski parlament ima zadevna oseba pravico do pravnih sredstev pod podobnimi pogoji, kakor jih zakonodaja države članice prebivanja predpisuje za volivce in osebe s pasivno volilno pravico, ki so njeni državljani.
4. Države članice zadevno osebo jasno in pravočasno obvestijo o odločitvi iz odstavka 1 in o pravnih sredstvih iz odstavkov 2 in 3.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
Člen 12
⌦ Zagotavljanje informacij ⌫
Država članica prebivanja pravočasno in na ustrezen način obvesti aktivne in pasivne volivce Skupnosti o pogojih in podrobni ureditvi za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v tej državi.
⇩ novo
1. Države članice imenujejo nacionalni organ, ki je odgovoren za sprejemanje potrebnih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da so državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, pravočasno obveščeni o pogojih in podrobnih pravilih za registracijo kot volivec ali kandidat na volitvah v Evropski parlament.
2. Države članice zagotovijo, da organi, imenovani v skladu z odstavkom 1, volivcem Unije in državljanom Unije s pasivno volilno pravico neposredno in posamično sporočijo naslednje informacije:
(a) status njihove registracije;
(b) datum volitev ter kako in kje glasovati;
(c) ustrezna pravila o pravicah in obveznostih volivcev in kandidatov, vključno s prepovedmi ter nezdružljivostmi in sankcijami za kršenje volilnih pravil, zlasti tistih o večkratnem glasovanju;
(d) načini za pridobitev dodatnih informacij o organizaciji volitev, vključno s seznamom kandidatov.
3. Informacije o pogojih in podrobnih pravilih za registracijo kot volivec ali kandidat na volitvah v Evropski parlament ter informacije iz odstavka 2 se zagotovijo v jasnem in preprostem jeziku.
V skladu z zahtevami glede kakovosti informacij iz člena 9 Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta 30 se informacije iz prvega pododstavka sporočijo v enem ali več uradnih jezikih države članice gostiteljice, poleg tega pa se jim priloži prevod v vsaj še en uradni jezik Unije, ki ga dobro razume največje možno število državljanov Unije, ki prebivajo na ozemlju države članice gostiteljice.
4. Države članice z ustreznimi sredstvi, načini in oblikami komuniciranja zagotovijo, da so informacije o pogojih in podrobnih pravilih za registracijo kot volivec ali kandidat na volitvah v Evropski parlament ter informacije iz odstavka 2 dostopne invalidom in starejšim.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 13
⌦ Mehanizem za izmenjavo informacij ⌫
1. Države članice si ⇨ dovolj zgodaj pred dnevom volitev ⇦ izmenjajo informacije, potrebne za izvajanje člena 4. V ta namen država članica prebivanja na podlagi uradne izjave, navedene v členih 9 in 10, priskrbi ⇨ najmanj šest tednov pred prvim dnem volilnega obdobja iz člena 10(1) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami ⇦ matični državi članici dovolj zgodaj pred volitvami ⇨ začne zagotavljati nabor informacij iz Priloge III ⇦ informacije o državljanih slednje države, ki so bili vpisani v volilni imenik ali ki kandidirajo. Matična država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ustrezno ukrepa, da zagotovi, da njeni državljani ne volijo več kot enkrat in ne kandidirajo v več kot v eni državi.
⇩ novo
2. Matična država članica zagotovi, da ukrepi iz odstavka 1 njenim državljanom ne preprečujejo glasovanja ali kandidiranja na drugih vrstah volitev.
3. Komisija zagotovi varno orodje, ki podpira izmenjavo nabora informacij iz Priloge III med državami članicami za namene odstavka 1 tega člena. Orodje državam članicam prebivanja omogoča, da navedene informacije v šifrirani obliki zagotovijo vsaki matični državi članici, katere državljani so predložili uradne izjave iz členov 9 in 10.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 v zvezi s spremembo nabora informacij iz Priloge III.
5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z opredelitvijo odgovornosti in obveznosti za upravljanje varnega orodja iz odstavka 3 v skladu z zahtevami iz poglavja IV Uredbe (EU) 2016/679. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19.
Člen 14
Posebni načini glasovanja
Države članice, ki omogočajo predčasno glasovanje, glasovanje po pošti ter elektronsko in spletno glasovanje na volitvah v Evropski parlament, zagotovijo, da so ti načini glasovanja volivcem Unije na voljo pod podobnimi pogoji, kot veljajo za njihove državljane.
Člen 15
Spremljanje
Države članice imenujejo organ, ki je odgovoren za zbiranje ustreznih statističnih podatkov o udeležbi državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, na volitvah v Evropski parlament ter za dajanje teh podatkov na voljo javnosti in Komisiji.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
POGLAVJE III
ODSTOPANJA IN PREHODNE DOLOČBE
Člen 1614
⌦ Odstopanja ⌫
1. Če 1. januarja 1993 v državi članici delež državljanov Unije, ki imajo volilno pravico in prebivajo v tej državi članici, niso pa njeni državljani, presega 20 % vseh državljanov Unije, ki tam prebivajo in imajo volilno pravico ⌦ ter so ali niso njeni državljani ⌫, lahko ta država članica ne glede na člene 3, 9 in 10:
(a)omeji volilno pravico ⌦ voliti na ⌫ volivcem Skupnosti ⌦ Unije ⌫ , ki prebivajo v tej državi članici minimalno obdobje, ki ne presega 5 pet let;
(b)omeji pravico kandidirati ⌦ na ⌫ državljanom Skupnosti ⌦ državljane Unije s pasivno volilno pravico ⌫ , ki imajo pravico kandidirati in prebivajo v tej državi članici minimalno obdobje, ki ne presega 10 let.
Te določbe ne posegajo v ustrezne ukrepe, ki jih ta država članica lahko sprejme glede sestave seznamov kandidatov in katerih namen je zlasti spodbujati vključevanje državljanov Unije, ki niso državljani te države.
Vendar pa za aktivne in pasivne volivce Skupnosti ⌦ Unije in državljane Unije s pasivno volilno pravico ⌫ , ki zaradi dejstva, da so si izbrali prebivališče zunaj matične države članice, ali zaradi trajanja takega prebivanja nimajo pravice voliti ali kandidirati v tej ⌦ navedeni matični ⌫ državi članici, ne smejo veljati zgoraj navedeni pogoji glede trajanja prebivanja.
2. Če 1. februarja 1994 zakonodaja države članice predpisuje, da imajo državljani druge države članice, ki tam prebivajo, pravico voliti v nacionalni parlament te države in se v ta namen lahko vpišejo v volilni imenik te države članice pod natančno takimi pogoji kot nacionalni volivci, se lahko prva država članica z odstopanjem od te direktive vzdrži uporabe členov 6 do 13 v zvezi s takimi državljani.
3. Komisija do 31. decembra 1997 in nato 18 mesecev pred vsakimi volitvami v Evropski parlament predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem preveri, ali je priznavanje odstopanja zadevnim državam članicam na podlagi člena 8b ⌦ 22 ⌫ (2) Pogodbe ES ⌦ PDEU ⌫ še vedno upravičeno, in predlaga, da se opravijo morebitne potrebne prilagoditve.
Države članice, ki uveljavljajo odstopanja na podlagi odstavka 1, priskrbijo Komisiji potrebne obrazložitve.
Člen 15
Za četrte neposredne volitve v Evropski parlament se uporabljajo naslednje posebne določbe:
(a)za državljane Unije, ki imajo 15. februarja 1994 že pravico voliti v državi članici prebivanja in ki so vpisani v volilni imenik v državi članici prebivanja, ne veljajo formalnosti iz člena 9;
(b)države članice, v katerih so bili volilni imeniki zaključeni pred 15. februarjem 1994, naredijo vse potrebno, da omogočijo volivcem Skupnosti, ki želijo uresničevati svojo aktivno volilno pravico, vpis v volilni imenik dovolj zgodaj pred volitvami;
(c)države članice, ki ne sestavijo posebnih volilnih imenikov, navedejo pa volilno pravico v registru prebivalstva, in kjer glasovanje ni obvezno, lahko ta sistem uporabljajo tudi za volivce Skupnosti, vpisane v ta register, in ki potem, ko so bili posamično seznanjeni s svojimi pravicami, niso izrazili želje, da bi uresničili svojo aktivno volilno pravico v matični državi članici. Organom matične države članice pošljejo dokument, iz katerega je razvidno, da želijo ti volivci glasovati v državi članici prebivanja;
(d)države članice, kjer postopek za imenovanje kandidatov za politične stranke in skupine ureja zakon, lahko določijo, da ostanejo v veljavi vsi postopki, ki so bili v skladu s tem zakonom začeti pred 1. februarjem 1994, in odločitve, sprejete v tem okviru.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 1716
⌦ Poročanje ⌫
⇩ novo
1. Države članice v šestih mesecih po vsakih volitvah v Evropski parlament Komisiji pošljejo informacije o uporabi te direktive na svojem ozemlju. Poleg splošnih opažanj poročilo vsebuje statistične podatke o udeležbi volivcev Unije in državljanov Unije s pasivno volilno pravico na volitvah v Evropski parlament ter povzetek ukrepov, sprejetih v podporo tej udeležbi.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
⇨ novo
⇨ 2. ⇦ Komisija ⇨ v enem letu po vsakih volitvah v Evropski parlament ⇦ Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 1995 predloži poročilo o uporabi te direktive do volitev v Evropski parlament junija 1994. Na podlagi navedenega poročila lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme ukrepe o spremembi te direktive.
⇩ novo
Člen 18
Ocena
Komisija v dveh letih po volitvah v Evropski parlament leta 2029 oceni uporabo te direktive in pripravi ocenjevalno poročilo o napredku pri doseganju ciljev iz te direktive. Ocena vključuje tudi pregled delovanja člena 13.
Člen 19
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.
Člen 20
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 9, 10 in 13 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive.
3. Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 9, 10 in 13. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 9, 10 in 13, začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Svet obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
⇨ novo
Člen 2117
⌦ Prenos ⌫
Države članice sprejmejo ⌦ in objavijo ⌫ zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s ⇨ členom 9(2) in (4), členom 10(1), členom 11(1), (3) in (4), členom 12, členom 13(1), (2) in (3), členi 14, 15 in 17 ter prilogami I, II in III, ⇦ to direktivo najpozneje do 1. februarja 1994 ⇨ do 31. maja 2023 ⇦. O tem ⌦ Komisiji ⌫ takoj ⌦ sporočijo besedilo teh predpisov ⌫ obvestijo Komisijo.
⇩ novo
Države članice te predpise uporabljajo od 31. maja 2023.
🡻 93/109/ES (prilagojeno)
Države članice se pri sprejemanju teh ukrepov ⌦ v sprejetih predpisih ⌫ sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. ⌦ Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanje na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, šteje za sklicevanje na to direktivo. ⌫ Način sklicevanja ⌦ in obliko izjave ⌫ določijo države članice.
⌦ 2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. ⌫
⌦ Člen 22 ⌫
⌦ Razveljavitev ⌫
⌦ Direktiva 93/109/ES, kakor je bila spremenjena z direktivo iz Priloge IV, del A, se razveljavi z učinkom od 31. maja 2023, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo iz Priloge IV, del B. ⌫
⌦ Sklicevanje na razveljavljeni direktivi se šteje za sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V. ⌫
Člen 2318
⌦ Začetek veljavnosti in uporaba ⌫
Ta direktiva začne veljati ⌦ dvajseti dan po objavi ⌫ z dnem objave v Uradnem listu ⌦ Evropske unije ⌫ Evropskih skupnosti.
⌦ Členi 1 do 8, člen 9(1) in (3) ter člena 10(2) in 11(2) se uporabljajo od 31. maja 2023. ⌫
Člen 2419
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 25.11.2021
COM(2021) 732 final
PRILOGE
k Predlogu
DIREKTIVE SVETA
o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (prenovitev)
{COM(2021) 733 final} - {SEC(2021) 576 final} - {SWD(2021) 357 final} - {SWD(2021) 358 final}
⇩ novo
PRILOGA I Uradna izjava, ki jo predložijo volivci Unije
...................................................... (ime) iskreno izjavljam:
Naslednje informacije so točne:
|
Državljanstvo |
|
|
Kraj rojstva |
|
|
Datum rojstva |
|
|
Identifikacijska številka, ki jo je izdala matična država članica (če je ustrezno) |
|
|
Vrsta osebnega ali potovalnega dokumenta, ki ga je izdala matična država članica, in njegova serijska številka (nadomestna možnost, če identifikacijska številka ni na voljo) |
|
|
Naslov na volilnem ozemlju države članice prebivanja |
|
|
Volilni okraj ali volilna enota matične države članice, v katere volilnem imeniku sem bil/-a nazadnje vpisan/-a (če je ustrezno) |
|
|
Telefon/elektronska pošta |
Pravico do glasovanja na evropskih volitvah nameravam uresničevati samo v/na ............................................ (ime države članice prebivanja).
V/na ............................................. (ime države članice prebivanja) prebivam ............................ (obdobje) 1
|
Kraj/datum: |
|
|
Podpis: |
|
PRILOGA II Uradna izjava, ki jo predložijo državljani Unije s pasivno volilno pravico
...................................................... (ime) iskreno izjavljam:
Naslednje informacije so točne:
|
Državljanstvo |
|
|
Kraj rojstva |
|
|
Datum rojstva |
|
|
Zadnji naslov v matični državi članici |
|
|
Identifikacijska številka, ki jo je izdala matična država članica (če je ustrezno) |
|
|
Vrsta osebnega ali potovalnega dokumenta, ki ga je izdala matična država članica, in njegova serijska številka (nadomestna možnost, če identifikacijska številka ni na voljo) |
|
|
Naslov na volilnem ozemlju države članice prebivanja |
|
|
Volilni okraj ali volilna enota matične države članice, v katere volilnem imeniku sem bil/-a nazadnje vpisan/-a (če je ustrezno) |
|
|
Telefon/elektronska pošta |
|
|
Datum, od katerega sem državljan matične države članice 2 |
Na volitvah v Evropski parlament ne kandidiram v nobeni drugi državi članici.
V matični državi članici mi ni bila odvzeta pasivna volilna pravica.
|
Kraj/datum: |
|
|
Podpis: |
|
PRILOGA III Nabor podatkov iz člena 13
|
Ime |
|
|
Državljanstvo |
|
|
Kraj rojstva |
|
|
Datum rojstva |
|
|
Datum registracije v volilni imenik države članice prebivanja (v primeru volivcev) |
|
|
Datum registracije kandidata (v primeru kandidatov) |
|
|
Identifikacijska številka, ki jo je izdala matična država članica (če je ustrezno) |
|
|
Vrsta osebnega ali potovalnega dokumenta, ki ga je izdala matična država članica, in njegova serijska številka (nadomestna možnost, če identifikacijska številka ni na voljo) |
|
|
Volilni okraj ali volilna enota matične države članice, v katere volilnem imeniku je bil/-a volivec/-ka nazadnje vpisan/-a (če je ustrezno) |
🡹
PRILOGA IV
Del A
Razveljavljena direktiva in njene spremembe
(iz člena 20)
|
Direktiva Sveta 93/109/ES |
(UL L 329, 30.12.1993, str. 34) |
||
|
Direktiva Sveta 2013/1/EU |
(UL L 26, 26.1.2013, str. 27) |
||
Del B
Roka za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 20)
|
Direktiva |
Rok za prenos |
|
Direktiva 93/109/ES |
1. februar 1994 |
|
Direktiva 2013/1/EU |
28. januar 2014 |
PRILOGA V
Korelacijska tabela
|
Direktiva 93/109/ES |
Ta direktiva |
|
Členi 1 do 8 |
Členi 1 do 8 |
|
Člen 9(1) |
Člen 9(1) |
|
Člen 9(2), uvodno besedilo |
Člen 9(2) |
|
Člen 9(2), točke (a), (b) in (c) |
– |
|
Člen 9(3) in (4) |
Člen 9(3) in (4) |
|
– Člen 10(1) in (2) – Člen 11(1) in (2) – – Člen 12(1) – – – Člen 13 – – – – – – Člen 14 Člen 15 – Člen 16 – – – Člen 17 – Člen 18 Člen 19 |
Člen 9(5) Člen 10(1) in (2) Člen 10(3) Člen 11(1) in (2) Člen 11(3) Člen 11(4) Člen 12(1) Člen 12(2) Člen 12(3) Člen 12(4) Člen 13(1) Člen 13(2) Člen 13(3) Člen 13(4) Člen 13(5) Člen 14 Člen 15 Člen 16 – Člen 17(1) Člen 17(2) Člen 18 Člen 19 Člen 20 Člen 21 Člen 22 Člen 23 Člen 24 |
|
– |
Priloge I do V |
_____________
