EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.5.2020

COM(2020) 441 final

2020/0111(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po pandemiji COVID-19

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Pandemija COVID-19 predstavlja obsežno in resno javnozdravstveno krizo. Močno vpliva na prebivalce, družbe in gospodarstva po vsem svetu. Obseg zdravstvene krize in odzivi politike, da bi jo obvladali, so brez primere. Posledično je globina njenih socio-ekonomskih učinkov izjemno negotova. Že na tej stopnji je jasno, da predstavlja do zdaj največje in pereče izzive za finančne in gospodarske sisteme držav članic. V skladu s spomladanskimi gospodarskimi napovedmi Komisije 1 naj bi se BDP EU letos zmanjšal za približno 7,5 %, kar je veliko več kot v času svetovne finančne krize leta 2009, leta 2021 pa naj bi se ponovno povišal za samo 6 %, stopnja brezposelnosti v EU pa naj bi se v letu 2020 povečala na 9 %, kar pomeni tveganje povečanja revščine in neenakosti.

Države članice so se odzvale s sprejemanjem izjemnih diskrecijskih gospodarskih in finančnih ukrepov. Skupaj z učinkom tako imenovanih „samodejnih stabilizatorjev“, tj. plačil, predvidenih v sistemih zavarovanja za primer brezposelnosti in sistemov socialne varnosti, ter v kombinaciji z izgubo davčnih prihodkov ti ukrepi znatno vplivajo na javne finance držav članic z znatnim dvigom skupnega javnofinančnega primanjkljaja, in sicer z 0,6 % BDP v letu 2019 na 8,5 % BDP v euroobmočju in EU letos.

Šok za gospodarstvo EU je simetričen, saj je pandemija prizadela vse države članice, vendar je učinek pandemije med državami članicami zelo različen, kot je različna tudi njihova zmožnost obvladovanja gospodarskega in fiskalnega šoka in odzivanja nanj, kar je odvisno od posebnih gospodarskih struktur in začetnih pogojev držav članic. Zato obstaja tveganje, da bo kriza povečala razlike znotraj Unije, kar bi ogrozilo skupno ekonomsko in socialno odpornost.

Unija je ukrepala hitro, da bi v mejah sedanjega večletnega finančnega okvira, ki se izteče leta 2020, zagotovila usklajen in močan kolektivni odziv na socialne in ekonomske posledice krize. Ta odziv dopolnjuje diskrecijske gospodarske in finančne ukrepe, ki so jih sprejele države članice.

Kriza bi lahko trajno poškodovala gospodarsko tkivo Unije, če je ne obravnavamo s sorazmernim kratkoročnim in srednjeročnim odzivom politike na ravni Unije.

Za celovit načrt za evropsko okrevanje bodo potrebne obsežne javne in zasebne naložbe na evropski ravni, da bi Uniji omogočili začetek trajnostnega in odpornega okrevanja, ustvarili visokokakovostna delovna mesta in odpravili neposredno škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, hkrati pa podprli zelene in digitalne prednostne naloge Unije. Komisija za zagotovitev financiranja predlaganega akta predlaga spremembo [sklepa o virih lastnih sredstev], ki bi Uniji omogočila, da začasno in izjemoma najame posojilo v višini 750 milijard EUR v cenah iz leta 2018 za povečanje zgornje meje virov lastnih sredstev, da krijejo obveznosti in pogojne obveznosti za posojila državam članicam. Predlagani akt določa dodelitev sredstev različnim programom Unije v skladu s strategijo, določeno v načrtu Evropske unije za okrevanje.

500 milijard EUR v cenah iz leta 2018 bo porabljenih za nepovratno podporo, vračljivo podporo prek finančnih instrumentov ali za oblikovanje rezervacij za proračunska jamstva in z njimi povezane odhodke.

250 milijard EUR v cenah iz leta 2018 se bo uporabilo za zagotavljanje posojil državam članicam. Unija bo nosila pogojno obveznost v obliki jamstva za navedena posojila, dokler ne bodo povrnjena.

Člen 3 določa najvišji znesek, s katerim se lahko financira Instrument. Načini uporabe sredstev so prav tako jasno določeni v členu 3, kjer so opisani prejemni programi, pa tudi narava podpore (nepovratna sredstva, posojila in jamstva). V členih 2 in 4 ta uredba prav tako strogo omejuje obseg in čas uporabe sredstev. To izključuje možnost, da se lahko Instrument Evropske unije za okrevanje uporabi za kakršne koli druge namene, razen za reševanje neposrednih ekonomskih in socialnih posledic te krize.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Instrument Evropske unije za okrevanje zagotavlja financiranje za ukrepe in dejavnosti, ki jih je treba izvesti v skladu z načrtom Evropske unije za okrevanje. Viri, zbrani z izdajo, se bodo uporabili za programe Unije v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira na naslednjih področjih:

·zagotavljanje podpore v obliki nepovratnih sredstev in posojil za izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost;

·zagotavljanje podpore za nove naložbe v okviru obstoječih in predlaganih proračunskih jamstev (EFSI/InvestEU), med drugim za (1) podjetja, ki jih je prizadela kriza, vendar so sicer uspešna, da bi izšla iz krize, in zlasti za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda; (2) ciljno usmerjeno podporo projektom evropskega strateškega interesa za dobavne verige na notranjem trgu, da se razvije strateška neodvisnost EU v ključnih sektorjih in zmogljivostih;

·okrepljena podpora regijam in sektorjem, ki jih je prizadela kriza, in sicer z okrepljenimi ukrepi kohezijske politike;

·podpora raziskavam in inovacijam v odziv na pandemijo COVID-19;

·izboljšanje pripravljenosti na krize in izboljšanje strateške odpornosti sistemov zdravstvenega varstva v Uniji;

·ublažitev učinka pandemije COVID-19 na pravičen prehod na zeleno gospodarstvo na območjih;

·podpora ukrepom za obravnavanje vpliva pandemije COVID-19 na razvoj podeželja;

·podpiranje partnerskih držav, zlasti na Zahodnem Balkanu, v sosedstvu in Afriki, v njihovih prizadevanjih za boj in okrevanje od posledic pandemije ter za krepitev njihove odpornosti.

Dejavnosti in ukrepi se bodo izvajali v skladu s pogoji, določenimi v temeljnih aktih o vzpostavitvi instrumentov politike. Zato Komisija hkrati predstavlja potrebne zakonodajne predloge, ki zagotavljajo, da lahko ti instrumenti politike prejmejo zunanje namenske prihodke, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe.    

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije predvideva možnost ukrepov, sprejetih v duhu solidarnosti med državami članicami, ki ustrezajo gospodarskim razmeram. Sedanje stanje je brez primere. Zanj so značilne hude težave zaradi izrednih dogodkov, na katere države članice nimajo vpliva. Zato je primerno, da se v skladu s členom 122 PDEU sprejmejo izjemni začasni ukrepi za podporo okrevanju in odpornosti po vsej Uniji.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ciljev tega instrumenta države članice same ne morejo zadovoljivo doseči zaradi obsega ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Instrument Evropske unije za okrevanje Uniji omogoča, da dopolni gospodarske in finančne ukrepe držav članic, zlasti v obliki „samodejnih stabilizatorjev“ ter diskrecijskih gospodarskih in finančnih ukrepov, s hitrim in ciljno usmerjenim znatnim povečanjem diskrecijske porabe.

Takšna dopolnilna uporaba financiranja zagotavlja, da notranji trg ne bo oslabljen zaradi razlik v zmožnosti držav članic, da mobilizirajo finančna sredstva, in v duhu solidarnosti zagotavlja financiranje tudi v tistih državah članicah, kjer je fiskalni manevrski prostor za diskrecijsko porabo omejen. Poleg tega zagotavlja, da poraba poteka na podlagi skladne ekonomske strategije, usklajene med državami članicami.

Samo tako usklajeno ukrepanje, ki temelji na duhu solidarnosti med državami članicami v času krize, lahko zagotovi, da se prihodki mobilizirajo v dovolj virih za učinkovito posredovanje Unije na najbolj prizadetih območjih ali sektorjih.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Komisija meni, da je primerno ukrepati z uredbo zaradi njene neposredne in takojšnje uporabe ter njenega splošnega področja uporabe.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

2020/0111 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po pandemiji COVID-19

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 122 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Države članice so sprejele vrsto ukrepov brez primere, da bi omejile širjenje koronavirusne bolezni (v nadaljnjem besedilu: COVID-19), ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 razglasila za pandemijo.

(2)Ti ukrepi, sprejeti kot odziv na izjemne razmere, na katere države članice nimajo vpliva, so povzročili znatne motnje gospodarskih dejavnosti, ki se odražajo v strmem upadu bruto domačega proizvoda in resnem vplivu na zaposlovanje, socialne razmere, revščino in neodvisnost. Zlasti so povzročili motnje v dobavnih verigah in proizvodnji ter odsotnost z delovnega mesta. Poleg tega je zagotavljanje številnih storitev postalo nemogoče ali zelo težavno. Hkrati se je zmanjšalo povpraševanje potrošnikov. Veliko podjetij se sooča z likvidnostnimi težavami in njihova solventnost je ogrožena, medtem ko so finančni trgi zelo nestanovitni. Zelo prizadeti so zlasti ključni sektorji, kot sta potovanja in turizem. Širše gledano so ti ukrepi že povzročili ali bodo povzročili resno poslabšanje finančnega položaja številnih podjetij v Uniji.

(3)Kriza se je hitro razširila po Uniji in tretjih državah. Za leto 2020 je v Uniji predvideno močno zmanjšanje rasti. Tveganja okrevanja so v različnih državah članicah zelo neenakomerna, kar povečuje razlike med nacionalnimi gospodarstvi. Različna fiskalna zmožnost držav članic, da zagotovijo finančno podporo, kjer je to najbolj potrebno za okrevanje, in razhajanje pri nacionalnih ukrepih ogrožata enotni trg ter socialno in teritorialno kohezijo.

(4)Potreben je celovit sklop ukrepov za okrevanje gospodarstva, kar zahteva obsežne javne in zasebne naložbe, da bi Uniji omogočili začetek trajnostnega in odpornega okrevanja, ustvarili visokokakovostna delovna mesta, podpirali socialno vključenost in odpravili neposredno škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, hkrati pa podprli zelene in digitalne prednostne naloge Unije. 

(5)Te izjemne razmere, na katere države članice nimajo vpliva, zahtevajo usklajen in enoten pristop na ravni Unije. Da bi preprečili nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja, zaposlovanja in socialne kohezije ter spodbudili uravnoteženo okrevanje gospodarske dejavnosti, bi bilo treba vzpostaviti izjemen in usklajen program gospodarske in socialne podpore v duhu solidarnosti med državami članicami, zlasti za tiste, ki so bile najbolj prizadete.

(6)Ker je instrument izjemen odziv na te začasne, vendar izredne okoliščine, bi morala biti podpora v okviru instrumenta na voljo le za obravnavanje posledic pandemije COVID-19 ali za potrebe po takojšnjem financiranju, da bi preprečili ponoven pojav pandemije COVID-19.

(7)Ta instrument bi se moral osredotočiti zlasti na ukrepe za ponovno vzpostavitev trgov dela, socialne zaščite in sistemov zdravstvenega varstva, ukrepe za ponovno oživitev potenciala za trajnostno rast in zaposlovanje, da bi se okrepila kohezija med državami članicami in podprl njihov prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, ukrepe za podporo podjetjem, ki jih je prizadel učinek pandemije COVID-19, zlasti malim in srednjim podjetjem ter gospodarsko uspešnim podjetjem, ki se soočajo z omejitvami solventnosti, ukrepe za okrepitev strateške neodvisnosti Unije v ključnih dobavnih verigah, podporo raziskavam in inovacijam v odziv na pandemijo COVID-19, krepitev zmogljivosti na ravni Unije za izboljšanje pripravljenosti na krize, podporo območjem pri ohranjanju prizadevanj za pravičen prehod ter podporo podeželskim območjem pri odzivanju na posledice pandemije COVID-19. Trgovinski in gospodarski odnosi s sosednjimi državami in državami v razvoju, zlasti na Zahodnem Balkanu, državami, ki jih zajema evropska sosedska politika, in državami v Afriki, so zelo pomembni za gospodarstvo v Uniji. Zato bi bilo treba glede na svetovno vlogo in odgovornost Unije finančna sredstva uporabiti tudi za zagotavljanje podpore in humanitarne pomoči za prizadevanja teh držav v boju proti posledicam pandemije COVID-19 in okrevanje po njej, da bi obnovili in okrepili trgovinske in gospodarske odnose med njimi in Unijo.

(8)Za zagotavljanje trajnostnega in odpornega okrevanja po vsej Uniji in olajšanje izvajanja gospodarske podpore bi bilo treba uporabiti uveljavljene mehanizme porabe v okviru programov Unije v skladu z ustreznimi večletnimi finančnimi okviri. Podpora v okviru teh programov se zagotovi v obliki nepovratne podpore, posojil in oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva. Dodelitev finančnih sredstev bi morala odražati obseg, v katerem lahko ti programi prispevajo k ciljem instrumenta.

(9)Glede na naravo ukrepov, ki se bodo financirali, bi bilo treba en del zneskov, ki so na voljo za ta instrument, uporabiti za zagotavljanje posojil državam članicam, drugi del sredstev pa bi morali predstavljati zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 2 , uporabiti pa bi se moral za nepovratno podporo, finančne instrumente ali oblikovanje rezervacij za proračunska jamstva in s tem povezane odhodke Unije. Čeprav se člen 12(4)(c) in člen 14(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 uporabljata za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki so na razpolago v zvezi z zunanjimi namenskimi prejemki v skladu s to uredbo, se glede na roke, določene za različne vrste podpore, se odobritve za prevzem obveznosti, ki izhajajo iz takšnih zunanjih namenskih prejemkov, ne bi smele samodejno prenesti prek ustreznih končnih datumov, z izjemo odobritev za prevzem obveznosti, potrebnih za tehnično in upravno pomoč za izvajanje ukrepov iz te uredbe. 

(10)Odobritve za prevzem obveznosti za nepovratno podporo bi morale biti samodejno na razpolago do odobrenega zneska. Likvidnost bi bilo treba upravljati učinkovito, tako da se sredstva zberejo le, če je treba pravne obveznosti poravnati z ustreznimi odobritvami plačil.

(11)Glede na pomen uporabe zneskov v prvih letih instrumenta je primerno, da se pregleda napredek pri izvajanju. Komisija bi morala v ta namen do 31. marca 2023 pripraviti poročilo.

(12)Člen 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo 3 določa, da se spremembe Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom 4 , sprejete na datum začetka veljavnosti navedenega sporazuma ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, kolikor vplivajo na njegove finančne obveznosti. Podpora iz te uredbe in ustrezno povečanje zgornje meje virov lastnih sredstev Unije bi vplivala na finančno obveznost Združenega kraljestva. Člen 143(1) Sporazuma o izstopu omejuje odgovornost Združenega kraljestva za njegov delež pogojnih obveznosti Unije na tiste pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančnih poslov, ki jih je Unija sprejela pred datumom začetka veljavnosti Sporazuma o izstopu. Vsaka pogojna obveznost Unije v skladu s to uredbo je poznejša od datuma izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem –  

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Instrument Evropske unije za okrevanje

S tem se vzpostavi Instrument Evropske unije za okrevanje (v nadaljnjem besedilu: Instrument) za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19.

Člen 2
Področje uporabe Instrumenta

(1)Instrument podpira okrevanje v Uniji po pandemiji COVID-19 in zlasti financira naslednje ukrepe za odpravo negativnih gospodarskih posledic navedene pandemije:

(a)ukrepe za obnovitev zaposlovanja in ustvarjanja delovnih mest ter ponovno vzpostavitev sistemov zdravstvenega varstva;

(b)reforme in naložbe, s katerimi bi oživili potencial za rast in okrepili kohezijo med državami članicami ter povečali njihovo odpornost;

(c)podporne ukrepe za podjetja, ki jih je prizadel ekonomski učinek pandemije, zlasti ukrepe v korist malih in srednjih podjetij, vključno z neposrednimi finančnimi naložbami v ta podjetja;

(d)podporne ukrepe za gospodarsko uspešna podjetja, katerih solventnost je omejena zaradi vpliva pandemije COVID-19, vključno z neposrednimi finančnimi naložbami v ta podjetja;

(e)ukrepe za krepitev strateške neodvisnosti Unije v ključnih dobavnih verigah, vključno z neposrednimi finančnimi naložbami v podjetja;

(f)podporne ukrepe za raziskave in inovacije v odziv na pandemijo COVID-19;

(g)podporne ukrepe za povečanje ravni pripravljenosti Unije na krize in za omogočanje hitrega in učinkovitega odziva Unije v primeru izrednih razmer večjih razsežnosti; to vključuje izboljšanje strateške odpornosti sistemov zdravstvenega varstva v Uniji, da se omogoči hiter in učinkovit odziv na ravni Unije v primeru nove čezmejne zdravstvene krize; ukrepi vključujejo skladiščenje osnovnih zalog in medicinske opreme ter pridobitev potrebne infrastrukture za vzdrževanje ustrezne zaloge medicinskega blaga in zdravil, ki so pomembni v času krize;

(h)podporne ukrepe za zagotavljanje, da pravični prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo zaradi pandemije COVID-19 ne bo ogrožen;

(i)podporne ukrepe za obravnavanje vpliva pandemije COVID-19 na kmetijstvo in razvoj podeželja.

Instrument zagotavlja tudi podporo za krizne razmere v partnerskih državah, da se obnovijo in okrepijo njihovi trgovinski in gospodarski odnosi z Unijo ter okrepi njihova odpornost.

(2)Ukrepi iz odstavka 1 se izvajajo v okviru posebnih programov Unije in v skladu z ustreznimi akti Unije, ki določajo pravila za navedene programe. Ti ukrepi vključujejo tehnično in upravno pomoč za njihovo izvajanje.

Člen 3
Financiranje Instrumenta in dodelitev sredstev

(1)Instrument se financira do zneska 750 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 na podlagi pooblastila iz člena 3b [sklepa o virih lastnih sredstev].

(2)Znesek iz odstavka 1 se dodeli, kot sledi:

(a) podpora do 433 200 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 v obliki nepovratne podpore in vračljive podpore prek finančnih instrumentov, ki se dodeli na naslednji način:

(i)do 50 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za strukturne in kohezijske programe večletnega finančnega načrta 2014–2020, kot so okrepljeni do 2022, vključno s podporo za finančne instrumente;

(ii)do 310 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za program za financiranje okrevanja ter ekonomske in socialne odpornosti prek podpore strukturnim reformam in naložbam;

(iii)do 7 700 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za program, povezan z zdravjem;

(iv)do 2 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za program, povezan s civilno zaščito;

(v)do 13 500 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za programe, povezane z raziskavami in inovacijami, vključno s podporo za finančne instrumente;

(vi)do 30 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za programe, ki podpirajo območja pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo;

(vii)do 15 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za razvoj podeželskih območij;

(viii)do 5 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za zagotavljanje humanitarne pomoči zunaj Unije;

(b)posojila državam članicam v višini do 250 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za program za financiranje okrevanja ter ekonomske in socialne odpornosti prek podpore strukturnim reformam in naložbam;

(c)do 66 800 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za oblikovanje rezervacij za jamstva in z njimi povezane odhodke za naslednje programe:

(i)do 30 300 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za programe, katerih cilj je podpora naložbenim operacijam na področju notranjih politik Unije;

(ii)do 26 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za programe, namenjene krepitvi solventnosti gospodarsko uspešnih podjetij v Uniji;

(iii)do 10 500 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 za programe, katerih cilj je trajnostna in vključujoča gospodarska rast zunaj Unije.

Člen 4
Pravila za izvrševanje proračuna

(1)Za namene člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 433 200 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) od sredstev iz člena 3(1) predstavlja zunanje namenske prejemke za programe Unije iz člena 3(2)(a) te uredbe in 66 800 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) od navedenih sredstev predstavlja zunanje namenske prejemke za programe Unije iz člena 3(2)(c) te uredbe.

(2)250 000 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) od sredstev iz člena 3(1) se uporabi za posojila državam članicam v okviru programov Unije iz člena 3(2)(b) te uredbe. 

(3)Odobritve za prevzem obveznosti, ki zajemajo podporo iz točk (a) in (c) člena 3(2), se samodejno dajo na razpolago do zneskov iz člena 3(2)(a) in (c) na datum začetka veljavnosti [sklepa o virih lastnih sredstev], s katerim se odobri pooblastilo iz člena 3(1).

(4)Pravne obveznosti, ki so podlaga za odhodke za podporo iz člena 3(2)(a) in, kadar je primerno, iz točke (i) člena 3(2)(c), do 31. decembra 2024 prevzame Komisija ali njene izvajalske agencije. Pravne obveznosti v znesku najmanj 60 odstotkov zneska iz člena 3(2)(a) se sklenejo do 31. decembra 2022.

(5)Odločitve o odobritvi posojil iz člena 3(2)(b) se sprejmejo do 31. decembra 2024.

(6)Proračunska jamstva Unije do zneska, ki se v skladu z ustrezno stopnjo rezervacij, določeno v zadevnih temeljnih aktih, ujema z oblikovanjem rezervacij za proračunska jamstva iz člena 3(2)(c), odvisno od profilov tveganja podprtih operacij financiranja in naložbenih operacij, se odobrijo samo za podporo tistim operacijam, ki so jih partnerji odobrili do 31. decembra 2024. V zadevnih sporazumih o jamstvu so predvidene določbe, ki zagotavljajo, da partnerji finančne operacije, ki ustrezajo vsaj 60 odstotkom zneska teh proračunskih jamstev, odobrijo do 31. decembra 2022. Kadar se oblikovanje rezervacij uporabi za nepovratno podporo v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami iz točke (i) člena 3(2)(c), Komisija povezane pravne obveznosti prevzame do 31. decembra 2024. 

(7)Odločitve o odobritvi posojil za makrofinančno pomoč iz točke (iii) člena 3(2)(c) se sprejmejo do 31. decembra 2024.

(8)Odstavki 4 do 7 se ne uporabljajo za ukrepe iz drugega stavka člena 2(2).

(9)Stroški zaradi tehnične in upravne pomoči za izvajanje Instrumenta, kot so dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi sistemi informacijske tehnologije iz te uredbe, se financirajo iz proračuna Unije.

Člen 5 
Poročanje

Komisija Svetu do 31. marca 2023 predloži poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju Instrumenta, in o uporabi sredstev, dodeljenih v skladu s členom 3(2).

Člen 6
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se ne uporablja za Združeno kraljestvo in v njem. Sklicevanja na države članice v tej uredbi se razumejo, kot da ne vključujejo Združenega kraljestva.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 5  

Ekonomske in finančne zadeve (naslov 01 splošnega proračuna Evropske unije, oddelek III – Komisija)

1.3. Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 6 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

·zagotavljanje podpore v obliki nepovratnih sredstev in posojil za izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost;

·zagotavljanje podpore za nove naložbe v okviru obstoječih in predlaganih proračunskih jamstev (EFSI/InvestEU), med drugim za (1) podjetja, ki jih je prizadela kriza, vendar so sicer uspešna, da bi izšla iz krize, in zlasti za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda; (2) ciljno usmerjeno podporo projektom evropskega strateškega interesa za dobavne verige na notranjem trgu, da se razvije strateška neodvisnost EU v ključnih sektorjih in zmogljivostih;

·okrepljena podpora regijam in sektorjem, ki jih je prizadela kriza, in sicer z okrepljenimi ukrepi kohezijske politike;

·podpora raziskavam in inovacijam v odziv na pandemijo COVID-19;

·izboljšanje pripravljenosti na krize in izboljšanje strateške odpornosti sistemov zdravstvenega varstva v Uniji;

·ublažitev učinka pandemije COVID-19 na pravičen prehod na zeleno gospodarstvo na območjih;

·podpora ukrepom za obravnavanje vpliva pandemije COVID-19 na razvoj podeželja;

·podpiranje partnerskih držav, zlasti na Zahodnem Balkanu, v sosedstvu in Afriki, v njihovih prizadevanjih za boj in okrevanje od posledic pandemije ter za krepitev njihove odpornosti.

1.4.3.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–X    finančne posledice od začetka veljavnosti Uredbe do konca zapadlosti posojil, kar se prekriva z več večletnimi finančnimi okviri; roki zapadlosti niso predvideni pred letom 2028.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 8

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–X EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.1.1.Ugotovljena tveganja

2.1.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol

2.1.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.2.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Ni obstoječih proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Predlog ne vpliva na odhodke. V proračunskem postopku bo oblikovana vrstica p.m..

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje v proračunskih letih 2020–2027: plačilo obresti, kakor je navedeno v zgornji preglednici.

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2020: 10 delovnih mest za 6 mesecev, 5 NNS za 3 mesece. Od leta 2021: 18 delovnih mest in 8 NNS. Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

DG BUDG je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–X    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim in predlaganim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–X V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

brez sofinanciranja; kljub temu se za poseben program Unije lahko zagotovijo rezervacije za proračunska jamstva do zneska prostovoljnih obveznosti, ki jih zagotovijo države članice, kar zagotavlja vračilo posojil s strani Unije.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–X    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–X    za namenske prejemke (prihodkovno proračunsko vrstico je treba še določiti)

V obdobju izvajanja bo 537,4 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018) od prihodkov od najemanja posojil predstavljalo zunanje namenske prejemke, namenjene nepovratnim sredstvom za države članice in proračunskim jamstvom.

v mrd. EUR (zaokroženo)

(1)    Evropska gospodarska napoved, Institutional Paper 125, maj 2020.

(2)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(3)    UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

(4)    Sklep Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 105).

(5)    Se določijo v proračunskih postopkih za leti 2020 in 2021. ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(6)    Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(7)    Evropska gospodarska napoved, Institutional Paper 125, maj 2020.

(8)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html .

(9)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(10)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(11)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(12)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(13)    Vključuje tečajne razlike.