This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52017PC0538
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Regulation (EU) No 1092/2010 on European Union macro-prudential oversight of the financial system and establishing a European Systemic Risk Board
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja
COM/2017/0538 final - 2017/0232 (COD)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.9.2017
COM(2017) 538 final
2017/0232(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2017) 313 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Po finančni krizi 1 je Evropska unija vzpostavila Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), ki temelji na dvostebrnem sistemu makrobonitetnega in mikrobonitetnega nadzora.
Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljen decembra 2010, je makrobonitetni steber ESFS. ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU. Odbor ima naslednje naloge: (i) prispeva k preprečevanju ali zmanjševanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v EU, ki se pojavijo znotraj finančnega sistema, upoštevajoč makroekonomski razvoj, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih pretresov; (ii) prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga in s tem zagotavlja trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.
ESRB ima široko članstvo, ki vključuje nacionalne centralne banke, nadzornike in evropske institucije. Na voljo ima posebna orodja, kot so priporočila in opozorila, s katerimi oblikuje makrobonitetno politiko v EU. Mandat ESRB na ravni celotnega sistema je pomemben zlasti pri spremljanju in ocenjevanju medsektorskih in čezmejnih tveganj ter učinkov prelivanja, s svojo usklajevalno vlogo pa omejuje tveganje širjenja negativnih vplivov. ESRB z lajšanjem priznavanja nacionalnih makrobonitetnih ukrepov tudi zagotavlja zmanjševanje čezmejnega uhajanja in regulativne arbitraže. Posledično ima ESRB neposreden vpliv na učinkovitost makrobonitetnih ukrepov držav članic EU in s tem na stopnjo finančne stabilnosti v EU. V zvezi s tem naj bi izboljšanje delovanja ESRB po pričakovanjih povečalo učinkovitost makrobonitetne politike.
ESRB je od ustanovitve:
·izdajal priporočila in opozorila širokemu krogu naslovnikov;
·prispeval k pripravi makrobonitetnega okvira v EU;
·uspešno uporabljal vire in strokovno znanje, ki jih daje na razpolago širok sodelujočih institucij, in neodvisne akademske prispevke svetovalnega znanstvenega odbora;
·imel pomembno vlogo pri usklajevanju in ocenjevanju obvestil o makrobonitetnih ukrepih v EU.
Pomen ESRB izhaja iz njegovega dela v funkciji usklajevalne platforme in informacijskega središča, in sicer v zvezi s spremljanjem tveganja z vidika celotne EU in določanjem smernic za uporabo makrobonitetnih instrumentov.
Vendar pa so bile okoliščine, v katerih je bil ESRB vzpostavljen, zaradi institucionalnih sprememb v zvezi z bančno unijo in prizadevanj za vzpostavitev unije kapitalskih trgov drugačne od okoliščin, v katerih zdaj deluje. To vpliva predvsem na sestavo in organizacijo ESRB. Potrebne so izboljšave sestave ESRB in njegovega sodelovanja z evropskimi institucijami, da bi se upoštevale postopne spremembe makrobonitetnega okvira in valov regulativnih sprememb.
Poleg tega so potrebne spremembe, ki bodo ESRB omogočile opravljanje makrobonitetnega nadzora nad celotnim finančnim sistemom v času, ko se pomen tržnega financiranja povečuje, zlasti zaradi vzpostavitve unije kapitalskih trgov.
Krepitev učinkovitosti in uspešnosti ESRB bo izboljšala usklajevanje makrobonitetnih politik v okviru EU in ESRB omogočila boljše izvajanje njegovih nalog. Predlog je podrobneje razložen v analizi učinka.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog je treba obravnavati v okviru pregleda evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: ESA). ESRB in ESA so makro- in mikrobonitetni stebri ESFS.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Pregled ESRB poteka tudi v okviru vzpostavljanja bančne unije in unije kapitalskih trgov. Za pričakovano poglabljanje in nadaljnje povezovanje kapitalskih trgov v EU je potrebna ustrezna prilagoditev okvira za nadzor sistemskih tveganj.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga predlaganih sprememb je enaka kot za spremembo zakonodajnega akta, tj. člen 114 PDEU. Uredbo o ustanovitvi ESRB dopolnjuje uredba Sveta, ki Evropski centralni banki (ECB) nalaga vodenje sekretariata ESRB.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
ESRB je organ brez statusa pravne osebe. Odgovoren je za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU. Cilja predloga, da se poveča učinkovitost ESRB in okrepi makrobonitetno usklajevanje v EU, je mogoče doseči z dopolnitvijo obstoječe zakonodaje EU, kar pomeni, da ju je bolje izpolniti na ravni EU kot prek različnih pobud na nacionalni ravni. Poleg tega ESRB s tem, da znatno prispeva k recipročnosti nacionalnih makrobonitetnih ukrepov, pomaga nacionalnim organom pri reševanju sistemskih tveganj, ki nastajajo na nacionalni ravni.
•Sorazmernost
Predlog spreminja obstoječo uredbo. Spremembe so ciljno usmerjene in namenjene pojasnitvi ali okrepitvi obstoječih določb, zato so sorazmerne z ugotovljenimi težavami. Osnovna struktura ESRB bo na splošno ostala nespremenjena.
•Izbira instrumenta
Sprememba obstoječe zakonodaje
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Komisija je v skladu z zahtevo iz uredbe o ESRB opravila pregled, da bi ugotovila, ali je potrebna posodobitev poslanstva in organizacije ESRB. Prvi pregled uredbe o ESRB je bil opravljen leta 2014.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Javno posvetovanje o makrobonitetnem okviru in javna predstavitev mnenj sta bila organizirana v drugi polovici leta 2016. Zainteresirane strani so na splošno menile, da ima ESRB ustrezna pooblastila in naloge, da se zagotovi učinkovitost in uspešnost makrobonitetne politike. Do neke mere so izrazile podporo prilagoditvi delovnih praks ESRB, da bi ta postal učinkovitejši. Večina udeležencev se je strinjala, da predsednik ESRB še naprej ostane predsednik ECB. Nekateri udeleženci so se zavzemali, da bi bila v splošnem odboru ESRB zastopana enotni mehanizem nadzora in Enotni odbor za reševanje, in sicer v potrditev vzpostavitvi bančne unije, vendar večina ni videla potrebe po obsežnih spremembah sestave odbora. Nekateri udeleženci so podprli okrepitev sekretariata ESRB in vloge ESRB pri racionalizaciji postopkov uradnega obveščanja na ravni EU.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
ni relevantno – prek posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in javne predstavitve mnenj, glej zgoraj
•Ocena učinka
Komisija je izvedla analizo učinka predlaganih sprememb uredbe o ESRB. Uradna ocena učinka ni bila opravljena, ker so spremembe, ki jih uvaja zakonodajni predlog, ciljno usmerjene.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
[ni relevantno]
•Temeljne pravice
[ni relevantno]
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Proračunske stroške za sekretariat ESRB nosi ECB in ne vplivajo neposredno na proračun EU.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Uredba bo pregledana po 5 letih.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
[ni relevantno]
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Predsednik
V sedanji ureditvi ESRB predseduje predsednik ECB. Predsednik ECB kot predsedujoči dodeljuje pooblastila in daje kredibilnost ESRB ter skrbi, da lahko ta učinkovito nadgrajuje in se opira na strokovno znanje in izkušnje ECB na področju finančne stabilnosti. Zato se predlaga, da funkcija predsednika ECB kot predsedujočega ESRB postane trajna.
Sekretariat ESRB
Glede na to, da splošni odbor ESRB nima nobenega člana za poln delovni čas, tudi ne predsednika ali podpredsednikov za poln delovni čas, ni v njem niti enega člana, ki bi lahko ves svoj čas namenil zadevam in nalogam v zvezi z ESRB. Poleg tega so uradne naloge vodje sekretariata ESRB omejene. To bi lahko omejilo prepoznavnost dela ESRB kljub redni udeležbi predsednika ESRB na predstavitvah v Parlamentu. Večja vloga vodje sekretariata ESRB bi povečala učinek in učinkovitost opozoril in priporočil.
Predlaga se uvedba postopka posvetovanja, v katerem splošni odbor oceni kandidate, ki jih ECB predlaga za delovno mesto vodje sekretariata ESRB, in sicer zlasti njihove lastnosti in izkušnje, ki so potrebne za upravljanje sekretariata. Evropski parlament in Svet bi se obvestilo o postopku. Tako bi se ohranila povezava z ECB, vodja sekretariata splošnega odbora pa bi še naprej odgovarjal splošnemu odboru. Prav tako bi bil proces bolj pregleden, sočasno pa bi se povečala prepoznavnost vodje sekretariata. Predlaga se, da se podrobneje opredelijo naloge vodje sekretariata, vključno z možnostjo, da mu predsednik naloži zastopanje predsednika navzven.
Sestava ESRB
Predlog posodablja uredbo ESRB, tako da se upošteva vzpostavitev bančne unije in se enotni mehanizem nadzora ter Enotni odbor za reševanje doda kot člana splošnega odbora ESRB z glasovalno pravico. Ustrezne prilagoditve bi bilo treba opraviti tudi v svetovalnem tehničnem odboru in v pripravljalnem odboru.
Naslovniki opozoril in priporočil ESRB
Predlaga se tudi vključitev ECB kot morebitnega naslovnika opozoril in priporočil ESRB v zvezi z nalogami ECB, ki so ji bile zaupane v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu nadzora (Uredba (ES) št. 1024/2013), in sicer za naloge nadzora, ki niso povezane z izvajanjem monetarne politike. To bi odpravilo sedanjo asimetrijo, ko lahko nacionalni organi takšna opozorila in priporočila prejmejo kot člani splošnega odbora, vendar se ta ne pošljejo ECB kot pristojnemu ali imenovanemu organu na ravni bančne unije.
Boljše pravno urejanje
V skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in kadar je primerno, se od svetovalnih odborov ESRB pričakuje, da se o njegovih mnenjih, priporočilih in odločitvah posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, kot so udeleženci na trgu, potrošniška združenja in strokovnjaki.
2017/0232 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 2 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Evropski parlament in Svet sta skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 1092/2010 3 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESRB) na podlagi poročila 4 Komisije proučila uredbo o ESRB, da bi odločila, ali je treba ponovno pregledati poslanstvo in organizacijo ESRB. Prav tako so bile pregledane podrobnosti glede imenovanja predsednika ESRB.
(2)V poročilu Komisije iz leta 2017 o poslanstvu in organizaciji ESRB 5 je bilo sklenjeno, da ESRB sicer dobro deluje, vendar so ponekod potrebne izboljšave.
(3)Široka članska zasedba v splošnem odboru ESRB je zelo pomembna, vendar se nedavne spremembe strukture finančnega nadzora v Uniji, zlasti vzpostavitev bančne unije, ne odražajo v sestavi splošnega odbora. Zato bi morala predsednik nadzornega odbora ECB in predsednik enotnega odbora za reševanje postati člana splošnega odbora ESRB z glasovalnimi pravicami. Prilagoditi bi bilo treba tudi pripravljalni odbor in svetovalni tehnični odbor, v tem zaporedju.
(4)Predsednik ECB je predsedoval ESRB prvih 5 let njegovega obstoja, nato pa je še naprej predsedoval ESRB, vendar začasno. V tem obdobju je predsednik ECB dodeljeval pooblastila in dajal kredibilnost ESRB ter skrbel, da je ta lahko učinkovito nadgrajeval strokovno znanje in izkušnje ECB na področju finančne stabilnosti ter se opiral nanje. Zato je primerno, da funkcija predsednika ECB kot predsedujočega ESRB postane trajna.
(5)Da bi okrepili vidnost ESRB kot organa, ločenega od svojih posameznih članov, bi predsednik ESRB moralo imeti možnost, da naloge v zvezi z zastopanjem ESRB navzven prenese na vodjo sekretariata ESRB.
(6)Člen 3(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 6 določa, da vodjo sekretariata imenuje ECB po posvetovanju s splošnim odborom ESRB. Da se poveča prepoznavnost vodje sekretariata ESRB, bi moral splošni odbor ESRB v odprtem in preglednem postopku oceniti, ali imajo kandidati, ki so v ožjem izboru za delovno mesto vodje sekretariata ESRB, potrebne lastnosti in izkušnje za vodenje sekretariata ESRB. Splošni odbor bi moral Evropski parlament in Svet obvestiti o postopku ocenjevanja. Poleg tega bi bilo treba pojasniti naloge vodje sekretariata ESRB.
(7)V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 1092/2010 so prvega podpredsednika ESRB doslej izvolili člani Razširjenega sveta ECB med svojimi člani, pri tem pa so upoštevali, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic na splošno in držav, katerih valuta je oziroma ni euro. Po oblikovanju bančne unije je sklicevanje na države članice, katerih valuta je oziroma ni euro, primerno nadomestiti s sklicevanjem na države članice, ki sodelujejo oziroma ne sodelujejo v bančni uniji.
(8)Glede na spremembe Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (EGP) 7 in zlasti glede na sprejetje Uredbe (EU) št. 1092/2010 s strani držav članic EGP, člen 9(5) navedene uredbe ni več relevanten in bi ga bilo zato treba črtati.
(9)Da se zniža stroške in poveča učinkovitost postopka, bi bilo treba število predstavnikov Komisije v svetovalnem tehničnem odboru ESRB zmanjšati s sedanjih dveh na enega.
(10)V skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) št. 1092/2010 je treba opozorila ali priporočila ESRB poslati Svetu in Komisiji, in, če so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, tudi na evropske nadzorne organe (v nadaljnjem besedilu: ESA). Da se okrepi demokratični nadzor in preglednost, bi bilo treba ta opozorila in priporočila poslati tudi Evropskemu parlamentu in ESA.
(11)Da se zagotovi kakovost in ustreznost mnenj, priporočil in odločitev ESRB, naj bi se svetovalni tehnični odbor in svetovalni znanstveni odbor po potrebi posvetovala z zainteresiranimi stranmi, in sicer že v zgodnji fazi ter na odprt in pregleden način.
(12)Uredbo (EU) št. 1092/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 1092/2010 se spremeni:
(1) člen 4 se spremeni:
(a) vstavi se naslednji odstavek 2a:
„2a. Pri posvetovanju s splošnim odborom ESRB o imenovanju vodje sekretariata ESRB v skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010* ta z odprtim in preglednim postopkom oceni, ali imajo kandidati, ki so v ožjem izboru za delovno mesto vodje sekretariata ESRB, potrebne lastnosti in izkušnje za upravljanje sekretariata ESRB. Splošni odbor Evropski parlament in Svet obvesti o postopku posvetovanja.
* Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).“;
_______________________________________________________________________________
(b) vstavi se naslednji odstavek 3a:
„3a. Predsednik ESRB in pripravljalni odbor lahko pri dajanju navodil vodji sekretariata ESRB v skladu s členom 4(1) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 obravnavata zlasti naslednje:
(a) tekoče vodenje sekretariata ESRB;
(b) vsa morebitna administrativna in proračunska vprašanja, povezana s sekretariatom ESRB;
(c) koordinacijo in pripravo dela ter odločanje splošnega odbora;
(d) pripravo predloga letnega programa ESRB in njegovega izvajanja;
(e) pripravo letnega poročila o dejavnostih ESRB in poročanje splošnemu odboru o izvajanju“;
(2) člen 5 se spremeni:
(a) odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:
„1. ESRB predseduje predsednik ECB.
2. Prvega podpredsednika za petletni mandat izvolijo člani Razširjenega sveta ECB med svojimi člani, pri tem pa upoštevajo, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic na splošno in držav, ki so oziroma niso sodelujoče države članice, kot je opredeljeno v členu 2(1) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013**. Prvi podpredsednik je lahko enkrat ponovno izvoljen.
__________________________________________________________________
** Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“;
(b) odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:
„8. Predsednik zastopa ESRB navzven. Predsednik lahko naloge v zvezi z zastopanjem ESRB navzven prenese na vodjo sekretariata.“;
(3) člen 6 se spremeni:
(a) odstavek 1 se spremeni:
(i) vstavita se naslednji točki (fa) in (fb):
„(fa) predsednik nadzornega odbora ECB;
(fb) predsednik Enotnega odbora za reševanje;“;
(ii) točka (g) se nadomesti z naslednjim:
„(g) predsednik svetovalnega znanstvenega odbora;“
(b) odstavek 2 se spremeni:
(i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:
„(a) po en predstavnik na visoki ravni iz vsake države članice, bodisi iz pristojnih nacionalnih organov bodisi iz nacionalnih organov, ki so odgovorni za izvajanje ukrepov, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, in sicer v skladu z odstavkom 3;“;
(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Kar zadeva zastopanost nacionalnih organov iz odstavka 2(a), zadevni predstavniki na visoki ravni rotirajo glede na obravnavano točko, razen če so se nacionalni organi posamezne države članice dogovorili o skupnem predstavniku.“;
(4) odstavek 5 člena 9 se črta;
(5) člen 11 se spremeni:
(a) odstavek 1 se spremeni:
(i) točka (c) se nadomesti z naslednjim:
„(c) štirje drugi člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB, pri čemer je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic na splošno in držav, ki so oziroma niso sodelujoče države članice, kot je opredeljeno v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013. Med svojimi člani jih za dobo treh let izvolijo člani splošnega odbora, ki so tudi člani Razširjenega sveta ECB;“
(ii) vstavita se naslednji točki (ga) in (gb):
„(ga) predsednik nadzornega odbora ECB;
(gb) predsednik Enotnega odbora za reševanje;“;
(6) člen 12 se spremeni:
(a) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. Kadar je primerno, svetovalni znanstveni odbor že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način organizira posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti.“;
(7) člen 13 se spremeni:
(a) odstavek 1 se spremeni:
(i) točka (f) se nadomesti z naslednjim:
„(f) predstavnik Komisije;“;
(ii) vstavita se naslednji točki (fa) in (fb):
„(fa) predstavnik nadzornega odbora ECB;
(fb) predstavnik Enotnega odbora za reševanje;“;
(b) vstavi se naslednji odstavek 4a:
„4a. Kadar je primerno, svetovalni tehnični odbor že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način organizira posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti.“;
(8) člen 16 se spremeni:
(a) v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Opozorila ali priporočila, ki jih ESRB izda v skladu s točkama (c) in (d) člena 3(2), so lahko splošna ali podrobna in so naslovljena zlasti na Unijo kot celoto, eno ali več držav članic, na enega ali več ESA ali na enega ali več pristojnih nacionalnih organov, ali na ECB, kar zadeva naloge, ki so ji podeljene v skladu s členi 4(1), 4(2) in 5(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.“;
(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Opozorila ali priporočila, ki se pošljejo naslovnikom v skladu z odstavkom 2, se v skladu s strogimi pravili o zaupnosti hkrati pošljejo tudi Svetu, Evropskemu parlamentu, Komisiji in ESA.“;
(9) v členu 17 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
„1. Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na Komisijo, eno ali več držav članic, enega ali več ESA ali enega ali več pristojnih nacionalnih organov, naslovniki obvestijo Evropski parlament, Svet in ESRB o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi priporočila, in utemeljijo morebitno neukrepanje. ESRB po potrebi v skladu s strogimi pravili o zaupnosti nemudoma obvesti ESA o prejetih odgovorih.“;
2. Če ESRB presodi, da njegovo priporočilo ni bilo upoštevano ali da naslovniki niso ustrezno utemeljili svojega neukrepanja, ESRB o tem v skladu s strogimi pravili o zaupnosti obvesti naslovnike, Evropski parlament, Svet in zadevne ESA.“;
(10) člen 20 se nadomesti z naslednjim:
„Ne prej kot pet let po [UL, vstavite datum začetka veljavnosti] Komisija izvede oceno te uredbe in predloži poročilo o glavnih ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.“
Člen 2
Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
