This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52021PC0054
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Regulation (EC) No 138/2004 of the European Parliament and of the Council as regards regional economic accounts for agriculture
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o ekonomskih računih za kmetijstvo
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o ekonomskih računih za kmetijstvo
COM/2021/54 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.2.2021
COM(2021) 54 final
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o ekonomskih računih za kmetijstvo
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. OZADJE PREDLOGA
• Razlogi za predlog in njegovi cilji
Eurostat že desetletja zbira kmetijsko statistiko o kmetijstvu EU. Danes so vanjo zajeti različni vidiki: struktura kmetij, ekonomski računi za kmetijstvo, živinoreja in rastlinska pridelava, ekološko kmetovanje, cene kmetijskih proizvodov, pesticidi, hranila in drugi kmetijsko-okoljski vidiki. Glavni cilji so spremljanje in ocenjevanje skupne kmetijske politike (SKP) in drugih pomembnih politik EU ter podpora oblikovanju politik.
Potem ko je bilo leta 2016 to zbiranje podatkov ocenjeno 1 , je bilo ugotovljeno, da ga je treba posodobiti, da bi se upoštevale spremembe v kmetijstvu, SKP in drugih povezanih politikah EU. „Strategija za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje“ 2 je pomemben program za posodobitev kmetijske statistike Evropske unije, ki ga vodi Evropska komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami. Strategijo podpira Odbor za evropski statistični sistem in je del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), katerega cilj je racionalizirati in izboljšati evropski statistični sistem za kmetijstvo (EASS). Strategija upošteva tudi mednarodna priporočila, kot so smernice Medvladnega panela za podnebne spremembe za poročanje o emisijah toplogrednih plinov in standardi Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, ter sledi globalni strategiji ZN za izboljšanje statistike o kmetijstvu in podeželju.
Kmetijstvo je gospodarsko razmeroma majhen sektor, vendar pokriva skoraj polovico ozemlja EU in zagotavlja večino njene hrane, kar jamči varnost hrane in prehransko varnost. Močno vpliva na podnebne spremembe in okolje; od njega so odvisne številne podeželske skupnosti. EU na tem področju potrebuje kar najnatančnejše informacije, da bi lahko v korist vseh evropskih državljanov oblikovala politike s kar najbolj učinkovitim in uspešnim dodeljevanjem znatnih proračunskih sredstev SKP in povezanih ukrepov, in sicer v več razsežnostih. Poleg tega je kmetijstvo v sporočilu Komisije o evropskem zelenem dogovoru 3 osrednjega pomena, zlasti v strategiji „od vil do vilic“.
Uspešnost kmetijskega sektorja kot celote se lahko oceni tako, da se informacije o spremembah obsega in cen kmetijskih proizvodov in storitev združijo v okviru računovodske strukture. V ta namen ekonomski računi za kmetijstvo (ERK) zagotavljajo niz primerljivih podatkov, ki ključnim uporabnikom, zlasti Generalnemu direktoratu Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI), nudijo pomembne informacije na makroekonomski ravni.
ERK kot satelitski račun Evropskega sistema računov (ESR 2010) zelo natančno upoštevajo metodologijo za nacionalne račune. Vendar je treba za njihovo izdelavo določiti ustrezna pravila in metode. V skladu s sedanjo metodologijo države članice Eurostatu od leta 2000 zagotavljajo nacionalne in regionalne ekonomske račune za kmetijstvo. Leta 2004 je začela veljati Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti 4 , ki je formalizirala del o ekonomskih računih na nacionalni ravni; od takrat je bila šestkrat spremenjena. Računi na regionalni ravni sicer niso bili vključeni v Uredbo, vendar jih skoraj vse države članice redno posredujejo na podlagi neformalnega dogovora. To ni optimalno, saj statistika, za katero velja neformalni dogovor, uradno ni del ERK in zanjo ni zavezujočih obveznosti ali zagotovil glede posredovanja. Ker so regionalni ekonomski računi za kmetijstvo zrela statistika, ki je pomembna, bi jih bilo treba formalizirati z vključitvijo v uredbo o ERK. To je edini način za zagotavljanje njihove kakovosti. Evropsko računsko sodišče je to vprašanje opredelilo v posebnem poročilu št. 01/2016 5 , v katerem je priporočilo formalizacijo regionalnih ekonomskih računov za kmetijstvo. Komisija je to ugotovitev potrdila.
V posebnem poročilu št. 01/2016 je bilo ugotovljeno tudi, da je poročanje o kakovosti ERK pomanjkljivo. Eurostat od leta 2016 izvaja to priporočilo, države članice EU (z zelo malo izjemami) pa od leta 2019 pripravljajo poročila o kakovosti ERK glede na zahteve iz člena 12(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 6 . Vendar člen 12 določa posebno vključitev zahtev glede poročanja o kakovosti za sektorsko zakonodajo, kar omogoča, da se poleg rokov za posredovanje podatkov opredelijo načini, strukture, pogostost in kazalniki ocenjevanja poročil o kakovosti. Natančna ureditev poročanja o kakovosti je trenutno le neformalna in bi jo bilo zato treba formalizirati v skladu s temi obstoječimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 223/2009.
Kar zadeva podatke na nacionalni ravni, države članice za namen ERK posredujejo prve ocenjene podatke (rok novembra referenčnega leta n), druge ocenjene podatke (rok januarja leta n+1) in končne podatke (rok septembra leta n+1). Drugi podatki prehitro sledijo prvim, da bi se kakovost lahko optimalno izboljšala, zato je treba roke za pošiljanje podatkov za drugo oceno podaljšati za 2 meseca, tj. prestaviti s konca januarja na konec marca leta, ki sledi referenčnemu letu.
• Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Da bi lahko oblikovalci politik, podjetja in širša javnost sprejemali ustrezne odločitve na podlagi dokazov, mora biti statistika zanesljiva in visokokakovostna.
Zgoraj omenjena strategija kmetijske statistike za leto 2020 vključuje naslednje ključne cilje:
·pripravo visokokakovostne statistike, ki uspešno in učinkovito izpolnjuje potrebe uporabnikov;
·izboljšanje usklajenosti in doslednosti evropske kmetijske statistike.
Tri področja, vključena v ta predlog, neposredno prispevajo k doseganju teh ciljev.
• Skladnost z drugimi politikami Unije
Glavno vodilo evropskega statističnega programa 7 za obdobje 2013−2017 (podaljšan do 2020 8 ) je zagotavljanje kakovostne statistike za podpiranje evropskih politik. Okoljska in kmetijska statistika sta eden od treh stebrov priprave statistike v okviru tega programa. Med pomembne cilje programa spadajo „preučitev in poenostavitev zbiranja kmetijskih podatkov v skladu s pregledom SKP po letu 2013 ter preoblikovanje postopkov zbiranja kmetijskih podatkov, zlasti s ciljem izboljšati kakovost in pravočasnost zagotovljenih podatkov“. Ta pobuda uresničuje navedeni cilj.
Z zagotavljanjem boljših podatkov za ocenjevanje trajnosti kmetijskega sektorja, kar zadeva okolje, ljudi, regije in gospodarstvo, bo evropski statistični sistem za kmetijstvo prispeval tudi k vsaj dvema od šestih prednostnih nalog 9 Komisije Ursule von der Leyen, in sicer:
·k Evropskemu zelenemu dogovoru s temeljnima strategijama „od vil do vilic“ in za biotsko raznovrstnost; ter
·h gospodarstvu za ljudi.
Kmetijska statistika pa je koristna tudi pri drugih prednostnih nalogah Unije ali držav članic, ki vplivajo na ali na katere vplivata kmetijstvo in razvoj podeželja.
Poleg tega predlog za program za enotni trg 10 , o katerem trenutno poteka medinstitucionalna razprava, zagotavlja okvir za financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike. Za izvajanje politik Unije so potrebne visokokakovostne, primerljive in zanesljive statistične informacije o gospodarskih, socialnih, teritorialnih in okoljskih razmerah v Uniji. Evropska statistika prav tako omogoča evropskim državljanom razumevanje demokratičnega procesa in razprav o sedanjosti in prihodnosti Unije ter sodelovanje v njih. Pri kmetijski statistiki je poudarek na zagotavljanju pravočasnih in ustreznih podatkov za potrebe skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike in politik, povezanih z okoljem, prehransko varnostjo in dobrobitjo živali.
Kmetijska statistika zagotavlja visokokakovostne statistične dokaze za izvajanje in spremljanje SKP. SKP učinkovito spodbuja ustvarjanje delovnih mest ter pametno, trajnostno in vključujočo rast v Uniji. Poleg socialnih ciljev je cilj politike razvoja podeželja, ki je sestavni del SKP, izboljšati konkurenčnost in trajnost kmetijske proizvodnje. Skupna kmetijska politika zajema več kot 37 % celotnega proračuna Unije v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.
Kmetijska statistika je vse bolj potrebna tudi za druge ključne politike Unije, kot so evropski zeleni dogovor, okoljska in podnebna politika, trgovinska politika, socialna politika, regionalna politika itd.
2. PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
• Pravna podlaga
Pravna podlaga za evropsko statistiko je člen 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom sprejemata ukrepe za pripravo statistike, kadar je to potrebno, da lahko Unija izpolnjuje svojo vlogo. Člen 338 določa zahteve za pripravo evropske statistike in navaja, da mora izpolnjevati standarde nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in statistične zaupnosti.
Pravna podlaga poročil o kakovosti je člen 12 Uredbe (ES) št. 223/2009.
• Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada v izključno pristojnost Unije. Evropski statistični sistem zagotavlja infrastrukturo za statistične informacije. Sistem je zasnovan tako, da izpolnjuje potrebe več uporabnikov za namene odločanja v demokratičnih družbah. Predlog te uredbe je bil pripravljen za zaščito glavnih dejavnosti partnerjev evropskega statističnega sistema ter hkrati učinkovitejše zagotavljanje kakovosti in primerljivosti statistike ERK.
Med glavnimi merili, ki jih mora izpolnjevati statistika, sta usklajenost in primerljivost. Potrebne usklajenosti in primerljivosti države članice ne morejo doseči brez jasnega evropskega okvira, tj. zakonodaje Unije, ki določa skupne statistične koncepte, obrazce za poročanje in zahteve za kakovost.
Zahteva po primerljivosti je zaradi SKP zelo pomembna za kmetijsko statistiko.
Države članice, ki delujejo neodvisno druga od druge, cilja predlaganega ukrepa ne morejo zadovoljivo doseči. Ukrep se lahko učinkoviteje sprejme na ravni Unije na podlagi pravnega akta Unije, ki bo zagotovil primerljivost statističnih informacij na statističnih področjih, za katere velja predlagani akt. Zbiranje podatkov pa lahko izvajajo države članice.
• Sorazmernost
Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:
Z uporabo istih načel v vseh državah članicah bo predlog zagotovil, da bo zbrana in pripravljena evropska kmetijska statistika kakovostna in primerljiva. Prav tako bo zagotovil, da bo evropska kmetijska statistika še naprej ustrezna in prilagojena tako, da bo izpolnjevala potrebe uporabnikov. S to uredbo bo priprava statistike stroškovno učinkovitejša, pri tem pa se bodo upoštevale posebnosti sistemov držav članic.
V skladu z načelom sorazmernosti je predlagana uredba omejena na najmanj, kar je potrebno za dosego njenega cilja, in ne presega tistega, kar je nujno za ta namen.
• Izbira instrumenta
Predlagani instrument: uredba.
Zaradi ciljev in vsebine predloga je uredba najprimernejši instrument. Pomembne skupne politike EU, kot je skupna kmetijska politika, so same na sebi odvisne od primerljive, usklajene in visokokakovostne kmetijske statistike na evropski ravni. To lahko najbolje zagotovimo z uredbami, ki se neposredno uporabljajo v državah članicah in jih ni treba najprej prenesti v nacionalno zakonodajo.
3. REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
• Naknadne ocene / preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Ocena „Strategije za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje“ se je sklicevala na takratno revizijo Evropskega računskega sodišča (na podlagi katere je bilo pripravljeno posebno poročilo št. 01/2016) kot vir informacij o tem, v kolikšni meri ERK ustreza potrebam uporabnikov po podatkih. Kot je bilo že navedeno, so te ugotovitve pomembna podlaga za predlog.
• Posvetovanje z deležniki
Eurostat razvija, pripravlja in izkazuje evropsko kmetijsko statistiko s tesnim, usklajenim in rednim sodelovanjem v evropskem statističnem sistemu, ki temelji na dolgotrajnem partnerstvu med Eurostatom in nacionalnimi statističnimi uradi ter vsemi drugimi ustreznimi organi.
Na splošno in v povezavi z dokumentom „Strategija za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje“ so glavne kategorije deležnikov evropske kmetijske statistike pripravljavci podatkov (nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi ter Eurostat), respondenti (kmetje, organizacije kmetov in podjetja) ter uporabniki (javni in zasebni nosilci odločanja, zlasti druge službe Komisije, ter raziskovalci in novinarji). Z njimi so potekala poglobljena posvetovanja o težavah in želenih spremembah sedanjega stanja, njihovih potrebah in prednostnih nalogah v zvezi s podatki, morebitnih možnostih politike za odpravo težav, učinkih predlaganih ukrepov ter zlasti o oblikovanju strategije. Glavni forumi za ta posvetovanja so bili: (i) sestanki in seminarji Stalnega odbora za kmetijsko statistiko (CPSA) in njegove naslednice, skupine direktorjev za kmetijsko statistiko (DGAS) (sestavljena iz direktorjev nacionalnih statističnih uradov za kmetijsko statistiko), na katerih pogosto potekajo predstavitve služb Komisije, mednarodnih organizacij in organizacij kmetov; (ii) sestanki Odbora za evropski statistični sistem (sestavljen iz generalnih direktorjev nacionalnih statističnih uradov); in (iii) redna posvetovanja in predstavitve znotraj služb Komisije.
Zaradi ocene je bilo opravljeno javno posvetovanje, rezultati pa so opisani v posebnem poročilu 11 .
Glavne ugotovitve tega javnega posvetovanja, ki so osrednji del strategije za kmetijsko statistiko do leta 2020 in posledično te uredbe, so tri:
Veljavna zakonodaja Unije na področju kmetijske statistike ne izpolnjuje ustrezno novih in nastajajočih potreb po podatkih, saj njihovo zagotavljanje ni vključeno v zakonodajne akte, slednji pa niso dovolj prilagodljivi in povezani, da bi novim potrebam pravočasno zadostili.
Te nove potrebe po podatkih izhajajo predvsem iz nedavnega razvoja dogodkov v kmetijstvu, revidirane zakonodaje in sprememb prednostnih nalog politike, zlasti nedavno reformirane skupne kmetijske politike.
Zbiranje podatkov ni usklajeno in dosledno, ker nastajajo nove potrebe po podatkih in ker se zakonodaja že več let razvija ločeno, delno pa tudi zato, ker se na različnih področjih kmetijske statistike uporabljajo različne opredelitve in koncepti.
Breme zagotavljanja podatkov se zaznava kot preveliko, ker se povečujejo potrebe po podatkih, ker zbiranje podatkov ni usklajeno in ker se sredstva na ravni Unije in nacionalni ravni še naprej zmanjšujejo. Potrjeno je bilo, da to breme ogroža zbiranje podatkov in njihovo kakovost.
V okviru posodobitve kmetijske statistike Evropske unije se od leta 2016 posodabljajo tudi ERK. Pri tem so bile pomembne ugotovitve revizije, ki jo je izvedlo Evropsko računsko sodišče (posebno poročilo št. 01/2016) o dohodkih kmetov. Priporočila iz tega poročila so bila vključena v širšo posodobitev, ki vsebuje več izboljšav ERK.
Komisija je ugotovila, da je za dve od teh izboljšav potrebna sprememba obstoječe uredbe, tj. vključitev regionalnih ekonomskih računov za kmetijstvo (RERK) in podaljšanje rokov za drugo oceno za ERK.
O tem sta obširno razpravljali delovna skupina za kmetijske račune in cene ter skupina direktorjev na visoki ravni za kmetijsko statistiko, ki sta skupini strokovnjakov iz držav članic.
Ker so RERK že dolgo uveljavljena statistika, ki se Eurostatu posreduje že več let, je njihova vključitev v Uredbo (ES) št. 138/2004 predvsem primer vključitve obstoječe metodologije, ki se uporablja v okviru dolgoletnega neformalnega dogovora. Glede na to, da je metodologija v sedanji obliki večinoma zadovoljiva (del VII priročnika ERK/ERG 12 ), je ni treba preoblikovati. Metodologija in poglavje o regionalnih ekonomskih računih za kmetijstvo, ki ju je treba vključiti v uredbo, sta lahko odraz trenutne vsebine obstoječega priročnika. Kljub temu so potrebne manjše spremembe, da se upoštevajo ESR 2010 in tehnična posvetovanja z državami članicami.
O tem predlogu so potekale temeljite razprave s strokovno skupino za kmetijske račune in cene ter s skupino direktorjev za kmetijsko statistiko, ki sta potrdili, da bo Komisija (Eurostat) predlog obravnavala na podlagi svoje pravice do pobude. Predlog je bil predstavljen tudi Odboru za evropski statistični sistem, ustanovljenemu z Uredbo (ES) št. 223/2009.
• Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Eurostat je o vsebini predloga obširno razpravljal z nacionalnimi statističnimi uradi prek posebnih projektnih skupin in prek obstoječih strokovnih skupin, tudi na ravni direktorjev.
Predlog je bil oktobra 2020 predstavljen tudi Odboru za evropski statistični sistem.
• Ocena učinka
Odbor za regulativni nadzor je izdal pozitivno mnenje o oceni učinka „Strategije za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje“ 13 , ki zajema tudi ERK 14 .
Ocena učinka je bila opravljena na ravni strategije zaradi sistematičnega pristopa v celotnem sistemu kmetijske statistike, ki zagotavlja, da se vsi deli ujemajo.
V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi morala biti EASS kot prednostna možnost na koncu zajeta v treh uredbah. Dve od teh uredb bi bili novi in bi nadomestili več starejših uredb EU o kmetijski statistiki. Prva od teh uredb, tj. uredba o integrirani statistiki na ravni kmetij, ki zajema podatke o strukturi kmetij, sadovnjakih in vinogradih, je bila sprejeta kot Uredba (EU) 2018/1091 15 . Druga od teh uredb je vzporeden zakonodajni predlog uredbe o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje, ki zajema vložke in proizvodnjo kmetijskega sektorja: kmetijsko proizvodnjo (rastline in živali), vključno z ekološkim kmetovanjem, cene kmetijskih proizvodov, hranilne snovi in fitofarmacevtska sredstva. Tretja uredba, navedena v oceni učinka, je Uredba (ES) št. 138/2004 o ekonomskih računih za kmetijstvo (ERK), ki je predmet tega predloga o spremembi uredbe. ERK so satelitski račun nacionalnih računov in so makroekonomske narave, zato njihova vključitev v nove okvirne uredbe ni bila predlagana. Namesto tega je bilo predlagano, da jih – tako kot od začetka veljavnosti uredbe o ERK leta 2004 – še naprej ureja ločena zakonodaja.
• Primernost in poenostavitev ureditve
Predlog je del „Strategije za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje“, tj. pomembnega programa za posodobitev kmetijske statistike EU, ki ga Evropska komisija izvaja v tesnem sodelovanju z državami članicami EU. Strategija, ki jo podpira Odbor za evropski statistični sistem, je del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), katerega cilj je racionalizirati in izboljšati EASS.
ERK so zrela statistika, za katero velja Uredba (ES) št. 138/2004. Predlagana nova uredba bi morala zajemati vse dele ERK, da se zagotovi kakovost te statistike. Uporabo neformalnih dogovorov bi bilo treba odpraviti. To bi pripomoglo k poenostavitvi, saj bo referenčna točka nova uredba, ki bo izpolnjevala vse potrebe po podatkih in vse zahteve glede poročanja o kakovosti.
Predlog o tem, kaj naj se vključi v predlagano spremembo uredbe, izhaja iz tekočih ukrepov za posodobitev ERK. RERK niso edini podatki, za katere velja neformalni dogovor. V primeru „vrednosti na enoto“ ERK, tj. podatkov, ki so se več let zagotavljali v okviru iste vrste sporazuma, je bilo na podlagi posodobitve ugotovljeno, da bi bilo treba zbiranje vrednosti enot na ravni EU zaključiti. Zato za vrednosti na enoto ni bilo predlagano, da se vključijo v spremembo uredbe o ERK, in bodo izpuščene. To je majhno, a nedvoumno zmanjšanje bremena za deležnike.
• Temeljne pravice
Predlog nima posledic za varstvo temeljnih pravic.
4. PRORAČUNSKE POSLEDICE
Jih ni.
5. DRUGI ELEMENTI
• Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Predlagano uredbo naj bi Evropski parlament in Svet sprejela leta 2021, kmalu zatem pa naj bi bil sprejet izvedbeni ukrep Komisije o poročanju o kakovosti. Uredba se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah EU, pri čemer ne bo potreben načrt za izvedbo.
Od držav članic se pričakuje, da bodo na podlagi nove uredbe Komisiji podatke začele zagotavljati leta 2022.
Predlagani zakonodajni instrument je del EASS, ki bo celovito ovrednoten, da se med drugim oceni, kako uspešen in učinkovit je pri doseganju ciljev, ter sprejme odločitev o morebitnih novih ukrepih ali spremembah.
• Spremljanje skladnosti pripravljene statistike
Eurostat izvaja redne ocene skladnosti. Te ocene vključujejo pregled razpoložljivosti, kakovosti in točnosti podatkov ter nadaljnje ukrepe v primeru neskladnosti.
V skladu z zakonodajo Unije morajo države članice Komisiji zagotoviti ustrezne podatke o kmetijski statistiki. Za te podatke veljajo strogi roki za pošiljanje, ki jih je treba upoštevati za dobro upravljanje, izkazovanje in koristnost evropske statistike, saj manjkajoči ali nepopolni podatki omejujejo razpoložljivost informacij (to pomeni, da ni mogoče izračunati agregatov Unije in objaviti podatkov v skladu z načrtovanimi časovnimi razporedi).
Osnovni pravni okvir za delovanje evropskega statističnega sistema in za vso sektorsko zakonodajo o pripravi evropske statistike je Uredba (ES) št. 223/2009.
Ker so v okviru ocen skladnosti pravočasnost, točnost in celovitost že izpostavljene kot pomembni dejavniki za zagotavljanje pravočasnega izkazovanja kmetijske statistike, bo večja pozornost namenjena tem in drugim vidikom kakovosti, da bi zagotovili zaupanje v statistiko, ki jo pripravljata Eurostat in evropski statistični sistem.
• Stalno izpopolnjevanje EASS: opredelitev potreb po novih podatkih in novih virih podatkov, izboljšanje doslednosti, zmanjšanje bremena
Eurostat z drugimi službami Komisije organizira letne predstavitve. Pomemben vidik teh predstavitev je izmenjava informacij o posameznih delovnih programih. Te predstavitve so formalna platforma za razpravo o prihodnjih potrebah po novih statistikah in pregled koristnosti razpoložljivih statistik.
Organizirano bo tudi nadaljnje sodelovanje z drugimi službami Komisije, nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi nacionalnimi organi na različnih hierarhičnih ravneh na rednih sestankih in seminarjih strokovne skupine, sestankih skupine direktorjev in sestankih Odbora za evropski statistični sistem ter prek pogostih dvostranskih izmenjav. Posebna pozornost bo namenjena opredeljevanju upravnih podatkov in drugih virov informacij, ki se hranijo v skladu z zakonodajo Unije, ter ocenjevanju njihove primernosti za pripravo statistike, da bi sprejeli dogovore v zvezi z njihovo stabilnostjo, dostopnostjo in morebitno prilagoditvijo, na podlagi katerih bi bolje ustrezali statističnim zahtevam. Poleg tega bodo izvedena redna raziskovanja in analize, namenjena opredelitvi morebitnih možnosti za izboljšanje evropske kmetijske statistike in zmanjšanje bremena.
Te prilagoditve in splošno delovanje pravnega okvira se bodo spremljali in bodo ocenjeni zlasti glede na zgoraj omenjene cilje strategije.
• Triletna poročila o spremljanju
Da bi lahko spremljali delovanje obnovljenega EASS in zagotovili, da ta sistem dosega cilje programa REFIT glede poenostavitve in zmanjšanja bremena, bo vsaka tri leta objavljeno poročilo o delovanju celotnega sistema.
• Ocena
Drugo triletno poročilo o spremljanju bo nadomestila retrospektivna ocena prenovljenega EASS, ki bo izvedena v skladu s smernicami Komisije za ocenjevanje. Poleg tega bi lahko na tej retrospektivni oceni po potrebi temeljile nadaljnje revizije zakonodaje.
• Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Predlagana uredba je sestavljena iz dveh novih členov in spremembe Priloge I (metodologija ERA) in Priloge II (Program pošiljanja podatkov).
Glavne spremembe so v prilogah I in II.
Prva glavna sprememba se nanaša na regionalne ekonomske račune za kmetijstvo (RERK). Države članice na podlagi neformalnega dogovora in v skladu z metodološkimi praksami, ki se uporabljajo od leta 2000, Eurostatu zagotavljajo RERK. Zaradi vključitve RERK v Uredbo (ES) št. 138/2004 je bilo Prilogi I dodano poglavje. Pri tem so se upoštevala posvetovanja s strokovnimi skupinami delegatov držav članic (delovna skupina za kmetijske račune in cene ter skupina direktorjev za kmetijsko statistiko) o nekaterih manjših posodobitvah sedanje metodologije. Slednja se tako aktualizira in je primerna za vključitev v uredbo. Priloga II je bila posodobljena tako, da se upoštevajo ustrezni roki za pošiljanje REKR.
Poleg tega je bil dodan člen, ki zajema zahteve glede poročanja o kakovosti (člen 4a). Od leta 2019 so države članice EU (z zelo redkimi izjemami) prostovoljno predložile poročila o kakovosti ERK v zvezi z zahtevami iz člena 12(2) Uredbe (ES) št. 223/2009. Vendar v Uredbi (ES) št. 138/2004 ni člena o poročanju o kakovosti. Člen 12(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 določa posebno vključitev zahtev glede poročanja o kakovosti v sektorsko zakonodajo, kar omogoča, da se poleg rokov za pošiljanje opredelijo načini, struktura, pogostost in kazalniki ocenjevanja poročil o kakovosti. Natančna ureditev poročanja o kakovosti za ERK je trenutno le neformalna in bi se z vključitvijo člena 4a formalizirala.
Tretja glavna sprememba se nanaša na podaljšanje rokov za pošiljanje drugih ocen ERK, da bi se lažje dosegla boljša kakovost podatkov. Kar zadeva nacionalne podatke, države članice za namen ERK posredujejo prve ocenjene podatke (rok novembra referenčnega leta n), druge ocenjene podatke (rok januarja leta n+1) in končne podatke (rok septembra leta n+1). Drugi podatki prehitro sledijo prvim, da bi se kakovost lahko znatno izboljšala. Zato bi bilo treba roke za pošiljanje drugih ocen podaljšati z januarja leta n+1 na marec leta n+1, da bi imele države članice več časa za pridobitev kakovostnejših podatkov. Ker pravočasnost ključnih prvih ocen in končnih podatkov ostaja nespremenjena, se zdi primerno v ta namen podaljšati roke za druge ocene. Priloga II je bila posodobljena tako, da se upošteva predlagana sprememba rokov za pošiljanje drugih ocen EKR.
Namen preostalih predlaganih sprememb členov je:
–pojasniti prvi rok za pošiljanje podatkov za regionalne ekonomske račune za kmetijstvo (člen 3(2));
–omogočiti morebitna odstopanja od zahtev za regionalne ekonomske račune za kmetijstvo (člen 4b);
–sklicevanje na postopek v odboru (člen 4c), ki ni naveden v veljavni zakonodaji, vendar bi ga bilo treba dodati;
–v Prilogi I je predlaganih nekaj dodatnih sprememb (po posvetovanju s skupinami strokovnjakov).
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o ekonomskih računih za kmetijstvo
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 16 vsebuje referenčni okvir skupnih standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil za pripravo računov držav članic za statistične zahteve Unije („ESR 2010“).
(2) Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 17 vzpostavlja ekonomske račune za kmetijstvo (ERK) v Uniji z določitvijo metodologije in časovnih rokov za pošiljanje kmetijskih računov. Ekonomski računi za kmetijstvo so satelitski računi nacionalnih računov, kakor so opredeljeni v ESR 2010, namenjeni pa so pridobitvi usklajenih in med državami članicami primerljivih rezultatov za pripravo računov za namene Unije.
(3) Regionalni ekonomski računi za kmetijstvo (RERK) so ERK, prilagojeni na regionalni ravni. Samo nacionalni podatki ne morejo prikazati celotne in včasih zapletene slike dogajanja na podrobnejši ravni. Podatki na regionalni ravni prispevajo k boljšemu razumevanju raznovrstnosti regij ter dopolnjujejo informacije za Unijo, euroobmočje in posamezne države članice. Zato je treba RERK vključiti v Uredbo (ES) št. 138/2004, in sicer kar zadeva metodologijo in ustrezne roke za pošiljanje.
(4) Statistika ni več zgolj eden od številnih virov informacij za oblikovanje politik, temveč ima v postopku odločanja osrednjo vlogo. Za odločanje na podlagi dokazov je potrebna statistika, ki ustreza visokim merilom kakovosti, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 18 , v skladu z nameni, za katere se uporablja.
(5) Uredba (ES) št. 223/2009 določa pravni okvir za evropsko statistiko ter od držav članic zahteva, da upoštevajo statistična načela in merila kakovosti iz navedene uredbe. Poročila o kakovosti so bistvena, da se oceni in izboljša kakovost evropske statistike ter da se o tej kakovosti poroča. Odbor za evropski statistični sistem je kot evropski statistični standard za poročanje o kakovosti potrdil enotno integrirano metapodatkovno strukturo, pri čemer je z enotnimi standardi in usklajenimi metodami prispeval k izpolnitvi zahtev glede kakovosti statistike iz Uredbe (ES) št. 223/2009, zlasti iz člena 12(3) navedene uredbe.
(6) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za ureditev za poročila o kakovosti in njihovo vsebino. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z morebitnimi odstopanji od zahtev regionalnih ekonomskih računov za kmetijstvo. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
(7) Z ERK se evropskim oblikovalcem politik trikrat letno zagotovijo pomembni letni makroekonomski podatki; prvi in drugi oceni sledijo končni podatki. Sedanji rok za pošiljanje drugih ocen ERK po koncu referenčnega obdobja ne zagotavlja veliko časa za zbiranje izboljšanih podatkov v primerjavi s podatki, ki so bili predloženi za prve ocene ERK. Da bi se izboljšala kakovost drugih ocen, je treba rok za pošiljanje nekoliko podaljšati.
(8) Uredbo (ES) št. 138/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(9) Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za evropski statistični sistem –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 138/2004 se spremeni:
(1) v členu 3(2) se doda naslednji stavek:
„2. Podatki za regionalne ekonomske račune za kmetijstvo se prvič pošljejo najpozneje do 30. junija 2022.“
(2) vstavijo se naslednji členi:
„Člen 4a
Ocena kakovosti
1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti poslanih podatkov in metapodatkov.
2. V tej uredbi se za podatke, ki jih je treba poslati v skladu s členom 3 te uredbe, uporabljajo merila kakovosti, določena v členu 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.
3. Komisija (Eurostat) oceni kakovost sporočenih podatkov.
4. Pri uporabi meril kakovosti iz odstavka 2 za podatke, za katere velja ta uredba, Komisija z izvedbenimi akti opredeli načine, strukturo, pogostost in kazalnike ocenjevanja poročil o kakovosti ter določi rok za predložitev poročil Komisiji (Eurostatu). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 4c(2).
5. Države članice v najkrajšem možnem času obvestijo Komisijo (Eurostat) o vseh pomembnih informacijah ali spremembah v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi vplivale na kakovost poslanih podatkov.
6. Države članice Komisiji (Eurostatu) na ustrezno utemeljeno zahtevo predložijo dodatna pojasnila, potrebna za oceno kakovosti statističnih informacij.
Člen 4b
Odstopanja
1. Če bi bile za uporabo te uredbe potrebne večje prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice v zvezi z izvajanjem vsebine točke VII Priloge I „Regionalni ekonomski računi za kmetijstvo“ in programa pošiljanja podatkov za regionalne račune za kmetijstvo iz Priloge II, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi navedeni državi članici odobri odstopanja za največ dve leti.
2. Zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo za tako odstopanje v treh mesecih od [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe].
3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 4c.
Člen 4c
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“
(3) Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.
(4) Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
Uredba (EU) 2017/1951 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 s podaljšanjem programa do leta 2020 (UL L 284, 31.10.2017, str. 1).
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.2.2021
COM(2021) 54 final
PRILOGI
k predlogu
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o ekonomskih računih za kmetijstvo
PRILOGA I
Priloga I se spremeni:
(1) v oddelku „Vsebina“ se doda točka VII. Regionalni ekonomski računi za kmetijstvo:
„VII. Regionalni ekonomski računi za kmetijstvo
A.Splošna načela
1.Uvod
2.Regionalno gospodarstvo, regionalno ozemlje
3.Osnovna enota pri izdelavi regionalnih ekonomskih računov za kmetijstvo
4.Metode za izdelavo RERK
5.Koncepta rezidenčnosti in ozemlja
6.Kmetijska dejavnost in značilne enote
B.Transakcije s proizvodi
1.Proizvodnja
2.Vmesna potrošnja
3.Bruto investicije
C.Razdelitvene transakcije in drugi tokovi
1.Splošna pravila
2.Dodana vrednost
3.Potrošnja stalnega kapitala
4.Subvencije
5.Davki
6.Sredstva za zaposlene
7.Neto poslovni presežek
8.Obresti, najemnine
9.Podjetniški dohodek v kmetijstvu: splošna pravila za izračun
D.Kratek vpogled v izvajanje
1.Uvod
2.Opredelitev regionalnega kmetijstva
3.Merjenje kmetijske proizvodnje
4.Neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti
5.Vmesna potrošnja“;
(2) v točki 1.27 se tretja alinea nadomesti z:
„– po dogovoru proizvodnja bruto investicij v osnovna sredstva v obliki nekmetijskih proizvodov (kot so zgradbe ali stroji) za lastne potrebe ne velja kot pomožna dejavnost. Predvideva se, da je ta proizvodnja za lastno končno porabo ločljiva dejavnost in je zajeta kot proizvodnja prepoznavne lokalne EED. Podobno je treba obravnavati nastanitvene storitve, ki so na voljo zaposlenim kot nadomestilo v naravi (v računu ustvarjanja dohodka so zajete kot nadomestilo v naravi),“;
(3) točka 2.006 se nadomesti z naslednjim:
„2.006 V ERK je treba cene zaokrožiti na najbližje celo število ali jih navesti do enega ali dveh decimalnih mest natančno, odvisno od statistične zanesljivosti razpoložljivih cen. Za izdelavo ERK so potrebne ustrezne informacije o cenah v zvezi s kmetijskimi vložki in proizvodnjo.“;
(4) v točki 2.108 se točka g) nadomesti z naslednjim:
„g) nadomestilo za storitve, vsebovane v bruto premijah za zavarovanje, ki podjetju zagotavlja kritje pred tveganji, kakršna so izguba živine, škoda zaradi toče, pozebe, požara in neviht itd. Preostanek, torej neto premija, je sestavni del plačane bruto premije, ki je na razpolago zavarovalnici za poravnavo terjatev.
Natančna porazdelitev bruto premij na dva sestavna dela se lahko opravi samo za nacionalno gospodarstvo v celoti, kot v primeru nacionalnih računov. Razdelitev sestavnega dela storitve med proizvodne panoge se običajno opravi z ustreznimi ključi za razdelitev, v povezavi s sestavo tabel vložek-rezultat. Zato bi se bilo treba pri izpolnjevanju te postavke v ERK sklicevati na nacionalne računa (za zajemanje subvencij v zvezi z zavarovalnimi storitvami glej 3.063, opomba 1);“
(5) v točki 2.136 se tretja alinea nadomesti z:
„– spremembe v razvrstitvi ali strukturi osnovnih sredstev: npr. spremembe gospodarskega namena kmetijskih zemljišč, molzne živine, namenjene proizvodnji mesa (prim. 2.149, opomba 1), ali kmetijskih objektov, ki so bili spremenjeni za zasebno ali drugo ekonomsko rabo.“;
(6) doda se naslednje poglavje VII. Regionalni ekonomski računi za kmetijstvo:
„VII. REGIONALNI EKONOMSKI RAČUNI ZA KMETIJSTVO
A. SPLOŠNA NAČELA
1. Uvod
7.01 Regionalni računi imajo pomembno vlogo pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju regionalnih politik. Objektivni, zanesljivi, dosledni, ustrezni in usklajeni regionalni statistični kazalniki so trdna podlaga za politike, namenjene zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med evropskimi regijami.
7.02 Regionalni ekonomski računi za kmetijstvo (RERK) so ekonomski računi za kmetijstvo (ERK), prilagojeni na regionalni ravni.
7.03 RERK vsebujejo isti sklop računov kot ERK, vendar so zaradi konceptualnih težav in težav z merjenjem regionalni računi bolj omejeni v obsegu in manj podrobni kot ERK na nacionalni ravni.
7.04 RERK so regionalni računi in se izdelajo na podlagi regionalnih podatkov, ki se zbirajo neposredno, in nacionalnih podatkov z regionalnimi razčlenitvami, ki temeljijo na predpostavkah. Predpostavke so potrebne pri izdelavi regionalnih računov zaradi pomanjkanja dovolj popolnih, pravočasnih in zanesljivih regionalnih podatkov. To pomeni, da se nekatere medregionalne razlike ne odražajo nujno v regionalnih računih (ESR 2010, 13.08).
2. Regionalno gospodarstvo, regionalno ozemlje
7.05 Za vsako izdelavo regionalnih računov, ne glede na to, ali se nanašajo na gospodarske panoge ali na institucionalne sektorje, je potrebna stroga opredelitev regionalnega gospodarstva in regionalnega ozemlja. V teoriji kmetijska dejavnost v regiji zajema enote (kmetijska gospodarstva), ki se ukvarjajo s kmetijskimi dejavnostmi (prim. 1.60 do 1.66) na regionalnem ozemlju.
7.06 Regionalno gospodarstvo države je del celotnega gospodarstva navedene države. Celotno gospodarstvo je opredeljeno z institucionalnimi enotami in sektorji. Sestavljeno je iz vseh institucionalnih enot, ki imajo središče glavnega ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države. Ekonomsko ozemlje ne sovpada popolnoma z geografskim ozemljem (prim. 7.08). Ekonomsko ozemlje države se deli na regionalna ozemlja in zunajregionalno ozemlje (ESR 2010, 13.09).
7.07 Regionalno ozemlje sestavlja tisti del ekonomskega ozemlja države, ki je neposredno dodeljen regiji, kot je opredeljeno v ESR 2010. Prosta območja, vključno s carinskimi skladišči in tovarnami pod carinskim nadzorom, so priključena regijam, v katerih se nahajajo.
7.08 Vendar ta razdelitev ozemlja ni popolnoma skladna s konceptom nacionalnega ekonomskega ozemlja, ki se uporablja pri nacionalni računih. Zunajregionalno ozemlje sestavljajo deli ekonomskega ozemlja države, ki jih ni mogoče neposredno priključiti samo eni regiji in ki so izključeni iz RERK, tj.:
(a) zračni prostor države, ozemeljske vode in epikontinentalni pas v mednarodnih vodah, nad katerimi ima država izključne pravice;
(b) ozemeljske enklave (tj. geografska ozemlja v tujini, ki jih v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami uporabljajo državne agencije države (veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča, znanstvene postaje itd.));
(c) nahajališča nafte, zemeljskega plina itd. v mednarodnih vodah zunaj epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo rezidenčne enote.
7.09 Statistična klasifikacija teritorialnih enot (SKTE)( 1 ) zagotavlja enotno in enolično razčlenitev ekonomskega ozemlja Evropske unije. Za nacionalne namene se lahko regionalni računi pripravijo tudi na podrobnejši regionalni ravni (ESR 2010, 13.12).
3. Osnovna enota pri izdelavi regionalnih ekonomskih računov za kmetijstvo
7.10 Enote, ki jih gospodarske panoge uporabljajo za regionalne račune, so lokalne enote enovrstne dejavnosti (lokalne EED). Lokalna EED je proizvodna enota v merljivi obliki.
7.11 Statistični pristop (gospodarska panoga) lahko deluje na podlagi merljive enote, četudi to pomeni odstopanje od posamezne dejavnosti. Tako kot SNR 2008 tudi ESR 2010 daje prednost statističnemu pristopu in lokalni EED pri izdelavi nacionalnih računov po gospodarskih panogah. Zato opredeljujejo isto enoto za gospodarske panoge, ne glede na to, ali so gospodarske panoge zajete na regionalni ali nacionalni ravni.
7.12 Tako kot pri ERK se tudi pri RERK kot osnovna enota za kmetijsko dejavnost uporablja kmetijsko gospodarstvo, ki je „prilagojeno“ ob upoštevanju nekaterih dogovorov, da bi bilo skladno z zadevnimi cilji. Za to izbiro obstajata dva ključna razloga. Po eni strani je enota „kmetijsko gospodarstvo“ lokalna enota enovrstne dejavnosti za kmetijstvo (prim. 1.09 do 1.17), opredeljena kot del enote enovrstne dejavnosti (EED), ki se nanaša na lokalno raven. Lokalna EED je tudi najprimernejša enota za kmetijsko dejavnost, tudi če vključuje nekmetijske dopolnilne dejavnosti, ki jih ni mogoče prikazati ločeno od kmetijskih dejavnosti (prim. 1.15 in 1.16, 1.25 do 1.32).
7.13 Uporaba kmetijskega gospodarstva kot osnovne enote pomeni vključitev nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti teh gospodarstev v regionalne račune za kmetijstvo (prim. 7.12). Ker je namen ERK merjenje, opisovanje in analiza ustvarjanja dohodka iz kmetijske gospodarske dejavnosti, izključujejo enote, ki proizvajajo samo prostočasne dejavnosti (npr. vrtove in zasebno vzrejo živine). Nasprotno pa so v ERK zajete enote, ki se ukvarjajo s kmetijstvom za lastno oskrbo (prim. 1.24).
7.14 Kmetijsko gospodarstvo je referenčna enota za statistične raziskave kmetijstva, ne glede na to, ali so nacionalne ali regionalne. Prednost tega je, da lahko vrednotenje proizvodnje v količinskem smislu temelji neposredno na statističnih sistemih za merjenje površin, pridelka, velikosti čred itd. Izbira kmetijskega gospodarstva prispeva tudi k večji računovodski doslednosti.
4. Metode za izdelavo RERK
7.15 V ESR (ESR 2010, 13.24–13.32) sta predlagani dve metodi, ki se uporabljata za gospodarske dejavnosti oziroma za institucionalne sektorje: metoda od spodaj navzgor in metoda od zgoraj navzdol. Prva temelji na zbiranju podatkov na ravni enot (lokalnih EED, institucionalnih enot), ki se nato seštejejo, da se pridobi regionalna vrednost za različne agregate. Metoda od zgoraj navzdol rekonstruira regionalne vrednosti z razčlenitvijo nacionalne vrednosti, pri čemer se uporabi kazalnik, ki čim bolje odraža regionalno porazdelitev zadevne spremenljivke. Obe metodi se lahko tudi združita na različne načine, in sicer v kombinacije, ki se v ESR imenujejo „kombinirane metode od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol“. Prednost imajo metode od spodaj navzgor, čeprav se v številnih primerih dejansko uporabljajo „kombinirane metode od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol“.
5. Koncepta rezidenčnosti in ozemlja
7.16 Ekonomske transakcije tako podjetij kot gospodinjstev lahko segajo čez regionalne meje. Podjetja lahko delujejo tudi v več kot eni regiji, bodisi na stalnih lokacijah bodisi začasno, npr. velike kmetije lahko opravljajo delo v različnih regijah. Zato je potrebno jasno načelo, ki bo državam članicam v pomoč pri doslednem razporejanju te medregionalne dejavnosti določeni regiji.
7.17 Regionalni računi gospodarskih panog temeljijo na merilu rezidenčnosti proizvodne enote. Vsaka gospodarska panoga na regionalni ravni se nanaša na skupino lokalnih EED iste ali podobne glavne gospodarske dejavnosti, ki imajo središče ekonomskega interesa na navedenem regionalnem ozemlju. Pogosto je to središče interesa povezano z določeno dolgoročno lokacijo v regiji, kot v primeru institucionalnih enot, ki jim pripadajo lokalne EED.
7.18 Vendar imajo regionalni računi številne posebnosti. Pri nekaterih dejavnostih regije ni vedno enostavno opredeliti kot točno določeno območje. Povezava med lokacijo sedeža in fizično lokacijo kmetijskega gospodarstva lahko povzroči težave, saj lahko dejavnike kmetijske proizvodnje upravlja sedež v drugi regiji. Za RERK je pomembno, da se obe entiteti ločita, zato je treba kmetijsko gospodarstvo dodeliti regiji, v kateri se nahajajo njegovi proizvodni dejavniki, in ne regiji, v kateri ima sedež. Tako lahko en sedež povzroči nastanek več enot v smislu RERK, in sicer toliko enot, kolikor je rezidenčnih regij za lokalne EED, ki so izven regije sedeža.
7.19 Alternativni koncept, ki se na splošno ne uporablja v nacionalnih in regionalnih računih, bi bil strogo ozemeljski. Po tem konceptu se dejavnosti dodelijo ozemlju, na katerem dejansko potekajo, ne glede na rezidenčnost enot, vključenih v dejavnost.
7.20 Čeprav ima rezidenčni pristop prednost pri regionalni dodelitvi transakcij rezidenčnih enot, ESR 2010 ponuja nekaj omejenih možnosti za uporabo ozemeljskega pristopa (ESR 2010, 13.21), in sicer ko se ustvarijo namišljene enote za zemljišča in zgradbe v regiji ali državi, v kateri se zemljišča ali zgradbe nahajajo.
7.21 V hipotetičnem primeru, ko enote, ki so rezidenti v regiji, opravljajo dejavnosti samo na svojem regionalnem ozemlju, koncept rezidenčnosti sovpada s konceptom ozemlja. To velja tudi za regionalno dodelitev na podlagi namišljenih enot, ustvarjenih za zemljišča in zgradbe ter za podjetja brez ločene pravne osebnosti v drugih državah ali regijah, ki se razlikujejo od rezidenčne regije lastnika.
6. Kmetijska dejavnost in značilne enote
7.22 Gospodarska panoga je sestavljena iz vseh lokalnih enot enovrstne dejavnosti, ki opravljajo enako ali podobno gospodarsko dejavnost (prim. 1.59). Kmetijska dejavnost, kot je opisana v ERK, načeloma ustreza oddelku 01 v NACE po reviziji 2, razlike pa so prikazane v odstavkih 1.62 do 1.66. Področje uporabe RERK je opredeljeno na podlagi seznama značilnih dejavnosti, ki je bil pripravljen za ERK. Kmetijska dejavnost v ERK (in posledično v RERK) in gospodarska panoga, vzpostavljena za osrednji okvir nacionalnih računov, se nekoliko razlikujeta (prim. 1.93).
B. TRANSAKCIJE S PROIZVODI
7.23 Pri vrednotenju kmetijske proizvodnje se pojavlja določeno število specifičnih težav. Najpomembnejše so povezane s sezonskimi proizvodi, živinorejo in časovnim razporedom vknjižb v račune. Metodologija ERK določa natančna pravila o tem, kako je treba upoštevati učinke skladiščenja sezonskih proizvodov, kako je treba meriti proizvodnjo živine in kako je treba zajeti proizvode, ki so del nedokončane proizvodnje. Ta načela je treba upoštevati pri izdelavi RERK. Vendar to ne izključuje nekaterih prilagoditev na regionalni ravni, na primer za živinorejo. Poudariti je treba, da mora biti vsota regionalnega vrednotenja enaka vrednotenjem ERK.
1. Proizvodnja
a) Merjenje proizvodnje
7.24 Pri RERK proizvodnja regije pomeni vse proizvode s področja uporabe ERK, ki so jih v obračunskem obdobju v zadevni regiji proizvedle vse enote kmetijske dejavnosti, ne glede na to, ali so namenjeni za trženje izven gospodarske panoge, prodajo drugim kmetijskim gospodarstvom ali v nekaterih primerih za uporabo na istem gospodarstvu. Zato bi bilo treba:
(a) vsak kmetijski proizvod, ki zapusti kmetijsko gospodarstvo v regiji, zajeti kot del proizvodnje regije, ne glede na namembni kraj ali enoto, ki ga kupuje;
(b) nekatere kmetijske proizvode, ki jih isto kmetijsko gospodarstvo uporablja kot vmesno potrošnjo, vključiti v proizvodnjo regije (prim. 2.056).
7.25 Proizvodni proces pri živinoreji navadno traja več let. Pri vrednotenju živine je treba razlikovati med živalmi, ki so razvrščene kot osnovna sredstva (plemenske in delovne živali, krave molznice itd.), in živalmi, ki so razvrščene kot zaloge (živali, namenjene predvsem za meso). Da bi se izognili dvojnemu štetju, se transakcije, ki vključujejo premike živali med kmetijskimi gospodarstvi (in ki se štejejo kot „pozitivne“ prodaje za gospodarstva, ki prodajajo živino, in „negativne“ prodaje za gospodarstva, ki kupujejo živino), obravnavajo, kot je navedeno v nadaljevanju.
(a) Transakcije med kmetijskimi gospodarstvi v isti regiji, ki vključujejo živali, razvrščene kot osnovna sredstva, se (razen stroškov prenosa lastništva) medsebojno izničijo( 2 ) . Niso vpisane kot prodaje kmetijskih gospodarstev in zato niso vključene v proizvodnjo zadevne regije.
(b) Živali, ki so razvrščene kot zaloge in so predmet transakcije med regijami, se obravnavajo kot pozitivne prodaje (skupaj z izvozom) za regijo porekla, živali, kupljene iz drugih regij, pa kot negativne prodaje (skupaj z uvozom)( 3 ).
(c) Če se stroški prenosa lastništva (prevoz, trgovske marže itd.) nanašajo na trgovino z živalmi, razvrščenimi kot zaloge, se odštejejo od proizvodnje. To se zgodi samodejno, kadar gre za nakupe od kmetijskih gospodarstev v drugih regijah, saj so stroški del „negativnih“ prodaj, medtem ko je treba za trgovino z živalmi med gospodarstvi v isti regiji prilagoditi prodaje in s tem proizvodnjo.
b) Vrednotenje proizvodnje
7.26 Proizvodnja se vrednoti v osnovnih cenah (prim. 2.082), tj. vključno s subvencijami na proizvode minus davki na proizvode. Po tej metodi izračuna je treba davke in subvencije na proizvode razčleniti po regijah.
2. Vmesna potrošnja
a) Opredelitev
7.27 Vmesna potrošnja vključuje blago (razen osnovnih sredstev) in tržne storitve, porabljene med proizvodnim procesom za proizvodnjo drugega blaga (prim. 2.097 do 2.109).
7.28 Pri izdelavi RERK vmesna potrošnja vključuje:
(a) kmetijske proizvode, kupljene za porabo med proizvodnim procesom od drugih kmetijskih gospodarstev (v isti regiji ali v drugi regiji);
(b) nekatere proizvode, ki se uporabljajo kot potrošnja znotraj enote in so bili vpisani kot proizvodnja (prim. 2.054 do 2.058 in 7.24).
7.29 Poseben primer posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) se v regionalnih računih obravnava enako kot v nacionalnih računih. Če je ocena stanj posojil in vlog na voljo po regijah, se lahko uporabi metoda od spodaj navzgor. Vendar običajno ocene stanj posojil in vlog po regijah niso na voljo. V tem primeru se za razporejanje PMSFP gospodarskim panogam porabnicam uporabi druga najboljša metoda: regionalna bruto proizvodnja ali bruto dodana vrednost po gospodarskih panogah se uporabita kot razdelitvena kazalnika (ESR 2010, 13.40).
b) Vrednotenje vmesne potrošnje
7.30 Vsi proizvodi in storitve, uporabljeni za vmesno potrošnjo, se vrednotijo po ceni pridobitve (brez odbitnega DDV) (prim. 2.110 do 2.114).
3. Bruto investicije
7.31 Bruto investicije za kmetijstvo se dodatno delijo na:
(a) bruto investicije v osnovna sredstva;
(b) spremembe zalog.
a) Bruto investicije v osnovna sredstva
7.32 V kmetijstvu investicije v osnovna sredstva nastanejo, kadar kmetovalec pridobi ali proizvede osnovna sredstva, ki so v obdobju, daljšem od enega leta, namenjena za uporabo kot proizvodna sredstva v kmetijskem proizvodnem procesu. Merilo za dodelitev za zajemanje bruto investicij v osnovna sredstva se nanaša na gospodarske panoge porabnice in ne na gospodarsko panogo, v katero spada pravni lastnik.
7.33 Osnovna sredstva v lasti večregionalne enote so razporejena lokalnim EED, v katerih se uporabljajo. Osnovna sredstva, ki se uporabljajo v okviru poslovnega najema, se prikažejo v regiji lastnika sredstev, osnovna sredstva, ki se uporabljajo v okviru finančnega najema, pa v regiji uporabnika (ESR 2010, 13.33).
7.34 Nova sredstva, ki so vključena v osnovna sredstva, se vpišejo bruto, tj. brez odštetja potrošnje stalnega kapitala. Poleg tega se potrošnja stalnega kapitala običajno izračuna na podlagi teh sredstev. Neto investicije so bruto investicije z odbitkom potrošnje osnovnih sredstev.
7.35 Proizvodne enote lahko druga drugi prodajajo obstoječa sredstva, npr. rabljene stroje. Kadar se sredstva gibljejo med gospodarskimi panogami in regijami, je treba skupno plačano ceno vključiti v bruto investicije v osnovna sredstva v eni panogi ali regiji, prejeto ceno pa je treba odšteti od bruto investicij v osnovna sredstva v drugi panogi ali regiji. Transakcijske stroške lastništva sredstev, kot so pravni stroški prodaje zemljišč in obstoječih zgradb, kupec šteje kot dodatne bruto investicije v osnovna sredstva, tudi če nekatere stroške plača prodajalec.
7.36 Bruto investicije v osnovna sredstva za plemenske in delovne živali v regiji ustrezajo razliki med nakupi zunaj regije (vključno z uvozom) in prodajo v druge regije (vključno z izvozom), pri čemer se upoštevajo stroški prenosa lastništva od prodaje znotraj regije. Ko so vse regije agregirane, je treba zagotoviti, da se medregionalni tokovi medsebojno izničijo (razen stroškov prenosa lastništva), tako da je vsota vseh regionalnih bruto investicij v osnovna sredstva enaka bruto investicijam v osnovna sredstva nacionalnih kmetijskih računov. Kadar stalni kapital sestavlja živina, kot so delovne ali plemenske živali ali molznice, jo je treba, če se uporablja metoda od spodaj navzgor, vrednotiti v skladu z naslednjim dogovorom: prodaja živali kmetijskim gospodarstvom v drugih regijah predstavlja negativne bruto investicije v osnovna sredstva, medtem ko so nakupi iz drugih regij pozitivne bruto investicije v osnovna sredstva.
b) Spremembe zalog
7.37 Zaloge vključujejo vsa sredstva, ki niso del stalnega kapitala in so v danem trenutku v začasni lasti proizvodnih enot. Obstajata dve vrsti zalog: zaloge kmetijskih vložkov in zaloge proizvodnje (prim. 2.171).
7.38 Pri živalih, ki so razvrščene kot zaloge, se pri izračunu sprememb zalog upošteva trgovina, ki zajema prodajo v druge regije in nakupe iz njih ter uvoz in izvoz.
C. RAZDELITVENE TRANSAKCIJE IN DRUGI TOKOVI
7.39 Praktične težave, ki se v nekaterih primerih pojavijo pri pridobivanju zanesljivih regionalnih informacij o razdelitvenih transakcijah, zlasti kadar enote opravljajo dejavnosti v več kot eni regiji ali kadar regija ni vedno jasno opredeljeno območje, na katerem se izvajajo določene dejavnosti, pojasnjujejo, zakaj ESR zajema regionalne račune kmetijske dejavnosti samo v zvezi z nekaterimi agregati: dodana vrednost, subvencije, davki, sredstva za zaposlene, najemnine in drugi dohodki, obresti in bruto investicije v osnovna sredstva.
1. Splošna pravila
7.40 Razdelitvene transakcije so zajete po obračunskem načelu, se pravi v času, ko so ekonomska vrednost, dolgovani znesek ali terjatev ustvarjeni, se preoblikujejo ali prenehajo, in ne takrat, ko je plačilo dejansko izvedeno. To načelo zajemanja (ki temelji na pravicah in obveznostih) se uporablja za vse tokove, ne glede na to, ali so denarni, in ne glede na to, ali potekajo med enotami ali znotraj ene enote.
7.41 Kadar pa datuma pridobitve terjatve (dolga) ni mogoče natančno določiti, se lahko uporabi datum plačila ali drug sprejemljiv približek obračunskega načela (prim. 3.007).
2. Dodana vrednost
a) Splošna pravila
7.42 Dodana vrednost je rezultat proizvodne dejavnosti gospodarstva ali ene od njegovih panog v danem obdobju; je izravnalna postavka v računu proizvodnje. Dodana vrednost je razlika med vrednostjo proizvodnje in vrednostjo vmesne potrošnje. Je ključna pri merjenju produktivnosti gospodarstva ali gospodarske panoge (prim. 3.013) oziroma regije ali gospodarske panoge znotraj regije.
b) Vrednotenje dodane vrednosti
7.43 Dodana vrednost se lahko vnese bruto (bruto dodana vrednost v osnovnih cenah) ali neto (neto dodana vrednost v osnovnih cenah), tj. z vključeno potrošnjo stalnega kapitala ali brez nje. V skladu z metodo vrednotenja proizvodnje (osnovna cena) in vmesne potrošnje (kupčeve cene) se dodana vrednost meri po osnovnih cenah (prim. 3.013).
7.44 Uporaba osnovnih cen pomeni, da je treba davke na proizvode in subvencije na proizvode dodeliti določenemu blagu in storitvam, ki jih je nato treba razporediti med regije.
7.45 Strošek faktorjev se izračuna tako, da se od dodane vrednosti po osnovnih cenah odštejejo drugi davki na proizvodnjo, prištejejo pa druge subvencije na proizvodnjo. Neto dodana vrednost po strošku faktorjev predstavlja dohodek proizvodnih dejavnikov (prim. 3.014).
3. Potrošnja stalnega kapitala
7.46 Pri RERK se proizvodi in storitve, ki sestavljajo stalni kapital kmetijskega gospodarstva (kot so nasadi, ki večkrat dajejo pridelek, stroji in zgradbe, večje izboljšave zemljišč, programska oprema, stroški prenosa lastništva neproizvedenih sredstev itd.), obrabijo in zastarajo kot proizvodna sredstva v proizvodnem procesu. Takšna obraba in zastarelost se merita kot potrošnja stalnega kapitala. Podobno kot pri ERK se potrošnja stalnega kapitala ne bi smela izračunati za živino v produktivni dobi.
4. Subvencije
7.47 Pri RERK se uporabljajo enaka pravila kot pri ERK: tokovi, ki so v ERK razvrščeni kot subvencije za poslovanje, se v RERK razvrstijo na enak način; podobno se obravnavajo tokovi v obliki kapitalskih transferjev.
5. Davki
7.48 Pri RERK se uporabljajo enaka pravila kot pri ERK: različne vrste davkov so v RERK razvrščene na enak način kot v ERK.
6. Sredstva za zaposlene
7.49 Pri proizvajalcih se sredstva za zaposlene razporedijo lokalnim EED, v katerih so osebe zaposlene. Kadar ti podatki niso na voljo, se sredstva za zaposlene razporedijo po drugi najboljši metodi, tj. na podlagi opravljenih ur. Če niso na voljo ne podatki o sredstvih za zaposlene ne podatki o opravljenih urah, se uporabi število zaposlenih po lokalnih EED (prim. ESR 2010, 13.42).
7. Neto poslovni presežek
7.50 Neto poslovni presežek se izračuna na podlagi neto dodane vrednosti po osnovnih cenah, tako da se odštejejo sredstva za zaposlene in drugi davki na proizvodnjo ter prištejejo druge subvencije na proizvodnjo.
8. Obresti, najemnine
7.51 Pri RERK se uporabljajo enaka pravila kot pri ERK: tokovi, ki so razvrščeni kot obresti, in najemnine v ERK se razvrstijo na enak način v RERK.
9. Podjetniški dohodek v kmetijstvu: splošna pravila za izračun
7.52 Neposredno plačljivi dohodek od lastnine, ki izhaja iz kmetijskih dejavnosti in nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, tj. obresti, plačane na posojila, najeta v zvezi s temi dejavnostmi, vključno za nakup kmetijskih zemljišč, in najemnine, plačane lastnikom zemljišč, se odštejejo od poslovnega presežka (prim. 3.070 do 3.087).
D. KRATEK VPOGLED V IZVAJANJE
1. Uvod
7.53 Namen tega oddelka je izpostaviti nekatere vidike metodologije, zlasti izbiro kmetijskega gospodarstva in merjenje proizvodnje.
7.54 Kmetijsko gospodarstvo je referenčna enota za statistične raziskave kmetijstva na nacionalni in podnacionalni ravni. To je velika prednost za RERK, saj lahko vrednotenje proizvodnih količin temelji neposredno na statističnih sistemih za merjenje površin, pridelka, velikosti čred itd. Prednost izbire kmetijskega gospodarstva je tudi posledično večja doslednost računov. Proizvodnja in stroški se dejansko nanašajo na enake sklope enot, čeprav se metode ekstrapolacije po posameznih virih razlikujejo. Nazadnje se z izbiro kmetijskega gospodarstva skupaj s koncepti značilnih dejavnosti in enot izognemo potrebi po prilagoditvah, ki bi lahko bile sporne, kot v primeru vrtov in zasebne vzreje živine s strani nekmetovalcev. Ta konvencija olajšuje primerjavo med državami. Dejansko povezava s statističnimi podatki v fizičnih količinah – ki so ključnega pomena za kmetijstvo in zagotavljajo doslednost merjenja vknjižb, saj se tako omejijo prilagoditve ali popravki „izven statistike“ – očitno poenostavlja in izboljšuje izračune. Ti vidiki so skladni tudi s ciljem, ki določa, da ima pri RERK prednost pristop od spodaj navzgor.
2. Opredelitev regionalnega kmetijstva
7.55 Kmetijska dejavnost za vsako regijo zajema vsa gospodarstva, katerih proizvodni dejavniki se nahajajo v regiji. To načelo, ki je skladno s konceptom rezidenčnosti proizvodnih enot, lahko povzroči nekaj težav: kmetijska statistika običajno določa lokacijo gospodarstev glede na njihov sedež in ne neposredno glede na lokacijo proizvodnih dejavnikov. Ti dve lokaciji nista vedno enaki, ta pojav pa bo verjetno še pogostejši, ko se bodo kmetijska gospodarstva povečala. Zato bi bilo treba pri izdelavi RERK nekatera kmetijska gospodarstva ponovno razvrstiti med regijami in jih v nekaterih primerih celo razdeliti. To se lahko v praksi izkaže kot težavno; v takšnem primeru je morda bolje, da se za kmetijska gospodarstva ohrani ista lokacija kot pri statističnih raziskavah. Vendar je ta predlog odvisen od dveh pogojev: prvič, metoda določitve lokacije mora biti enaka za vse regije v državi, in drugič, vse vknjižbe je treba vrednotiti na podlagi virov, ki uporabljajo enaka pravila za določitev lokacije kmetijskih gospodarstev.
3. Merjenje kmetijske proizvodnje
7.56 Kmetijska proizvodnja vključuje nekatere rastlinske pridelke, ki jih isto kmetijsko gospodarstvo ponovno uporabi v obliki vmesne potrošnje; to zadeva predvsem proizvode za živalsko krmo. Zlasti za poljščine se lahko regionalna proizvodnja pogosto določi na podlagi pospravljenih količin v vsaki regiji, ki se nato ovrednotijo s cenami. V tem primeru se vrednoti celotna proizvodnja, ne glede na to, ali je namenjena za trženje zunaj gospodarske panoge, prodajo drugim kmetijskim gospodarstvom ali pa jo bo uporabilo isto kmetijsko gospodarstvo. Proizvodnja vsake regije se torej pridobi neposredno, v skladu s konceptom, sprejetim pri ERK in RERK. Cene, po katerih se vrednoti proizvodnja, ki tvori potrošnjo znotraj enote, lahko temeljijo tudi na regionalnih podatkih, ki ustrezajo cenam, po katerih se proizvodnja trži. Vendar pa je pomanjkanje regionalnih podatkov o cenah splošna težava pri vrednotenju proizvodnje, in sicer tako (regionalne) proizvodnje, ki se trži, kot tudi proizvodnje, ki tvori potrošnjo znotraj enote. Zato pri RERK vrednotenje proizvodov, ki tvorijo potrošnjo znotraj enote, povzroča enake težave kot vrednotenje proizvodov, ki se tržijo. Vendar je stanje drugačno, kadar količin ni mogoče vrednotiti na regionalni ravni. V tem primeru je metoda od zgoraj navzdol, ki temelji na vrednotenjih na nacionalni ravni, običajno edina, ki se lahko uporabi( 4 ) .
7.57 Pri živalih bi bilo treba ne glede na to, ali so razvrščene kot zaloge ali kot stalni kapital, upoštevati naslednje točke:
·vrednotenje sprememb zalog in bruto investicij v osnovna sredstva v zvezi z živalmi na regionalni ravni, pri čemer sta ta dva tokova dejansko sestavna dela posredne metode izračuna proizvodnje;
·vrednotenje trgovine z živalmi med regijami, pri čemer je ta trgovina tudi sestavni del posredne metode izračuna proizvodnje;
·razčlenitev uvoznih in izvoznih tokov živali po regijah;
·ustrezna obravnava stroškov prenosa lastništva;
·metoda prilagoditve RERK glede na ERK.
7.58 V nekaterih primerih je lahko posredna metoda izračuna proizvodnje živali pretežka na regionalni ravni. V takih primerih je bolje, da se proizvodnja izračuna na podlagi modela, ki uporablja fizične podatke, nato pa se izvedejo prilagoditve vrednostim ERK.
4. Neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti
7.59 Obstajajo različni načini vključevanja neločljivih nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti v RERK, odvisno od vrste dejavnosti. Nekatere od teh dopolnilnih dejavnosti, kot je na primer predelava kmetijskih proizvodov, so močno skoncentrirane na regionalni ravni. V tem primeru lahko vrednotenja proizvodnje, tako na ravni količin kot na ravni cen, temeljijo na lokalnih statističnih podatkih. Za to proizvodnjo so vrednosti v ERK dejansko enake kot vrednosti v RERK. Drugi primeri pa so lahko težavnejši. Na primer za nekatere dejavnosti morda ni regionalnega vira, zlasti če niso že od samega začetka skoncentrirane v določenih regijah. Za druge dejavnosti se regionalni podatki zagotavljajo s statističnimi raziskavami ali informacijami iz mikroekonomskih računov (na primer iz mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (FADN)), vendar ni nobenega zagotovila, da so ti podatki regionalno reprezentativni. Poleg tega so podatki lahko stari, viri za zanesljivo posodabljanje pa niso na voljo. Tudi kvalitativni kazalniki na regionalni ravni so redki. V vseh teh primerih so vrednosti ERK izhodišče za metode RERK. Pogosto je treba uporabiti metode od zgoraj navzdol.
5. Vmesna potrošnja
7.60 Pri RERK vmesna potrošnja vključuje kmetijske proizvode, ki jih uporabljajo kmetijska gospodarstva, ne glede na to, ali z njimi neposredno trgujejo kmetovalci v isti regiji oziroma različnih regijah ali pa trgovanje poteka prek posrednikov, ki lahko postanejo lastniki proizvodov, preden se prodajo naprej, itd. Poleg tega se nekateri kmetijski proizvodi iz potrošnje znotraj enote vpišejo tudi kot vmesna potrošnja, predvsem nekatere poljščine, ki se uporabljajo kot krma za živino. Noben nakup živali, tudi uvoženih, se ne vpiše kot vmesna potrošnja.
7.61 Po prvi metodi izračuna vmesne potrošnje kmetijskih proizvodov na regionalni ravni se za vsak proizvod posebej izračuna razlika med proizvodnjo RERK in tistim delom proizvodnje, ki naj bi zapustil gospodarsko panogo( 5 ). Vendar to ni popolnoma točna predstavitev vmesne potrošnje kmetijskih proizvodov v vsaki regiji; vključeni so sicer kmetijski proizvodi, namenjeni vmesni potrošnji kmetijskih gospodarstev v drugih regijah, niso pa vključeni kmetijski proizvodi, ki prihajajo s kmetijskih gospodarstev v drugih regijah. Vmesno potrošnjo je zato treba prilagoditi v skladu z vrednostmi ERK.
7.62 Možna je tudi druga računska metoda, pri kateri se kot vir informacij uporabi mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev. Ta vir omogoča vrednotenje vmesne potrošnje kmetijskih proizvodov, ne glede na to, ali izhajajo iz prodaje drugih kmetijskih gospodarstev ali iz drugih virov, kot je uvoz. Vendar proizvodi, ki jih isto kmetijsko gospodarstvo uporablja kot vmesno potrošnjo, v mreži za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev niso zajeti na popolnoma enak način, zato so potrebni popravki. Zato je vmesno potrošnjo prav tako treba prilagoditi v skladu z vrednostmi ERK.“
PRILOGA II
Priloga II se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA II
PROGRAM POŠILJANJA PODATKOV
Za vsako postavko proizvodnje (postavke 01 do 18, vključno s podpostavkami), je treba poslati vrednost v osnovni ceni in tudi njene sestavne dele (vrednost v proizvajalčevih cenah, subvencije na proizvode in davke na proizvode).
Podatke za račun proizvodnje in za bruto investicije v osnovna sredstva je treba poslati v tekočih cenah in cenah iz predhodnega leta.
Vse vrednosti se izražajo v milijonih enot nacionalne valute. Vložek dela bi bilo treba izraziti v 1 000 letnih delovnih enotah.
Podatke za regionalne račune za kmetijstvo je treba poslati izključno v tekočih cenah.
1. Račun proizvodnje
|
Prenos glede na referenčno leto n |
|||||
|
a |
b |
c |
d |
||
|
Postavka |
Seznam spremenljivk |
November
leto n
|
Marec
leto n + 1
|
September
|
Junij
|
|
01 |
ŽITA (tudi seme) |
X |
X |
X |
X |
|
01.1 |
Pšenica in pira |
X |
X |
X |
X |
|
01.1/1 |
Navadna pšenica in pira |
— |
— |
X |
X |
|
01.1/2 |
Trda pšenica |
— |
— |
X |
X |
|
01.2 |
Rž in soržica |
X |
X |
X |
X |
|
01.3 |
Ječmen |
X |
X |
X |
X |
|
01.4 |
Oves in mešanice poletnih vrst žita |
X |
X |
X |
X |
|
01.5 |
Koruza za zrnje |
X |
X |
X |
X |
|
01.6 |
Riž |
X |
X |
X |
X |
|
01.7 |
Druga žita |
X |
X |
X |
X |
|
02 |
INDUSTRIJSKE RASTLINE |
X |
X |
X |
X |
|
02.1 |
Oljna semena in plodovi (vključno s semeni) |
X |
X |
X |
X |
|
02.1/1 |
Seme oljne ogrščice in repice |
— |
— |
X |
X |
|
02.1/2 |
Sončnica |
— |
— |
X |
X |
|
02.1/3 |
Soja |
— |
— |
X |
X |
|
02.1/4 |
Druge oljnice |
— |
— |
X |
X |
|
02.2 |
Stročnice (vključno s semenom) |
X |
X |
X |
X |
|
02.3 |
Surovi tobak |
X |
X |
X |
X |
|
02.4 |
Sladkorna pesa |
X |
X |
X |
X |
|
02.5 |
Druge industrijske rastline |
X |
X |
X |
X |
|
02.5/1 |
Rastline za vlakna |
— |
— |
X |
— |
|
02.5/2 |
Hmelj |
— |
— |
X |
— |
|
02.5/3 |
Druge industrijske rastline: drugo |
— |
— |
X |
— |
|
03 |
KRMNE RASTLINE |
X |
X |
X |
X |
|
03.1 |
Koruza za krmo |
— |
— |
X |
X |
|
03.2 |
Krmne korenovke (vključno s krmno peso) |
— |
— |
X |
X |
|
03.3 |
Druge krmne rastline |
— |
— |
X |
X |
|
04 |
ZELENJAVA IN HORTIKULTURNI PROIZVODI |
X |
X |
X |
X |
|
04.1 |
Sveža zelenjava |
X |
X |
X |
X |
|
04.1/1 |
Cvetača |
— |
— |
X |
— |
|
04.1/2 |
Paradižnik |
— |
— |
X |
— |
|
04.1/3 |
Druga sveža zelenjava |
— |
— |
X |
— |
|
04.2 |
Rastline in cvetje |
X |
X |
X |
X |
|
04.2/1 |
Sadike iz drevesnic |
— |
— |
X |
— |
|
04.2/2 |
Okrasne rastline in cvetje (vključno z božičnimi drevesci) |
— |
— |
X |
— |
|
04.2/3 |
Nasadi |
— |
— |
X |
— |
|
05 |
KROMPIR (vključno s semenskim) |
X |
X |
X |
X |
|
06 |
SADJE |
X |
X |
X |
X |
|
06.1 |
Sveže sadje |
X |
X |
X |
X |
|
06.1/1 |
Namizna jabolka |
— |
— |
X |
— |
|
06.1/2 |
Namizne hruške |
— |
— |
X |
— |
|
06.1/3 |
Breskve |
— |
— |
X |
— |
|
06.1/4 |
Drugo sveže sadje |
— |
— |
X |
— |
|
06.2 |
Citrusi |
X |
X |
X |
X |
|
06.2/1 |
Sladke pomaranče |
— |
— |
X |
— |
|
06.2/2 |
Mandarine |
— |
— |
X |
— |
|
06.2/3 |
Limone |
— |
— |
X |
— |
|
06.2/4 |
Drugi citrusi |
— |
— |
X |
— |
|
06.3 |
Tropsko sadje |
X |
X |
X |
X |
|
06.4 |
Grozdje |
X |
X |
X |
X |
|
06.4/1 |
Namizno grozdje |
— |
— |
X |
— |
|
06.4/2 |
Drugo grozdje |
— |
— |
X |
— |
|
06.5 |
Oljke |
X |
X |
X |
X |
|
06.5/1 |
Namizne oljke |
— |
— |
X |
— |
|
06.5/2 |
Druge oljke |
— |
— |
X |
— |
|
07 |
VINO |
X |
X |
X |
X |
|
07.1 |
Namizno vino |
— |
— |
X |
— |
|
07.2 |
Kakovostno vino |
— |
— |
X |
— |
|
08 |
OLJČNO OLJE |
X |
X |
X |
X |
|
09 |
DRUGI RASTLINSKI PRIDELKI |
X |
X |
X |
X |
|
09.1 |
Rastlinske surovine za pletarstvo |
— |
— |
X |
— |
|
09.2 |
Semena |
— |
— |
X |
— |
|
09.3 |
Drugi rastlinski pridelki: drugo |
— |
— |
X |
— |
|
|
RASTLINSKA PROIZVODNJA (01 DO 09) |
X |
X |
X |
X |
|
11 |
ŽIVALI |
X |
X |
X |
X |
|
11.1 |
Govedo |
X |
X |
X |
X |
|
11.2 |
Prašiči |
X |
X |
X |
X |
|
11.3 |
Konji |
X |
X |
X |
X |
|
11.4 |
Ovce in koze |
X |
X |
X |
X |
|
11.5 |
Perutnina |
X |
X |
X |
X |
|
11.6 |
Druge živali |
X |
X |
X |
X |
|
12 |
ŽIVALSKI PROIZVODI |
X |
X |
X |
X |
|
12.1 |
Mleko |
X |
X |
X |
X |
|
12.2 |
Jajca |
X |
X |
X |
X |
|
12.3 |
Drugi živalski proizvodi |
X |
X |
X |
X |
|
12.3/1 |
Surova volna |
— |
— |
X |
— |
|
12.3/2 |
Zapredki sviloprejk |
— |
— |
X |
— |
|
12.3/3 |
Drugi živalski proizvodi: drugo |
— |
— |
X |
— |
|
13 |
ŽIVINOREJA (11+12) |
X |
X |
X |
X |
|
14 |
PROIZVODNJA KMETIJSKIH PROIZVODOV (10+13) |
X |
X |
X |
X |
|
15 |
PROIZVODNJA KMETIJSKIH STORITEV |
X |
X |
X |
X |
|
15.1 |
KMETIJSKE STORITVE |
— |
— |
X |
— |
|
15.2 |
ZAKUP MLEČNE KVOTE |
— |
— |
X |
— |
|
16 |
KMETIJSKA PROIZVODNJA (14+15) |
X |
X |
X |
X |
|
17 |
NEKMETIJSKE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI (NELOČLJIVE) |
X |
X |
X |
X |
|
17.1 |
PREDELAVA KMETIJSKIH PRIDELKOV |
X |
X |
X |
X |
|
17.2 |
DRUGE NELOČLJIVE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI (PROIZVODI IN STORITVE) |
X |
X |
X |
X |
|
18 |
PROIZVODNJA KMETIJSKE DEJAVNOSTI (16+17) |
X |
X |
X |
X |
|
|
SKUPNA VMESNA POTROŠNJA |
X |
X |
X |
X |
|
19.01 |
SEME IN SADIKE |
X |
X |
X |
X |
|
19.02 |
ENERGIJA; MAZIVA |
X |
X |
X |
X |
|
19.02/1 |
– električna energija |
— |
— |
X |
— |
|
19.02/2 |
– plin |
— |
— |
X |
— |
|
19.02/3 |
– druga goriva |
— |
— |
X |
— |
|
19.02/4 |
– drugo |
— |
— |
X |
— |
|
19.03 |
GNOJILA IN SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE TAL |
X |
X |
X |
X |
|
19.04 |
ZAŠČITNA SREDSTVA IN PESTICIDI |
X |
X |
X |
X |
|
19.05 |
VETERINARSKI STROŠKI |
X |
X |
X |
X |
|
19.06 |
ŽIVALSKA KRMA |
X |
X |
X |
X |
|
19.06/1 |
– krma, kupljena od drugih kmetijskih gospodarstev |
X |
X |
X |
X |
|
19.06/2 |
– krma, kupljena izven kmetijske dejavnosti |
X |
X |
X |
X |
|
19.06/3 |
– krma, pridelana in porabljena na istem gospodarstvu |
X |
X |
X |
X |
|
19.07 |
VZDRŽEVANJE STROJEV IN OPREME |
X |
X |
X |
X |
|
19.08 |
VZDRŽEVANJE STAVB |
X |
X |
X |
X |
|
19.09 |
KMETIJSKE STORITVE |
X |
X |
X |
X |
|
19.10 |
POSREDNO MERJENE STORITVE FINANČNEGA POSREDNIŠTVA (PMSFP) |
X |
X |
X |
X |
|
19.11 |
DRUGO BLAGO IN STORITVE |
X |
X |
X |
X |
|
20 |
BRUTO DODANA VREDNOST V OSNOVNIH CENAH (18–19) |
X |
X |
X |
X |
|
21 |
POTROŠNJA STALNEGA KAPITALA |
X |
X |
X |
X |
|
21.1 |
OPREMA |
— |
— |
X |
— |
|
21.2 |
STAVBE |
— |
— |
X |
— |
|
21.3 |
NASADI |
— |
— |
X |
— |
|
21.4 |
DRUGO |
— |
— |
X |
— |
|
22 |
NETO DODANA VREDNOST V OSNOVNIH CENAH (20–21) |
X |
X |
X |
X |
2. Račun ustvarjanja dohodka
|
Prenos glede na referenčno leto n |
|||||
|
a |
b |
c |
d |
||
|
Postavka |
Seznam spremenljivk |
November
leto n
|
Marec
|
September
|
Junij
|
|
23 |
SREDSTVA ZA ZAPOSLENE |
X |
X |
X |
X |
|
24 |
DRUGI DAVKI NA PROIZVODNJO |
X |
X |
X |
X |
|
25 |
DRUGE SUBVENCIJE NA PROIZVODNJO |
X |
X |
X |
X |
|
26 |
FAKTORSKI DOHODEK (22–24+25) |
X |
X |
X |
X |
|
27 |
POSLOVNI PRESEŽEK / RAZNOVRSTNI DOHODEK (22–23–24+25) |
X |
X |
X |
X |
3 Račun podjetniškega dohodka
|
Prenos glede na referenčno leto n |
|||||
|
a |
b |
c |
d |
||
|
Postavka |
Seznam spremenljivk |
November
leto n
|
Marec
|
September
|
Junij
|
|
28 |
PLAČLJIVE NAJEMNINE IN DRUGE BREMENITVE, KI IZHAJAJO IZ NAJEMA NEPREMIČNIN |
X |
X |
X |
X |
|
29 |
ODHODKI ZA OBRESTI |
X |
X |
X |
X |
|
30 |
PRIHODKI IZ OBRESTI |
X |
X |
X |
X |
|
31 |
PODJETNIŠKI DOHODEK (27–28–29+30) |
X |
X |
X |
X |
4 Elementi računa kapitala
|
Prenos glede na referenčno leto n |
|||||
|
a |
b |
c |
d |
||
|
Postavka |
Seznam spremenljivk |
November
leto n
|
Marec
|
September
|
Junij
|
|
32 |
BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA, PROIZVEDENA V KMETIJSTVU |
— |
— |
X |
X |
|
32.1 |
BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA – NASADI |
— |
— |
X |
— |
|
32.2 |
BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA – ŽIVALI |
— |
— |
X |
— |
|
33 |
BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA, PROIZVEDENA IZVEN KMETIJSTVA |
— |
— |
X |
X |
|
33.1 |
BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA – STROJI IN OPREMA |
— |
— |
X |
— |
|
33.2 |
BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA – STAVBE |
— |
— |
X |
— |
|
33.3 |
DRUGE BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA |
— |
— |
X |
— |
|
34 |
BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA (BREZ ODBITNEGA DDV) (32+33) |
— |
— |
X |
X |
|
35 |
NETO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA (BREZ ODBITNEGA DDV) (34–21) |
— |
— |
X |
X |
|
36 |
SPREMEMBE ZALOG |
— |
— |
X |
X |
|
37 |
KAPITALSKI TRANSFERJI |
— |
— |
X |
X |
|
37.1 |
INVESTICIJSKE PODPORE |
— |
— |
X |
— |
|
37.2 |
DRUGI KAPITALSKI TRANSFERJI |
— |
— |
X |
— |
5 Vložek dela v kmetijstvu
|
Prenos glede na referenčno leto n |
||||
|
a |
b |
C |
||
|
Postavka |
Seznam spremenljivk |
November
leto n
|
Marec
|
September
|
|
38 |
SKUPNI VLOŽEK DELA V KMETIJSTVU |
X |
X |
X |
|
38.1 |
NEPLAČANI VLOŽEK DELA V KMETIJSTVU |
X |
X |
X |
|
38.2 |
PLAČANI VLOŽEK DELA V KMETIJSTVU |
X |
X |
X |
“
