EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.5.2020

COM(2020) 544 final

POROČILO KOMISIJE

Danska

Poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije

POROČILO KOMISIJE

Danska

Poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije

1.    Uvod

Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast. Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu strinjala s Svetom, da glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi izbruha COVID-19 sedanje razmere dovoljujejo uporabo klavzule. Ministri za finance držav članic so se 23. marca 2020 strinjali z oceno Komisije. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

Podatki, ki so jih danski organi sporočili 5. maja 2020 in jih je nato potrdil Eurostat 1 , kažejo, da je presežek sektorja država na Danskem leta 2019 dosegel 3,7 % BDP, bruto dolg sektorja država pa je znašal 33,2 % BDP. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2020 Danska v letu 2020 načrtuje primanjkljaj v višini 8 % BDP, dolg pa naj bi znašal 40,75 % BDP.

Načrtovani primanjkljaj za leto 2020 predstavlja prima facie dokaz o obstoju čezmernega primanjkljaja, kot ga opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.

Komisija je zato pripravila to poročilo, v katerem je analizirano, kako Danska izpolnjuje merilo glede primanjkljaja iz Pogodbe. Merilo glede dolga se lahko šteje za izpolnjeno, ker je bil delež dolga v letu 2019 pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Poročilo upošteva vse pomembne dejavnike ter ustrezno upošteva velik gospodarski šok, povezan s pandemijo COVID-19.

Tabela 1. Primanjkljaj in dolg sektorja država (v % BDP) 

Vir: Eurostat, pomladanska napoved Komisije 2020.

2.    Merilo glede primanjkljaja

Na podlagi konvergenčnega programa naj bi primanjkljaj sektorja država Danske v letu 2020 dosegel 8 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP, in ni blizu nje.

Načrtovano preseganje referenčne vrednosti iz Pogodbe v letu 2020 je izjemno, saj je posledica resnega upada gospodarske aktivnosti. Ob upoštevanju vpliva pandemije COVID-19 pomladanska napoved Komisije 2020 v letu 2020 predvideva zmanjšanje realnega BDP za 5,9 %.

Načrtovano preseganje referenčne vrednosti iz Pogodbe naj bi bilo začasno, saj pomladanska napoved Komisije 2020 predvideva, da se bo primanjkljaj sektorja država v letu 2021 zmanjšal pod 3 % BDP. Vendar so te projekcije povezane z izjemno visoko stopnjo negotovosti.

Če povzamemo, načrtovani primanjkljaj za leto 2020 presega referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe in ni blizu nje. Načrtovano preseganje, kot ga opredeljujeta Pogodba ter Pakt za stabilnost in rast, se šteje za izjemno, narava tega preseganja pa se trenutno šteje za začasno. Zato analiza kaže, da merilo glede primanjkljaja, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97, prima facie ni izpolnjeno.

3.    Pomembni dejavniki

V skladu s členom 126(3) Pogodbe mora Komisija pripraviti poročilo, če država članica ne izpolnjuje zahtev enega ali obeh navedenih meril. V tem poročilu je treba upoštevati „tudi, ali javnofinančni primanjkljaj presega javne investicijske odhodke, in vse druge pomembne dejavnike, tudi srednjeročno gospodarsko in proračunsko stanje države članice“.

Ti dejavniki so nadalje pojasnjeni v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 1467/97, ki določa tudi, da je treba ustrezno upoštevati „vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in dolga ter jih je država članica predložila Svetu in Komisiji“.

V trenutnih razmerah so ključni dodatni dejavnik, ki ga je treba upoštevati v zvezi z letom 2020, gospodarski učinki pandemije COVID-19, ki zelo močno vpliva na proračunsko stanje in pomeni veliko negotovost glede prihodnjih obetov. Pandemija je povzročila tudi uporabo splošne odstopne klavzule.

3.1        Pandemija COVID-19

Pandemija COVID-19 je povzročila velik gospodarski šok, ki ima izrazito negativen vpliv po vsej Evropski uniji. Posledice za rast BDP bodo odvisne od trajanja pandemije in ukrepov, ki so bili sprejeti s strani nacionalnih organov ter na evropski in svetovni ravni za upočasnitev njenega širjenja, zaščito proizvodnih zmogljivosti in podporo skupnemu povpraševanju. Države članice so že sprejele ali sprejemajo proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti zdravstvenih sistemov in zagotavljanje pomoči posameznikom in sektorjem, ki jih je kriza še posebej prizadela. Sprejeti so bili tudi znatni ukrepi likvidnostne podpore in druga jamstva. Ko bodo na voljo podrobnejše informacije, bi morali pristojni statistični organi preučiti, ali imajo navedeni ukrepi neposreden učinek na saldo sektorja država ali ne. Skupaj z upadom gospodarske aktivnosti bodo ti ukrepi prispevali k znatno višjim stanjem javnofinančnega primanjkljaja in dolga.

3.2    Srednjeročni gospodarski položaj

Danska je v krizo zaradi COVID-19 vstopila z močnimi gospodarskimi temelji in brez večjih makroekonomskih neravnotežij. Realni BDP se je leta 2019 povečal za 2,4 %, kar presega stopnjo potencialne rasti, s pozitivnimi prispevki vseh elementov povpraševanja. Ti ugodni trendi so se nadaljevali tudi v letu 2020, preden so marca 2020 nenadoma zastali. Glede na pomladansko napoved Komisije 2020 naj bi se BDP zaradi pandemije COVID-19 v letu 2020 zmanjšal za 5,9 %, kar odraža motnje v gospodarski aktivnosti, ki so posledica ukrepov zapore in rekordnega znižanja zunanjega povpraševanja. Pričakuje se, da bo to močno prizadelo zasebno potrošnjo zaradi povečanja brezposelnosti, upočasnitve rasti plač in šibkega zaupanja potrošnikov. Tudi naložbe bodo v letu 2020 zaradi naraščajoče negotovosti močno upadle, številna podjetja pa odlagajo ali preklicujejo naložbene odločitve. Proizvodnja naj bi v prvi polovici leta močno upadla in si nato od tretjega četrtletja dalje postopoma opomogla. V letu 2021 naj bi se BDP povečal zaradi močne oživitve porabe in naložb gospodinjstev. Kljub temu je malo verjetno, da bi BDP ponovno dosegel raven iz leta 2019. Poleg tega so ti obeti povezani z izjemno visoko stopnjo negotovosti 2 . To je olajševalni dejavnik pri oceni, kako Danska v letu 2020 izpolnjuje merilo glede primanjkljaja.

3.3        Srednjeročni proračunski položaj

Glede na podatke o realizaciji in pomladansko napoved Komisije 2020 je Danska v letu 2019 izpolnjevala srednjeročni proračunski cilj.

Konvergenčni program vsebuje informacije o obsežnih novih ukrepih za zajezitev pandemije in podporo gospodarstvu. V programu je proračunski učinek teh neposrednih podpornih ukrepov v letu 2020 ocenjen na 4,9 % BDP.

Posledice pandemije in ukrepi za njeno zajezitev kažejo na to, da je gospodarski in proračunski položaj na Danskem izjemno negotov.

3.4    Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica

Danski organi so 14. maja 2020 poslali dopis, v katerem so navedli pomembne dejavnike v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1467/97. Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih tega poročila, že obravnava ključne dejavnike, ki so jih navedli organi.

4.    Zaključek

Glede na konvergenčni program naj bi se primanjkljaj sektorja država na Danskem v letu 2020 povečal na 8 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP, in ni blizu nje. Načrtovano preseganje referenčne vrednosti se šteje za izjemno in trenutno za začasno.

V skladu s Pogodbo ter Paktom za stabilnost in rast so v tem poročilu obravnavani tudi pomembni dejavniki.

Ker je načrtovani primanjkljaj precej nad 3 % BDP in ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov, v celoti gledano analiza kaže, da merilo glede primanjkljaja, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, ni izpolnjeno.

(1)   https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10294648/2-22042020-AP-EN.pdf/6c8f0ef4-6221-1094-fef7-a07764b0369f .