EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.7.2020

COM(2020) 274 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost

{SWD(2020) 121 final}
{SWD(2020) 122 final}

„Najboljša naložba v našo prihodnost je naložba v ljudi. Znanja, spretnosti in izobraževanje spodbujajo konkurenčnost in inovacije v Evropi. Vendar Evropa še ni popolnoma pripravljena. Poskrbela bom, da bomo uporabili vsa orodja in sredstva, ki so nam na voljo, da bi vzpostavili to ravnotežje.“ 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen

„Vsakdo ima pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela.“

Načelo 1 evropskega stebra socialnih pravic

Živimo v času sprememb. Digitalni in zeleni prehod spreminjata naše življenje, delo in odnose. S prehodom EU na z viri gospodarno, krožno, digitalizirano in podnebno nevtralno gospodarstvo ter širokim uvajanjem umetne inteligence in robotike naj bi se ustvarila nova delovna mesta 1 , medtem ko naj bi se nekatera druga spremenila ali celo izginila. Zaradi demografskih sprememb bo morala Evropa dodobra izkoristiti vse svoje talente in raznolikost. Po drugi strani pa bodo demografske spremembe ustvarile nove zaposlitvene možnosti v srebrnem gospodarstvu in gospodarstvu oskrbe. Jasno je, da bo mogoče potencial navedenih prehodov v celoti izkoristiti le z doslej najobsežnejšo prilagoditvijo znanj in spretnosti.

Pandemija COVID-19 je pospešila digitalni prehod. Delo in učenje na daljavo sta postala del vsakdana milijonov ljudi v EU, ob čemer pa so se pogosto razkrile tudi omejitve, kar zadeva našo trenutno digitalno pripravljenost. Pandemija je še povečala že prej obstoječo vrzel v digitalnih znanjih in spretnostih, poleg tega pa se pojavljajo nove neenakosti, saj številni ljudje nimajo potrebne ravni digitalnih znanj in spretnosti ali pa so na delovnih mestih oziroma v šolah, ki zaostajajo pri digitalizaciji.

Pandemija je pomembno vplivala tudi na poklicne priložnosti številnih ljudi v EU. Po trenutnih ocenah naj bi BDP EU v letu 2020 padel za več kot 7 %, brezposelnost pa naj bi se s 6,6 % konec leta 2019 povečala na 9 %, pri čemer naj bi bile določene države še posebej prizadete. Po ocenah Komisije 2 bodo nekateri sektorji leta 2020 utrpeli največje izgube realne bruto dodane vrednosti, in sicer od 20 % do 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. V določenih sektorjih bi se lahko v drugem četrtletju leta 2020 promet zmanjšal za več kot 70 %. Države in regije, ki so gospodarsko močno odvisne od navedenih sektorjev, se bodo soočale z večjimi težavami pri okrevanju.

Komisija je za reševanje tega izziva in nadaljevanje dvojnega prehoda predlagala ambiciozen sveženj ukrepov za okrevanje, katerega cilj je zgraditi bolj trajnostno, odpornejšo in pravičnejšo Evropo za naslednjo generacijo 3 . V času, ko se Evropa podaja na pot proti okrevanju, je treba nujno izboljšati in prilagoditi znanja in spretnosti. To bo tudi ključnega pomena pri omogočanju EU kot geopolitičnemu akterju, da še naprej vodi svetovno okrevanje.

EU zdaj bolj kot kdaj koli doslej potrebuje spremembo paradigme v zvezi z znanjem in spretnostmi. Potreben je ambiciozen program znanj in spretnosti za delovna mesta, da se spodbudi dvojni prehod, zagotovi okrevanje po socialno-ekonomskih posledicah pandemije COVID-19 ter:

·okrepi trajnostna konkurenčnost: znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje so bistvenega pomena za dolgoročno in trajnostno rast, produktivnost in inovacije ter so zato ključni dejavnik za konkurenčnost podjetij vseh velikosti, zlasti pa malih in srednjih podjetij (MSP) 4 . Ljudje, ki se jim zagotovijo ustrezna znanja in spretnosti, lahko delajo učinkoviteje in izkoriščajo napredne tehnologije 5 , poleg tega pa zagotavljanje ustreznih znanj in spretnosti odpravlja glavno oviro za naložbe v podjetjih 6 , preprečuje neskladja na trgu dela 7 in postavlja temelje za raziskave in razvoj ter inovacije v podjetjih. Evropa lahko samo s pravimi znanji in spretnostmi okrepi svoj položaj na svetovni ravni ter zagotovi trajnostno okrevanje gospodarstva, usmerjeno v zeleni in digitalni prehod. To zajema zlasti uresničevanje zelenega dogovora, tj. strategije EU za rast, ter krepitev strateških sektorjev in ekosistemov, opredeljenih v novi industrijski strategiji EU;

·zagotovi socialna pravičnost: dostop do možnosti izpopolnjevanja in prekvalifikacije je bistvenega pomena za več deset milijonov delavcev, ki se soočajo s skrajšanim delovnim časom ali brezposelnostjo, ne glede na njihovo trenutno raven znanj in spretnosti ali področje kvalifikacij. Okrevanje evropskega gospodarstva bo uspešno le, če bo potekalo usklajeno in po načelu neprezrtja. Prava znanja in spretnosti bodo ljudem pomagala, da bodo lažje ostali zaposleni ali obvladovali prehode med zaposlitvami. Za to je treba zagotoviti enak dostop do možnosti dodatnega izpopolnjevanja za vse ljudi, ne glede na spol, raso ali narodnost, versko ali drugo prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, vključno z nizko kvalificiranimi/usposobljenimi odraslimi ter osebami z migrantskim ozadjem. Prav tako bi bilo treba zajeti vsa območja po vsej EU, od velemest do podeželskih, obalnih in oddaljenih območij;

·poveča naša odpornost: zadnjih nekaj mesecev so bili številni poklici pod velikim pritiskom. To zlasti velja za zdravstvene delavce in oskrbovalce, pa tudi za zaposlene v sektorjih prodaje na drobno, prevoza, socialnih ali sanitarnih storitev, ki so bili posebej izpostavljeni, ter učitelje in vodje usposabljanj. Zadostno število kvalificiranih delavcev v teh strateških sektorjih je ključnega pomena za zagotovitev učinkovitega dostopa državljanov do osnovnih zdravstvenih, socialnih ali izobraževalnih storitev v času krize. Za posameznike izboljšanje odpornosti prek znanj in spretnosti pomeni zmanjšanje odvisnosti od pogojev na trgu ter izboljšanje možnosti za uspeh v življenju in na poklicni poti. Pandemija COVID-19 je pokazala tudi potrebo po digitalni pripravljenosti za nadaljevanje izobraževalnih in poslovnih dejavnosti. Izzivi, povezani z infrastrukturo informacijske tehnologije in e-sistemi, so pokazali, da moramo izboljšati človeške zmogljivosti za pripravljenost in odzivanje na področju kibernetske varnosti.

Za uspeh mora vseživljenjsko učenje v Evropi postati resničnost. Vsi Evropejci bi morali imeti dostop do privlačnih, inovativnih in vključujočih učnih programov, tudi zato, ker dandanes znanja in spretnosti hitreje zastarajo. Izobraževanje v mladih letih ostaja bistvenega pomena, vendar je le začetek izobraževanja, ki traja vse življenje: od predšolske vzgoje in varstva ter primarnega in sekundarnega izobraževanja do tehniškega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter terciarnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Izobraževanje v vseh obdobjih življenja, tudi v starosti, je tisto, kar bo prineslo spremembe. Toda v učenju vsako leto sodeluje manj kot dve petini odraslih. To ni dovolj za okrevanje našega gospodarstva in izkoriščanje vseh prednosti zelenega in digitalnega prehoda. Vsaka oseba v EU bi morala imeti možnost izpopolnjevanja in prekvalifikacije ter biti za to nagrajena.

Pri tem bi bilo treba kot vodilo upoštevati načelo zagotavljanja znanj in spretnosti za delovno mesto. To pomeni, da je treba najprej opredeliti znanja in spretnosti vsakega posameznika, nato pa zagotoviti ciljno usmerjeno usposabljanje, ki ustreza posebnim potrebam po izpopolnjevanju in prekvalifikaciji, in posameznikom pomagati pri iskanju zaposlitev, za katere obstaja povpraševanje na trgu dela.

Za politike na področju znanj in spretnosti so sicer še vedno odgovorni predvsem nacionalni, regionalni in lokalni organi, vendar ima tudi Evropa pomembno vlogo. Mnogi ljudje so zaposleni v malih podjetjih, ki so del vrednostnih verig, ki se raztezajo po vsej Evropi. V vseh sektorjih, od avtomobilske do tekstilne industrije, od farmacevtskega do energetskega sektorja, obstaja evropska veriga talentov. Krepitev te verige bo okrepila enotni trg in odpornost našega gospodarstva. EU lahko spodbuja in podpira države članice, da bodo sprejemale politike s podobnimi cilji, ki bodo učinkovito obravnavale dvojni prehod ter krepile odpornost našega gospodarstva in družbe.

Evropa zagotavlja dragoceno podporo tudi v okviru svojega proračuna. Predlog Komisije za instrument „Next Generation EU“ 8 izkorišča proračun EU v podporo okrevanju držav članic in zagonu gospodarstva. EU s prenovljenim dolgoročnim proračunom v višini 1,1 bilijona EUR, okrepljenim z namenskim začasnim instrumentom „Next Generation EU“ v višini 750 milijard EUR, mobilizira sredstva za naložbe v trajnostno, vključujoče in pravično okrevanje. Naložbe v znanja in spretnosti so v središču teh predlogov. Državam članicam dajejo na voljo nove priložnosti za financiranje politik na področju znanj in spretnosti, ki krepijo odpornost na gospodarske pretrese ter zmožnost hitrejšega okrevanja po trenutnem gospodarskem upadu in nadaljevanja dvojnega prehoda.

Novi program znanj in spretnosti, ki nadgrajuje program znanj in spretnosti 9 iz leta 2016 in izkorišča potencial načrta okrevanja za Evropo, temelji na petih gradnikih:

Novi program znanj in spretnosti uresničuje evropski steber socialnih pravic, zlasti njegovo prvo načelo, ki zadeva pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja. Poleg tega je tesno povezan z evropskim zelenim dogovorom 10 , novo digitalno strategijo 11 ter novo industrijsko strategijo in novo strategijo za mala in srednja podjetja 12 , saj so znanja in spretnosti bistvenega pomena za njihov uspeh. Podpira tudi predlog priporočila Sveta „Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade“, ki ga je Komisija sprejela danes, ter upošteva ugotovitve iz nedavnega poročila o vplivu demografskih sprememb 13 . Ključna vloga znanj in spretnosti pri prehodu na zeleno gospodarstvo je poudarjena tudi v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo in strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Novi program znanj in spretnosti je povezan z drugimi pobudami politike, ki podpirajo pristop vseživljenjskega učenja. Sledili mu bodo drugi predlogi, ki bodo prinesli nov zagon na področju izobraževanja, zlasti pobuda za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 z odpravo ovir za učenje v Uniji ter spodbujanjem inovativnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja za vse. Izpopolnjevanje in prekvalifikacijo talentov, zlasti v akademskih krogih, spodbuja tudi evropski raziskovalni prostor. Navedene pobude bodo skupaj prispevale k oblikovanju kulture vseživljenjskega učenja v Evropi, okrepile sodelovanje z industrijo na podlagi pristopa, ki temelji na povpraševanju, in povečale zaposljivost državljanov.

1.Sodelovanje v okviru pakta za znanja in spretnosti

Obstaja velik potencial za spodbujanje skupnih ukrepov, ki bi povečali učinek naložb v znanja in spretnosti. Politike in ukrepe na področju znanj in spretnosti oblikujejo številni akterji. Ministrstva, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, sama industrija, raziskovalne organizacije, socialni partnerji, gospodarske zbornice in službe za zaposlovanje so le nekateri od akterjev, ki prispevajo k uresničevanju izpopolnjevanja in prekvalifikacije. Usklajena prizadevanja lahko prinesejo jasnost za posameznike in podjetja v vrednostni verigi, zmanjšajo stroške in se osredotočijo na prednostne naloge.

Uspešni programi znanj in spretnosti združujejo različne faze, da bi vsakega delavca spremljali pri izpopolnjevanju ali prekvalifikaciji: od opredelitve znanj in spretnosti, potrebnih za dvojni prehod, do njihovega razvoja s ciljno usmerjenimi programi usposabljanja ter podpiranja njihove uporabe na delovnem mestu ali pri iskanju nove zaposlitve.

Prvi gradnik programa znanj in spretnosti je spodbujanje sodelovanja v okviru pakta za znanje in spretnosti.

Pakt za znanja in spretnosti bo gradil mostove med obstoječimi pobudami EU za sodelovanje ter po potrebi postal enotna vstopna točka za:

·načrt za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti, da se opredeli sektorsko zbiranje podatkov o znanjih in spretnosti, določijo ključne potrebe po poklicih, opredelijo poklicni profili ter uvedejo programi usposabljanja. Zagotavljanje znanj in spretnosti za delovno mesto je osrednji del načrtov in bo še okrepljeno, odprto za več sektorjev ter deležno dodatnih sredstev. Oblikovanje načrtov bo močno pospešeno, da se zagotovijo pravočasni rezultati, skladni s potrebami podjetij in posameznikov po znanjih in spretnostih. Prenovljeni načrti bodo po koncu usposabljanja omogočili povezavo z zaposlitvenimi možnostmi;

·okrepljeno evropsko koalicijo za vajeništva. Ta bo, kot je določeno v sporočilu „Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo“ 16 , spodbudila nove zaveze za ohranitev ponudb za vajeništvo kljub trenutnemu gospodarskemu upadu in za razvoj programov vajeništva. V okviru prenovljene evropske koalicije bodo oblikovane tudi nacionalne koalicije, ki bodo dale besedo vajencem in okrepile socialni dialog;

·koalicijo za digitalne spretnosti in znanja ter delovna mesta, ki bo zbrala zaveze držav članic, podjetij, socialnih partnerjev, neprofitnih organizacij in izvajalcev izobraževanja za nove programe, namenjene usposabljanju, zaposlovanju ali prekvalifikaciji obstoječe delovne sile, da se izboljšajo digitalna znanja in spretnosti. Na nedavni poziv za zaveze, povezan s COVID-19, je prispelo več kot 70 novih zavez 17 . Komisija bo z okrepitvijo upravne podpore koaliciji zagotovila enotno vstopno točko, ki bo omogočala izmenjavo digitalnih vsebin, dobrih praks in možnosti za usposabljanje, tudi za SME.

Pakt za znanja in spretnosti je nadsektorski in odprt za vse zainteresirane strani. Najprej se bo osredotočil na tiste industrijske ekosisteme, ki jih je trenutna kriza najbolj prizadela, in na prednostna področja, opredeljena v evropskem zelenem dogovoru, pri katerih bodo ambiciozne strategije za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo bistvenega pomena za nadaljnje okrevanje, nato pa bo zajel še druge ekosisteme in področja:

·Zdravje: pandemija COVID-19 nas je opomnila, kako odvisni smo od zdravstvenih delavcev, ki morajo pridobiti znanja in spretnosti ter se usposobiti o zajezovanju okužb, karantenskih protokolih, uporabi zaščitne opreme in odgovornostih v zvezi s klinično obravnavo. Sektor zdravstvenega in socialnega varstva zaposluje 10 % vseh zaposlenih v EU, po ocenah pa naj bi se ta delež še povečal, in sicer naj bi bilo ustvarjenih več kot 830 000 novih delovnih mest, kar skupaj s potrebami po nadomeščanju pomeni 8 milijonov delovnih mest v naslednjih desetih letih 18 .. Poleg tega se bo za izpolnjevanje potreb zdravstvenih organizacij v zvezi z uspešno uporabo novih digitalnih tehnologij, ki izboljšujejo kakovost oskrbe in povečujejo učinkovitost zdravstvenih sistemov držav članic, kot je umetna inteligenca, do leta 2030 znatno povečalo povpraševanje po osnovnih in naprednih digitalnih znanjih in spretnostih 19 . Pri tem se kaže velika vrzel v znanjih in spretnostih, ki se bo zaradi staranja prebivalstva in porasta kroničnih bolezni še povečala. Odprava te vrzeli je ključnega pomena za zagotovitev visoke ravni odpornosti in pravičnosti nacionalnih sistemov socialnega varstva po vsej EU.

·Gradbeništvo: pandemija COVID-19 je pomembno vplivala na ta sektor 20 , ki ga večinoma sestavljajo mala in mikro podjetja, ki zaposlujejo na lokalni ravni (med gradbenimi podjetji je več kot 90 % MSP 21 ). Sektor, ki zaposluje 12 milijonov ljudi, ima težave pri privabljanju mladih in kvalificiranih oseb 22 . Vrzeli v znanjih in spretnostih so opazne na področjih zelenega oblikovanja, tehnologij in materialov. Ob začetku okrevanja je jasno, da se mora izpopolnjevanje osredotočiti na učinkovito rabo energije in virov, decentralizirane rešitve glede energije iz obnovljivih virov, krožnost, digitalizacijo in obnovo obstoječih zgradb v skladu z zahtevami glede dostopnosti 23 . Razpoložljivost usposobljenih gradbenih delavcev je ključna za uspeh vala prenove iz evropskega zelenega dogovora.

·Avtomobilska industrija in promet: omejitve potovanj, uvedene med pandemijo COVID-19, so močno vplivale na sektorje letalskega, železniškega in pomorskega prometa, prometa po celinskih plovnih poteh in cestnega prometa, pa tudi na sektor prevoza, ki zaposluje več kot 9 milijonov ljudi v EU 24 . Zajezitveni ukrepi so povzročili tudi velike motnje v avtomobilski industriji in njeni obsežni dobavni verigi, zaustavitev tovarn pa je vplivala na vsaj 1,1 milijona delovnih mest 25 . Avtomobilski sektor, ki prispeva 7 % BDP EU, se je že prej soočal z velikimi strukturnimi spremembami in nujno potrebo po naložbah v digitalizacijo, zeleno tehnologijo (npr. baterije 26 za elektrifikacijo prometa in druge rešitve, povezane z alternativnimi gorivi), večji povezljivosti in avtomatizaciji ter preobrazbi obstoječih poslovnih modelov in vrednostnih verig. Prometni in zlasti avtomobilski sektor potrebuje jasen načrt za okrepitev vrste novih znanj in spretnosti, vključno z analizo velepodatkov, razvojem programske opreme, umetno inteligenco, robotiko, kemijo, elektroniko in novim naborom mehkih veščin. Treba bi bilo spodbujati čim večjo uporabo teh znanj in spretnosti po celotnem ekosistemu in dobavnih verigah, na primer pri uvajanju infrastrukture za električno polnjenje.

·Turizem: pandemija COVID-19 je povzročila 80-odstotni upad dejavnosti, in če ne bodo sprejeti nujni ukrepi, je ogroženih 6 milijonov delovnih mest 27 . Potrebe po znanjih in spretnostih segajo od spletnega trženja, recikliranja odpadkov in ravnanja z njimi ter storitev oskrbe z vodo in električno energijo za prehod na bolj trajnosten turizem do medkulturnega razumevanja in komunikacije ter novih higienskih protokolov 28 . Izboljševanje izkušenj potnikov bo temeljilo na kombinaciji digitalnih podatkov in človeških storitev. Te potrebe po znanjih in spretnostih ter novi profili delovnih mest so bili že opredeljeni v obstoječem načrtu za znanja in spretnosti 29 . Zdaj jih je treba nadgraditi, saj se tehnološke inovacije in družbeni trendi razvijajo hitreje, kot se nekatera podjetja lahko odzivajo nanje. Osebje bo moralo biti sposobno delati v različnih oddelkih in na različnih ravneh ter uporabljati različna orodja in aplikacije.

2. Zagotavljanje znanj in spretnosti za delovno mesto: usklajevanje politik za doseganje rezultatov

Drugi gradnik programa znanj in spretnosti, načelo zagotavljanja znanj in spretnosti, ki ustrezajo potrebam na trgu dela, predstavlja celovit pristop k izpopolnjevanju in prekvalifikaciji, ki zajema celotno vrednostno verigo.

Temelji na zanesljivem zbiranju podatkov o znanjih in spretnostih, da se zagotovi usposabljanje, ki ustreza trgu dela. To je treba vključiti v nacionalne strategije za znanja in spretnosti ter v sisteme usposabljanja in izobraževanja. Tudi posamezna podjetja bi morala razviti notranje postopke za ugotavljanje vrzeli v znanjih in spretnostih ter ukrepe za izpopolnjevanje svoje delovne sile.

V tem oddelku so predstavljeni glavni elementi pristopa za zagotavljanje znanj in spretnosti, ki ustrezajo potrebam na trgu dela, katerega cilj je podpreti delovno silo EU pri polnem izkoriščanju prednosti zelenega in digitalnega prehoda.

2.1.Izboljšanje zbiranja podatkov o znanjih in spretnostih: temelj za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo

Prvi korak k zagotavljanju, da imajo ljudje možnost pridobiti znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za trenutno ali prihodnje delo, so posodobljene informacije o potrebah po znanjih in spretnostih. Toda pogosto so podatki o znanjih in spretnostih zbrani prepozno, da bi prispevali k informiranim odločitvam. Potrebno je dostopno, lahko razumljivo, ciljno usmerjeno in posodobljeno zbiranje podatkov o znanjih in spretnostih. Poleg raziskav za spremljanje diplomantov in primerjave upravnih podatkov imata velik potencial tudi umetna inteligenca in analiza velepodatkov. Umetna inteligenca in velepodatki se lahko uporabijo za opredeljevanje novih profilov delovnih mest v različnih sektorjih na podlagi posebnih vrst znanj in spretnosti, ki so potrebne.

Agencija EU Cedefop je v sklopu pilotnega projekta uporabila analizo velepodatkov, s katero je na podlagi spletnih oglasov za prosta delovna mesta preučila znanja in spretnosti, po katerih povprašujejo delodajalci na regionalni ravni 30 , v načrtih za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti pa so obravnavane potrebe po znanjih in spretnostih v ključnih sektorjih. Na podlagi teh zgodb o uspehu je treba obnoviti prizadevanja za nadaljnje izboljšanje zbiranja podatkov o znanjih in spretnostih, pri čemer je treba upoštevati tako regionalne kot sektorske razsežnosti, ter njihovo združevanje in predstavitev, ki bo lahko dostopna, tudi institucijam in organizacijam za izobraževanje in usposabljanje.

2.2.Krepitev nacionalnih strategij za znanja in spretnosti, vloge javnih služb za zaposlovanje in zakonitih migracij

Za zagotavljanje znanj in spretnosti za delovno mesto so potrebne nacionalne strategije za znanja in spretnosti, pri katerih sodelujejo vse zainteresirane strani. Nacionalne strategije za znanja in spretnosti, oblikovane in izvedene po vsevladnem pristopu, usklajujejo politična prizadevanja na področjih zaposlovanja, izobraževanja, raziskav, industrije in regionalnega razvoja. Takšne strategije bi morale temeljiti na obstoječih nacionalnih strategijah za znanja in spretnosti ter vključevati socialne partnerje, civilno družbo in zainteresirane strani iz izobraževanja, usposabljanja in trga dela.

Glede na sedanjo krizo in njene posledice za brezposelnost, zlasti med mladimi, bi morale tako javne kot zasebne službe za zaposlovanje v sodelovanju z javnimi organi za izobraževanje in usposabljanje ter izvajalci izobraževanja in usposabljanja, pa tudi nacionalnimi koalicijami za digitalne spretnosti in znanja ter delovna mesta, ključno prispevati k nacionalnim strategijam za znanja in spretnosti. Javne službe za zaposlovanje imajo lahko večjo vlogo pri usmerjanju ljudi k obsežnejšemu in boljšemu izpopolnjevanju in prekvalifikaciji ter povečevanju ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela. Nacionalne strategije za znanja in spretnosti usklajujejo nacionalne in regionalne politike ter naložbe v zvezi s skupaj ugotovljenimi ključnimi izzivi. Države članice tudi usmerjajo pri projektih, ki jih sofinancirajo z evropskimi sredstvi.

K zagotavljanju pravih znanj in spretnosti za dvojni prehod ter uspešnemu odzivu na demografske izzive lahko prispeva tudi bolj strateški pristop k zakonitim migracijam, usmerjen v boljše privabljanje in ohranjanje talentov. Odločitev glede tega, koliko delavcev migrantov sprejmejo, ostaja v pristojnosti držav članic, trden okvir EU pa lahko pomaga privabiti delovne migrante, ki jih EU potrebuje, in zagotovi, da bo delovna migracija koristila vsem. Za usmerjanje zakonitih migracij v regije in poklice, v katerih primanjkuje znanj in spretnosti, so potrebni boljše usklajevanje ponudbe in povpraševanja ter jasni postopki. Treba je okrepiti prizadevanja za izboljšanje zakonitih poti v EU in priznavanje kompetenc državljanov tretjih držav na trgu dela EU. To bi bilo treba storiti v partnerstvu s tretjimi državami, v okviru katerega bi se s povečanim vlaganjem v znanja in spretnosti spodbudila razvoj in mobilnost. Prav tako je pomembno, da se bolj strateško izkoristijo potencial, znanja in spretnosti migrantov iz tretjih držav, ki že zakonito prebivajo v EU. Kljub vse večji izobraženosti imajo ti namreč v povprečju še vedno nižjo raven kvalifikacij, kar jih ovira pri dolgoročnem vključevanju na trg dela.

2.3.Poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU), pripravljeno na prihodnost

Organizacije, ki izvajajo izobraževanje in usposabljanje, morajo zagotavljati ustrezna znanja in spretnosti v celotnem ciklu vseživljenjskega učenja. Poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) je v središču projekta EU že od samega začetka evropskega sodelovanja, vključeno pa je tudi v širši okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter v evropski izobraževalni prostor. Danes približno polovica mladih učečih se v EU sodeluje v PIU, vse bolj tudi na višjih ravneh 32 . Evropa potrebuje prilagodljive, odporne sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so pripravljeni na prihodnost in lahko podprejo mlade pri vstopu na spreminjajoči se trg dela, odraslim pa zagotovijo dostop do programov poklicnega izobraževanja, prilagojenih zelenemu in digitalnemu prehodu.

2.4. Uvajanje pobude o mrežah evropskih univerz in izpopolnjevanje znanstvenikov

Visokošolsko izobraževanje ključno prispeva k opremljanju študentov z znanji in spretnostmi, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. Univerze ustvarjajo napredna znanja in spretnosti, ki družbi pomagajo pri inovacijah in reševanju ključnih vprašanj. Ljudem zagotavljajo znanja in spretnosti na visoki ravni, ki jim omogočajo okrepljen poklicni, socialni in osebni razvoj. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer na trgu dela in v družbi bi bilo treba preobraziti visokošolske institucije in izboljšati njihovo skladnost z gospodarskim okoljem, da se diplomantom zagotovijo izobrazba, znanja in spretnosti, ki se zahtevajo na trgu dela in zlasti ki so potrebni za dvojni prehod.

Raziskovalci imajo vodilno vlogo na področju znanosti in inovacij ter potrebujejo posebna znanja in spretnosti. Mogoče je storiti več za opredelitev teh, pa tudi osnovnih znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo za uspešno poklicno pot tako v akademskih krogih kot drugod, tudi za spodbujanje mobilnosti znanstvenikov po Evropi.

2.5.Znanja in spretnosti za zeleni in digitalni prehod na delovnem mestu in nasploh

Za delovna mesta prihodnosti so potrebna znanja in spretnosti za dvojni prehod. Za zeleni prehod so potrebne naložbe v znanja in spretnosti ljudi, da se poveča število strokovnjakov, ki gradijo in obvladajo zelene tehnologije, vključno z digitalnimi, razvijajo zelene proizvode, storitve in poslovne modele, ustvarjajo inovativne rešitve, ki temeljijo na naravi, in prispevajo k zmanjšanju okoljskega odtisa dejavnosti 37 . Evropa lahko postane podnebno nevtralna celina s krožnim gospodarstvom in z viri gospodarno družbo le, če bosta njeno prebivalstvo in delovna sila ustrezno obveščena in zmožna razmišljati in delovati zeleno.

Da bo digitalni prehod osredotočen na človeka, bodo potrebne korenite spremembe na področju znanj in spretnosti. Evropejci, tako moški kot ženske, že zdaj potrebujejo digitalna znanja in spretnosti v življenju nasploh in na delovnem mestu: v nekaterih poklicih so za več kot 90 % delovnih mest potrebna posebna znanja in spretnosti 38 . Pandemija in njene posledice za naše življenje in gospodarstva so pokazale pomembnost digitalizacije na vseh področjih gospodarstva in družbe EU. Skoraj 40 % zaposlenih je v času zajezitvenih ukrepov začelo delati na daljavo 39 . Poleg tega je bilo v obdobju 2005–2016 40 % novih delovnih mest ustvarjenih v digitalno intenzivnih sektorjih 40 . Vendar hitro rastočega povpraševanja po digitalnih strokovnjakih ni mogoče zadovoljiti. Na področju kibernetske varnosti na primer primanjkuje 291 000 strokovnjakov 41 .

Tudi za uvedbo digitalnih tehnologij v vseh gospodarskih sektorjih, vključno z netehnološkimi, bo potrebna bolj digitalno usposobljena delovna sila na vseh ravneh usposobljenosti in vseh starosti. Pandemija COVID-19 in posledični zajezitveni ukrepi so jasno pokazali, da je treba hitro povišati raven digitalne usposobljenosti evropske delovne sile, pa tudi evropskega prebivalstva nasploh 42 . To je bilo še posebej očitno v sektorju izobraževanja, tako med študenti kot med učitelji in vodji usposabljanj.

Znanja in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike so bistveno gonilo dvojnega prehoda. Podjetja v času hitrih tehnoloških inovacij potrebujejo ljudi z visoko ravnjo znanj in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Takšna znanja in spretnosti so potrebni za uporabo novih tehnologij, njihova visoka raven pa je ključnega pomena za spodbujanje inovacij na najnaprednejših področjih IKT, kot je umetna inteligenca ali kibernetska varnost. Vendar v Evropi na visokošolski ravni iz naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike diplomira le petina mladih, skupaj jih je vsako leto manj kot dva milijona 43 . Ta številka se mora povečati, to pa je mogoče doseči s spodbujanjem udejstvovanja na navedenih področjih, zlasti med ženskami. Trenutno v EU iz naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike diplomira za polovico manj žensk kot moških, čeprav obstajajo velike razlike med državami članicami 44 . Stopnja vpisa v programe na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v primerjavi z drugimi visokošolskimi programi je pogosto odvisna od uspeha v sekundarnem izobraževanju 45 , vendar je glede na to, da dekleta v digitalni pismenosti dosegajo boljše rezultate kot fantje 46 , jasno, da imajo pri tem določeno vlogo tudi splošna družbena dojemanja in odnosi 47 . Mladim učečim se, zlasti dekletom, je treba bolje pojasniti možnosti, ki jih ponuja izbira naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike.

V Evropi imajo številni podjetniške cilje, vse več je tudi zanimanja za socialno podjetništvo. Takšni cilji spodbujajo ustvarjanje delovnih mest in prispevajo h gospodarski rasti s povečanjem konkurence, produktivnosti in inovacij. Da bi se uresničili, so potrebne korenite spremembe, vključno s poudarkom na razvoju podjetniških znanj in spretnosti. Sistemi in prakse karierne orientacije bi morali ustrezno pokriti podjetniško razsežnost. Ozaveščanje o socialnem podjetništvu in drugih poslovnih modelih socialnega gospodarstva lahko pomaga povečati privlačnost podjetništva in zanimanja zanj. Socialno gospodarstvo, ki orje ledino pri ustvarjanju delovnih mest, na primer v povezavi s krožnim gospodarstvom, tudi podpira socialno vključevanje in zeleni prehod.

Na trgu dela so poleg tehničnih znanj in spretnosti vse bolj zaželena prečna znanja in spretnosti, kot so sodelovanje, kritično razmišljanje in ustvarjalno reševanje problemov. Zaradi vse večjega vpliva robotov in algoritmov na naše trge dela se še povečuje potreba po izključno „človeških“ znanjih in spretnostih, kot so empatija in prilagajanje spremembam v zapletenih okoljih. Ta znanja in spretnosti so tudi posebej pomembni za srebrno gospodarstvo in gospodarstvo oskrbe, ki se zaradi demografskih sprememb hitro razvijata, zato so zelo iskani na trgu dela. Šole sicer imajo vlogo pri njihovem razvoju, vendar pa se pogosto razvijajo tudi zunaj formalnega učenja, na delovnem mestu in skozi življenje. Ta znanja in spretnosti je morda težko opredeliti, priznati in predstaviti, zato je treba v naslednji fazi ukrepanja EU glede prečnih znanj in spretnosti storiti več na tem področju.

Pandemija COVID-19 in z njo povezani zajezitveni ukrepi so pokazali pomen življenjskih veščin in naše zmožnosti prilagajanja, spopadanja s spremembami in skrbi za druge člane skupnosti. Odpornost, medijska pismenost, državljanske kompetence ter finančna, okoljska in zdravstvena pismenost so pri tem ključnega pomena. Odprte, demokratične družbe so odvisne od aktivnih državljanov, ki lahko razločujejo informacije iz različnih virov, prepoznajo dezinformacije, sprejemajo informirane odločitve, so odporni in ravnajo odgovorno.

Evropsko sodelovanje na tem področju je v zadnjem desetletju lajšal evropski program za izobraževanje odraslih. Treba je povečati podporo ljudem pri pridobivanju takšnih znanj in spretnosti ter okrepiti poti izpopolnjevanja 49 za odrasle, zlasti tiste z nižjimi ravnmi znanj in spretnosti ter kvalifikacij. To zajema tako zagotavljanje znanj in spretnosti za delovno mesto kot prostovoljno delo in starejše, ki prav tako potrebujejo nova znanja in spretnosti.

3.Razvoj orodij, ki ljudem omogočajo, da vse življenje pridobivajo znanja in spretnosti

S tretjim gradnikom programa znanj in spretnosti se razvijajo potrebna orodja, da bi lahko vsi – zaposleni, brezposelni ali neaktivni – vse življenje pridobivali znanja in spretnosti. Znanja in spretnosti lahko posamezniku pomagajo pri kariernem napredovanju in uspešnem obvladovanju prehodov med zaposlitvami. Samo z uveljavljanjem resnične kulture vseživljenjskega učenja lahko zagotovimo konkurenčno gospodarstvo in kohezivno družbo ter uveljavimo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, kot določa v prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic.

3.1.Vsem omogočiti, da lahko sodelujejo v učenju: individualni izobraževalni računi

Pomanjkanje časa za usposabljanje, stroški usposabljanja, pa tudi pomanjkanje ozaveščenosti o potrebi po usposabljanju ali možnostih za usposabljanje so pomembne ovire za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo 50 . Z neposrednimi spodbudami za usposabljanje ljudi, kot so individualni izobraževalni računi, lahko vseživljenjsko učenje postane resničnost. Z njimi se zagotavlja financiranje za prilagajanje spreminjajočim se potrebam po znanjih in spretnostih na delovnem mestu ali za spremembo poklica ali sektorja, vključno s selitvijo v drugo državo članico. Individualni izobraževalni računi bi lahko zagotovili, da so pravice do usposabljanja prenosljive z enega delovnega mesta na drugo (ali z delovnega mesta v brezposelnost in na delovno mesto), njihova uvedba pa bi se lahko združila z znatnimi izboljšavami sistemov usmerjanja in vrednotenja ter kakovosti in preglednosti ponudb za usposabljanje.

Kjer individualni izobraževalni računi obstajajo, se njihovo financiranje razlikuje od države do države, glede na strateške odločitve, sprejete na nacionalni ravni. V Franciji se na primer financirajo predvsem z dajatvami delodajalcev, Nizozemska pa predvideva uporabo javnega financiranja. Komisija bo pri preučevanju teh računov obravnavala ta ključni element, pri čemer bo posebno pozornost namenila zagotavljanju, da bo primeren za MSP.

Z individualnimi izobraževalnimi računi bi lahko tudi zagotovili, da bodo v času upadov gospodarske rasti na voljo zadostna sredstva za usposabljanje. Posameznikom omogočajo, da pravice do usposabljanja pridobivajo v daljšem obdobju, tako da jih lahko uporabijo v obdobjih nizke gospodarske aktivnosti, npr. v obdobjih skrajšanega delovnika, ko imajo na voljo več časa za usposabljanje. To preprečuje poslabšanje znanj in spretnosti zaradi neprostovoljne neaktivnosti ter posameznikom pomaga pridobiti znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za uspešne prehode med zaposlitvami.

3.2.Vrednotenje učnih izidov: mikrokvalifikacije

Da bi delavcem omogočili izpopolnjevanje in prekvalifikacijo skozi vse življenje, je treba tudi zagotoviti, da so vse učne izkušnje ustrezno vrednotene. Delavci se vse pogosteje udeležujejo kratkih in prilagojenih usposabljanj, ki jih je treba priznati. Takšne tečaje lahko ponujajo različni izvajalci izobraževanja in usposabljanja (npr. visokošolske institucije, izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalne organizacije, industrija, socialni partnerji, trgovinske, gospodarske ali obrtne zbornice, organizacije civilne družbe).

Mikrokvalifikacije 51 priznavajo rezultate takih kratkih tečajev, pogosto na digitalnem področju, in zajemajo njihove rezultate. Lahko povečajo prehodnost med različnimi izobraževalnimi potmi/sistemi in izboljšajo prožnost. Z njimi se učenje lahko bolje prilagodi individualnim potrebam, tako pa se spodbujajo bolj inovativni in vključujoči pristopi ter olajšajo dostop do trga dela in prehodi med zaposlitvami. Prav tako lahko olajšajo nadaljnje učenje, saj se lahko zbirajo, da bi pridobili širše kvalifikacije, ki posameznikom omogočajo, da v daljšem obdobju ter v različnih institucijah in sektorjih ter prek meja pridobivajo učne izide, tudi prek spleta s programi e-učenja. Vendar doslej še ni bilo evropskih standardov, ki bi podpirali kakovost, preglednost in uvajanje mikrokvalifikacij v EU.

3.3.Predstavitev znanj in spretnosti: nova platforma Europass

Ko imajo posamezniki potrdilo, ki dokazuje njihova znanja ali spretnosti, jim je treba omogočiti, da jih lahko predložijo, ko se prijavijo za delovno mesto ali nadaljnje učenje. Z novo tehnologijo se odpirajo možnosti za posredovanje znanj in spretnosti, ki presegajo tradicionalni življenjepis, ter za povezovanje ljudi z možnostmi za učenje in zaposlitev.

Novi Europass, objavljen skupaj s programom znanj in spretnosti, je bil oblikovan tako, da bi postal spletno orodje EU, ki bo ljudem pomagalo, da bodo učinkovito posredovali svoja znanja in spretnosti ter kvalifikacije, in jih proaktivno usmerjalo k možnostim za učenje ali zaposlitev. Učečim se, delavcem in iskalcem zaposlitve ponuja brezplačna orodja in informacije v vseh uradnih jezikih EU za upravljanje vseh faz njihove poklicne poti in učenja.

4.Določitev ambicioznih ciljev za znanja in spretnosti

Komisija s tem programom določa nov in dinamičen pristop k politiki znanj in spretnosti na ravni EU, ki je namenjen usmerjanju držav članic in spodbujanju dvojnega prehoda ter zagotavljanju okrevanja po socialno-ekonomskih posledicah pandemije COVID-19. Zato mora vseživljenjsko učenje za vse postati resničnost v Evropi, v vsaki državi članici in v vsaki regiji.

Da bi se ta cilj uresničil, Komisija predlaga, da se na podlagi obstoječih kazalnikov 55 določijo merljivi cilji, ki jih bo treba spremljati do leta 2025, pri tem pa upošteva zagon, ki ga terjata okrevanje in vse hitrejši prehod. 

Najprej moramo znatno povečati delež odraslih, ki sodelujejo v izobraževanju na splošno – samo tako se zagotovi pristop vseživljenjskega učenja. Da bi zagotovili, da bosta okrevanje in dvojni prehod socialno pravična, Komisija predlaga tudi posebne cilje glede udeležbe nizkokvalificiranih odraslih in brezposelnih v učenju.

®Do leta 2025 bi moralo v učenju vsako leto sodelovati 120 milijonov odraslih v EU. To ustreza 50 % odraslega prebivalstva in približno 540 milijonom usposabljanj za to skupino v petletnem obdobju.

®Do leta 2025 bi moralo v EU v učenju vsako leto sodelovati 14 milijonov odraslih z nizkimi kvalifikacijami. To ustreza 30 % te skupine in približno 60 milijonom usposabljanj za to skupino v petletnem obdobju.

Spremljanje tega kazalnika skupaj z ukrepi, določenimi v tem sporočilu, bo pozitivno prispevalo tudi k zmanjšanju deleža nizkokvalificiranih odraslih, ki znaša 22 % (2019), s katerim Evropa zaostaja za drugimi svetovnimi tekmeci.    

®Do leta 2025 bi morala 2 milijona oziroma petina iskalcev zaposlitve nedavno sodelovati pri učenju. To ustreza približno 40 milijonom učnih dejavnosti za to skupino v petletnem obdobju 56 .

Kar zadeva vsebino učenja, bodo potrebna zelo raznolika znanja in spretnosti, da se zagotovita uspešno okrevanje in dvojni prehod. Digitalna znanja in spretnosti, ki so jih še poudarili ukrepi za zajezitev COVID-19, so bistvenega pomena za delo, učenje in družbeno interakcijo. Zato je četrti cilj, ki ga je treba spremljati, delež odraslih z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi.

®Do leta 2025 bi moralo imeti vsaj osnovne digitalne spretnosti 230 milijonov odraslih, kar je 70 % odraslega prebivalstva v EU.

Zeleni prehod mora biti pravičen in posebno pozornost nameniti posebej prizadetim delavcem in regijam. Za ta prizadevanja so znanja in spretnosti bistvenega pomena. Na tej stopnji ni merljivih kazalnikov glede zelenih znanj in spretnosti. Komisija bo razvila takšne kazalnike (ukrep 6).

Države članice, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, socialni partnerji, podjetja, predstavniki učečih se in vse ustrezne zainteresirane strani so pozvani, da v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik razpravljajo o tem, kako doseči te cilje.

Napredek pri doseganju ciljev se bo redno spremljal v okviru evropskega semestra 57 . Objavljen bo v letnem skupnem poročilu o zaposlovanju, služil pa bo kot analitična podlaga za bolj osredotočena priporočila za posamezne države o znanjih in spretnostih, izobraževanju in usposabljanju. Kadar bo to mogoče, bo Komisija poleg ciljev za nizkokvalificirane in brezposelne spremljala cilje po spolu, geografskih območjih in za ranljive skupine, kot so invalidi.

Poleg tega bi bilo treba dodatno okrepiti možnosti za učno mobilnost za učeče se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju po vsej EU, kot je predlagano v novem programu Erasmus+ in objavljeno v priporočilu Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, pri čemer Komisija predlaga, da se mobilnost učečih se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v EU poveča s 6 % na 8 %.

5.Doseganje rezultatov: sprostitev naložb

Da bi te ambiciozne cilje dosegli do leta 2025, je potrebna mobilizacija precejšnjih zasebnih in javnih naložb v znanja in spretnosti. Za splošni cilj udeležbe odraslih v učenju bi bile po ocenah potrebne dodatne naložbe v višini 48 milijard EUR letno 62 .

Poleg tega bo izvajanje programa znanj in spretnosti zahtevalo tudi dodatno financiranje, da se zagotovi uvedba različnih ukrepov na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

5.1.Proračun EU za podporo in sprostitev naložb v človeški kapital 63

Predlog Komisije za instrument „Next Generation EU“ daje na voljo znatna sredstva v okviru pomembne proračunske pobude za odpravo gospodarskih in socialnih vplivov krize. Komisija bo zagotovila, da se bodo njeni instrumenti dobro uporabili za podporo in sprostitev naložb v človeški kapital, pri čemer bo spodbujala enakost spolov in vključenost. Države članice se bodo spodbujale k uporabi finančnih sredstev EU za izvajanje nacionalnih shem za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delovne sile.

S pobudo REACT-EU, ki se financira iz instrumenta „Next Generation EU“ in predloga za prilagojen sedanji finančni okvir za leto 2020, se bo financiranje kohezijske politike kratkoročno podprlo s sredstvi v višini 55 milijard EUR za obdobje 2020–22. To bo Evropskemu socialnemu skladu omogočilo neposredno dodatno financiranje za možnosti za znanja in spretnosti, ki spremljajo zeleni in digitalni prehod.

Poleg tega mehanizem za okrevanje in odpornost s svojimi 560 milijardami EUR nepovratnih sredstev in posojil daje državam članicam številne možnosti za financiranje pobud za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo. Predlog Komisije za priporočila za posamezne države leta 2020 se je osredotočal na takojšnje ukrepe za ublažitev socialno-ekonomskih vplivov pandemije, pri tem pa so bili znanja in spretnosti, izobraževanje ter usposabljanje opredeljeni kot kratkoročna prednostna naloga za 22 držav članic. Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, ki jih bodo države članice pripravile za dostop do financiranja iz tega mehanizma, bi morali odražati znanja in spretnosti kot prednostno nalogo načrtovanja.

V obdobju 2021–2027 bo Evropski socialni sklad plus s predlaganim proračunom v višini 86 milijard EUR ostal pomemben vir financiranja za nacionalne dejavnosti izpopolnjevanja in prekvalifikacije.

Poleg tega bo predlaganih 24,6 milijarde EUR iz programa Erasmus+ prispevalo k razvoju znanj in spretnosti ter k financiranju nekaterih zgoraj navedenih ukrepov, kot so evropske univerze, centri poklicne odličnost in načrti za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti. Poleg tega lahko Erasmus+ podpira znatno povečanje fizične in virtualne učne mobilnosti v EU, kar odpira nove možnosti za učenje, ki morda niso dostopne doma.

Program Obzorje Evropa bo imel ključno vlogo pri okrevanju, zlasti pri dvojnem prehodu, industriji in MSP, pa tudi s podpiranjem univerz, raziskovalcev ter kroženja možganov in mobilnosti. Novi program za digitalno Evropo bo vlagal v razvoj akademske ponudbe na digitalnih področjih, pa tudi v specializirane možnosti usposabljanja na področjih, kot so podatki, kibernetska varnost in umetna inteligenca, da bi odpravili trenutno pomanjkanje strokovnjakov s teh področij.

Drugi viri lahko neposredno podpirajo izpopolnjevanje in prekvalifikacijo evropske delovne sile. Naložbe držav članic v „infrastrukturo z velikim družbenim učinkom“ za izobraževanje in usposabljanje, vključno z digitalno infrastrukturo, lahko dodatno podpreta Evropski sklad za regionalni razvoj in InvestEU, ki lahko v okviru sklopa za socialne naložbe ter znanja in spretnosti (s predlaganim proračunskim jamstvom v višini 3,6 milijarde EUR) med drugim podpre naložbe v kritično infrastrukturo na področju izobraževanja in usposabljanja.

V okviru zelenega prehoda je Komisija opredelila naložbe v znanja in spretnosti za zeleni prehod kot prednostno nalogo za vseh 27 držav članic pri uporabi Sklada za pravični prehod in njegovega predlaganega skupnega proračuna v višini 40 milijard EUR. Instrument za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravičen prehod, ki naj bi po pričakovanjih mobiliziral od 25 do 30 milijard EUR, lahko prav tako vlaga v znanja in spretnosti 64 . Predlaga se, da se zgornja meja Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v prihodnjem finančnem okviru podvoji, da se podpre izpopolnjevanje delavcev in samozaposlenih, ki so v množičnem prestrukturiranju industrije postali presežni. Tudi drugi programi, kot je sklad za modernizacijo, bodo financirali programe izpopolnjevanja in prekvalifikacije za pomoč delavcem v regijah in sektorjih, ki jih je prizadel zeleni prehod.

Neizčrpen pregled dejavnosti, ki se lahko podpirajo s prihodnjim proračunom EU za uresničevanje programa znanj in spretnosti, vključno s paktom za znanja in spretnosti, zlasti z uporabo virov instrumenta „Next Generation EU“, vključuje:

5.2.Izboljšanje omogočitvenega okvira za sprostitev naložb držav članic in zasebnih naložb v znanja in spretnosti

Sredstva EU lahko delujejo kot katalizator, vendar je treba naložbe v znanja in spretnosti financirati z drugimi javnimi in zasebnimi naložbami. To se obrestuje: 1 evro, vložen v izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, običajno prinese vsaj 2 evra prihodkov ali prihrankov 65 . V ta namen bo Komisija poleg konkretnih možnosti financiranja v okviru programov EU izvedla številne ukrepe za podporo javnim in zasebnim naložbam v znanja in spretnosti ter človeški kapital.

Sklepne ugotovitve

Sedaj je čas za ukrepanje. S tem pozivom k ukrepanju želi Komisija postaviti znanja in spretnosti v središče evropske politične agende za naslednjih pet let, da bi pravica do vseživljenjskega učenja postala resničnost in bi se izvajalo prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic. Za okrevanje našega gospodarstva, krepitev globalne konkurenčnosti Evrope in napredek pri prehodu na zeleni in digitalni prehod bo potrebna drzna politika na področju znanj in spretnosti. Zato bo Komisija:

·podjetjem, socialnim partnerjem in drugim zainteresiranim stranem predlagala, naj SODELUJEJO v okviru ambicioznega pakta za znanja in spretnosti;

·razvila ZNANJA IN SPRETNOSTI ZA DELOVNA MESTA, in sicer na podlagi v prihodnost usmerjenega pristopa k razvoju znanj in spretnosti, ki temelji na zanesljivem zbiranju podatkov o znanjih in spretnostih ter zagotavljanju sodobnega in dinamičnega izobraževanja in usposabljanja, ki se neposredno povezuje s potrebami trga dela in družbe;

·OPOLNOMOČILA LJUDI, da nadgradijo svoja znanja in spretnosti, tako da bo razvila inovativna orodja, ki bodo omogočila večjo prožnost in dostopnost učnih poti.

Da bi se ti cilji uresničili, Komisija predlaga ambiciozne merljive cilje, ki bodo omogočili merjenje napredka na letni ravni. Komisija poziva države članice in vse zainteresirane strani, naj pripomorejo k revoluciji v znanjih in spretnostih ter v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja instrument „Next Generation EU“, kakršnih še ni bilo.

(1) Pred izbruhom pandemije COVID-19 se je ocenjevalo, da bo do leta 2030 ustvarjen milijon delovnih mest. Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi, 2019. Podobno se je ocenjevalo, da bodo navedene tehnologije v naslednjih petih letih ustvarile skoraj 60 milijonov novih delovnih mest po vsem svetu.

(2) Opredeljevanje potreb v zvezi z okrevanjem, SWD(2020) 98 final.

(3) COM(2020) 442 final.

(4) Evropska komisija (2017), Investment in Human Capital – Assessing the Efficiency of Public Spending on Education (Naložbe v človeški kapital – ocena učinkovitosti javne porabe za izobraževanje), dopis Euroskupini z dne 6. novembra 2017.

(5) Woessmann, L., The Economic Case for Education (Gospodarski razlogi za izobraževanje), analitično poročilo EENEE št. 20, Inštitut Ifo in Univerza v Münchnu, 2017.

(6) V raziskavi Evropske investicijske banke o naložbah za leto 2017 je skoraj 80 % podjetij navedlo, da pomanjkanje kvalificiranega osebja ovira njihove naložbe.

(7) Evropska komisija (2014), The Economic Case for Education (Gospodarski razlogi za izobraževanje), informativni dokument, ki so ga službe Komisije pripravile kot podlago za razpravo o politikah na zasedanju Sveta dne 12. decembra 2014.

(8) COM(2020) 441 final/2.

(9) COM(2016) 381 final.

(10) Sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru, COM(2020) 640 final.

(11)

Evropska digitalna strategija, 2020, https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/content/european-digital-strategy. 

(12) COM(2020) 102 final in COM(2020) 103 final.

(13) COM(2020) 241 final.

(14) Ta zajemajo preprečevanje diskriminacije in upoštevanje vidika spola.

(15)  Kot so navedeni v industrijski strategiji EU, sprejeti marca 2020.

(16) COM(2020) 276 final.

(17)  Zaveze sprejmejo zasebne ali javne organizacije, ki se zavežejo, da bodo neposredno prispevale k zmanjšanju vrzeli na področju digitalnih znanj in spretnosti v Evropi, na primer z zagotavljanjem usposabljanj ali delovnih praks ali dostopa do možnosti za razvoj digitalnih znanj in spretnosti. Na voljo so na  https://pledgeviewer.eu/ .

(18) Panorama znanj in spretnosti Cedefop za zdravstvene delavce ter tehnike in strokovne delavce v zdravstvu.

(19)  EIT Health in McKinsey, 2020, Transforming healthcare with AI: The impact on the workforce and organisations (Preobrazba zdravstvenega varstva z umetno inteligenco: posledice za delovno silo in organizacije).

(20) OECD, Evaluating the initial impact of COVID-19 containment measures on economic activity (Ocena prvih posledic ukrepov za zajezitev COVID-19 na gospodarsko dejavnost), slika 1.

(21) Po podatkih Eurostata je bilo leta 2017 med gradbenimi podjetji 94 % MSP [sbs_sc_con_r2].

(22) Evropska zveza gradbenikov, spletišče o znanjih in spretnostih.

(23) Direktiva (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.

(24)  Transport in Figures 2019 (Promet v številkah 2019), https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/f0f3e1b7-ee2b-11e9-a32c-01aa75ed71a1 . 

(25) Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA), Employment impact of COVID-19 on the European auto industry (Posledice COVID-19 za zaposlovanje v evropski avtomobilski industriji).

(26) Začel se je izvajati projekt načrta za znanja in spretnosti, potrebnih za sektor baterij (ALBATTS), ki bo pomemben tako za avtomobilski sektor kot za rastoči sektor shranjevanja energije.

(27) COM(2020) 550 final. Turizem in promet v letu 2020 in pozneje.

(28)  C(2020) 3251. Smernice EU za postopno ponovno vzpostavitev turističnih storitev ter zdravstvene protokole v gostinskih in nastanitvenih obratih – COVID-19 (2020/C 169/01).

(29) https://nexttourismgeneration.eu/.

(30) Cedefop „Skills Ovate“, raven NUTS 2.

(31)  Spletno orodje bo omogočalo granularno in posodobljeno zbiranje podatkov o znanjih in spretnostih, zlasti na regionalni in sektorski ravni, ter omogočalo prikazovanje informacij o povpraševanju po znanju in spretnostih na trgu dela v realnem času, ki bo na voljo v zelo kratkih časovnih presledkih, kar bo omogočalo pregled nad trendi glede znanj in spretnosti ter odkrivanje novih potreb na tem področju.

(32) Programi PIU se izvajajo na različnih ravneh izobraževanja in usposabljanja. V absolutnih številkah je največje število učečih se v PIU (8,5 milijona) vpisanih v programe na višji sekundarni ravni. 1,5 milijona jih je vpisanih v program na posekundarni neterciarni ravni, 1,2 milijona v program na krajši terciarni ravni, 1,2 milijona v poklicni/strokovni program na dodiplomski ravni in 0,7 milijona v poklicni/strokovni program na magistrski ravni. Vir: skupna zbirka podatkov o izobraževanju in usposabljanju UNESCO-OECD-Eurostat (UOE).

(33) Z evropskimi ključnimi poklicnimi profili bi se opredelil določen del skupnih vsebin usposabljanja na evropski ravni, s čimer bi se podprli odličnost in internacionalizacija PIU. V okviru platforme Europass in po možnosti dopolnjeni s poklicnimi digitalnimi učnimi orodji bi ti profili lahko občutno olajšali mobilnost učečih se in delavcev, avtomatično priznavanje kvalifikacij ter oblikovanje skupnih učnih načrtov, kvalifikacij in mikrokvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

(34) Študija Evropske komisije o pregledu stanja na področju centrov poklicne odličnosti: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=8250&furtherPubs=yes .

(35) Ta cilj temelji na predlogu Komisije za naslednji večletni finančni okvir.

(36) Ta ukrep bo usklajen z evropskim raziskovalnim prostorom.

(37)  Uvedba strategije EU za biogospodarstvo je dober primer tovrstnih prizadevanj, saj vsebuje ukrepe, ki omogočajo razvoj znanj in spretnosti, sinergije z izobraževanjem in vseživljenjsko učenje.

(38)   ICT for work: Digital Skills in the Workplace (IKT za delo – Digitalne spretnosti in znanja na delovnem mestu), študija, ki sta jo za Evropsko komisijo opravila Ecorys in Danski tehnološki inštitut, 2017.

(39)   Eurofound, Living, working and Covid-19 (Življenje, delo in COVID-19), april 2020.

(40)  OECD (2019), Going Digital: Shaping Policies, Improving Lives (Digitalizacija: oblikovanje politik, izboljšanje življenja), OECD Publishing, Pariz. Glej OECD, Employment Outlook 2019 (Obeti za zaposlovanje 2019): The Future of Work (Prihodnost dela), rubrika 2.1.

(41) ENISA, Cybersecurity skills development in the EU (Razvoj znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti v EU), marec 2020.

(42) Komisija z indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) letno spremlja ravni osnovnih in naprednih digitalnih znanj in spretnosti v posameznih državah članicah in v EU. 

(43)  https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Tertiary_education_statistics#Graduates.

(44) Podatki Eurostata o diplomantih visokošolskih programov naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike [educ_uoe_grad04].

(45) OECD, Why don’t more girls choose STEM careers (Zakaj se več deklet ne odloči za poklicno pot v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki). 

(46) 2018 International Computer and Information Literacy Study (ICILS) (Mednarodna študija računalniške in informacijske pismenosti iz leta 2018).

(47) Evropska komisija, 2016, Does the EU need more STEM graduates? (Ali EU potrebuje več diplomantov iz naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike?), oddelek 3.3.1.

(48)   V strategiji za enakost spolov je poudarjena podpora za ženske v podjetništvu v okviru kohezijske politike EU.

(49) UL C 484, 24.12.2016, str. 1.

(50) Na podlagi podatkov iz raziskave EU o izobraževanju odraslih.

(51) Mikrokvalifikacije se lahko opredelijo kot dokumentirani izkazi, ki priznavajo učne izide osebe, so povezani z majhnim obsegom učenja in so za uporabnika prepoznavni v obliki spričevala, značke ali priznanja (izdani v digitalni ali papirni obliki).

(52) EURES je Evropski portal za zaposlitveno mobilnost, ki olajšuje prosto gibanje delavcev po vsej EU. Ponuja spletno zbirko podatkov o delovnih mestih in številne informacije o mobilnosti iskalcev zaposlitve in delodajalcev znotraj EU ( https://ec.europa.eu/eures/public/homepage ).

(53)

EURAXESS – raziskovalci v gibanju ( https://euraxess.ec.europa.eu/ ) zagotavlja informacije in podporne storitve za poklicne raziskovalce, podpira mobilnost raziskovalcev in razvoj poklicne poti, hkrati pa krepi znanstveno sodelovanje med Evropo in svetom.

(54) Migranti, ki prebivajo zakonito, se še naprej soočajo s težavami pri predstavljanju svojih znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pridobljenih zunaj EU. Glej poročilo JRC (2020), Foreign Degrees, Region of Birth and Under-utilisation of Tertiary Education in the EU (Tuje diplome, regija rojstva in nezadostna izkoriščenost terciarne izobrazbe v EU).

(55) Z razpoložljivimi kazalniki pogosto ni mogoče zajeti kvalitativnega vidika usposabljanja. Ta program znanj in spretnosti vsekakor pomeni tudi bistveno spremembo glede kakovosti, saj spodbuja načelo „zagotavljanja znanj in spretnosti za delovno mesto“.

(56) Ob predpostavki, da učne dejavnosti povprečno trajajo tri mesece.

(57) Štirje kazalniki so povezani s pregledom socialnih kazalnikov, ki spremlja evropski steber socialnih pravic. Poleg dveh kazalnikov o udeležbi odraslih v učenju v zadnjih 12 mesecih ter osnovnih digitalnih znanjih in spretnostih, ki sta že vključena v pregled socialnih kazalnikov, se predlagata še dva kazalnika o sodelovanju pri izobraževanju in usposabljanju nizkokvalificiranih in brezposelnih odraslih. Poleg tega so ti kazalniki splošno priznani, leta 2018 jih je potrdil Odbor za zaposlovanje (skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2019) in se od takrat uporabljajo v evropskem semestru. Kazalnik o digitalnih znanjih in spretnostih je enak, kot se uporablja v indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

(58) Kazalnik kaže delež odraslih v starosti od 25 do 64 let, ki so v 12 mesecih pred anketiranjem sodelovali v vsaj eni dejavnosti formalnega ali neformalnega izobraževanja ali usposabljanja (vodena usposabljanja na delovnem mestu so izključena). Sedanji vir podatkov za ta kazalnik je raziskava EU o izobraževanju odraslih. Od leta 2022 naprej bodo podatki za ta kazalnik vzeti iz raziskave o delovni sili v EU.

(59) Opredelitev in viri kazalnika so podobni kot pri prvem kazalniku o udeležbi odraslih v učenju. Glavna razlika je osredotočenost na nizkokvalificirane odrasle, tj. odrasle, ki so kot svojo najvišjo formalno izobrazbo dosegli največ nižjo sekundarno izobrazbo (ali nižjo stopnjo). Kazalnik tako meri delež nizkokvalificiranih odraslih, ki poročajo, da so v obdobju 12 mesecev sodelovali v formalnem ali neformalnem izobraževanju in usposabljanju.

(60) Podatki so na voljo iz raziskave o delovni sili EU. „Nedavna udeležba v učenju“ se nanaša na udeležbo v formalnem ali neformalnem izobraževanju in usposabljanju v zadnjih 4 tednih.

(61) Vir podatkov za ta kazalnik je raziskava o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih v EU.

(62) Ta ocena temelji na številu dodatnih odraslih učečih se, ki so v vsaki državi potrebni, da se doseže cilj udeležbe 50 % (v primerjavi s sedanjimi ravnmi sodelovanja), skupaj s pavšalnimi zneski za posamezne države na uro usposabljanja zaposlenih za povračila iz Evropskega socialnega sklada iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2170, ob predpostavki, da izobraževanje ali usposabljanje traja 100 ur na leto.

(63) Zneski v tem oddelku so navedeni v cenah iz leta 2018.

(64) Predlog uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod, COM (2020) 453 final.

(65) A Strategist’s Guide to Upskilling (Priročnik o izpopolnjevanju za stratege), PwC, 15. julij 2019.

(66)  Understanding Social Impact Bonds (Razumevanje obveznic s socialnim učinkom), delovni dokument OECD iz leta 2016, str. 4.