EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.1.2017

COM(2016) 824 final

2016/0403(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi evropske storitvene e-izkaznice in povezanih upravnih zmogljivosti

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 439 final}
{SWD(2016) 442 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Storitve zajemajo približno 70 % BDP EU in zaposlovanja, zato je spodbujanje konkurenčnosti trgov storitev EU osrednjega pomena za ustvarjanje delovnih mest in rasti v EU. Direktiva o storitvah, sprejeta leta 2006, je določila splošne določbe, ki omogočajo ustanavljanje ponudnikov storitev in povečujejo njihovo možnost za čezmejno nudenje storitev na enotnem trgu. Direktiva je v državah članicah EU spodbudila številne reforme, zaradi katerih se je BDP EU v desetih letih po ocenah povečal za 0,9 %.

Kljub temu še vedno obstajajo velike možnosti za rast in delovna mesta, ki jih je treba izkoristiti. Trgom storitev EU bi koristila hitrejša rast produktivnosti in učinkovitejše razporejanje sredstev. Čezmejna trgovina in naložbe v storitve ostajajo skromne. Z odstranitvijo preostalih ovir za povečanje čezmejnih dejavnosti v storitvenih sektorjih se bo okrepila konkurenčnost, to pa bo prineslo večjo izbiro in boljše cene za potrošnike ter več inovacij. Z obravnavanjem teh ovir v okviru, ki ga že zagotavlja direktiva o storitvah, bi se lahko ustvarilo dodatnega 1,7 % BDP EU 1 . Poleg tega bodo bolje delujoči trgi storitev pozitivno vplivali na konkurenčnost industrije, saj je proizvodni sektor EU pomemben kupec in končni uporabnik storitev. Storitve dejansko zajemajo 40 % vrednosti končnega proizvodnega produkta v EU. Konkurenčnost proizvodnega sektorja je torej odvisna od dobro delujočih trgov storitev.

Zato je Evropski svet poudaril, da ima „[o]blikovanje bolj poglobljenega in pravičnejšega enotnega trga [...] ključno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju produktivnosti ter zagotavljanju privlačnega okolja za naložbe in inovacije“ 2 . Bolje delujoč notranji trg je ena od desetih prednostnih nalog Evropske komisije. Komisija je v strategiji za enotni trg, ki jo je sprejela oktobra 2015, napovedala vrsto ukrepov za uveljavljanje enotnega trga brez meja za storitve 3 . Cilj je jasen: zmanjšanje ovir, da se ponudnikom storitev olajša izkoriščanje novih poslovnih priložnosti in se hkrati zagotovijo kakovostne storitve za potrošnike. Ta predlog temelji na strategiji za enotni trg.

Direktiva o storitvah zagotavlja uravnotežen pravni okvir za doseganje teh ciljev. Zagotavlja, da je nacionalna zakonodaja nediskriminatorna, utemeljena in sorazmerna za izpolnitev ciljev javnega interesa. Poleg tega od držav članic zahteva, da zmanjšajo upravne ovire, ki ponudnike storitev v praksi odvračajo od čezmejnega poslovanja. Ta predlog ne bo vplival na direktivo o storitvah in pomembna načela, ki jih je vzpostavila.

Ta načela, ki jih je uvedla direktiva o storitvah, so omogočila pozitiven napredek k bolje delujočim trgom storitev EU. Hkrati so ovire za večje povezovanje enotnega trga še vedno prisotne v številnih ključnih storitvenih sektorjih. To velja zlasti za različne poslovne storitve in gradbeni sektor, v katerih ponudniki storitev pogosto ne morejo zlahka izkoristiti poslovnih priložnosti v drugih državah članicah. Pri širjenju dejavnosti v tujino se soočajo z upravnimi ovirami. To je bilo potrjeno v okviru obsežnih stikov s ponudniki storitev 4 .

Ponudniki storitev se pri opravljanju dejavnosti čez mejo soočajo z upravno zapletenostjo. Med drugim ni popolnoma jasno, kako doseči skladnost z obstoječimi predpisi, kar podjetja, zlasti MSP, odvrača od tega, da bi poskusila izkoristiti poslovne priložnosti v drugih državah članicah. Ponudniki storitev stežka pridobijo informacije o veljavnih regulativnih zahtevah in postopkih, ki jih je treba izpolniti in opraviti za dostop do trga druge države članice. Poleg tega nacionalni predpisi pogosto veljajo le za nacionalne primere in ni pojasnjeno, kako bi se morali uporabljati za ponudnike storitev iz drugih držav članic EU. Ponudniki storitev, ki poskušajo vzpostaviti stalno prisotnost v drugi državi članic ali začasno opravljati čezmejne storitve, zato pogosto težko razumejo, katera pravila je treba uporabiti in kako. Urejanje upravnih formalnosti v različnih državah članicah je za ponudnike storitev pogosto zapleteno in drago.

Evropska storitvena e-izkaznica naj bi zato zmanjšala upravno zapletenost za ponudnike storitev, ki želijo svoje dejavnosti razširiti v druge države članice. Hkrati bo zagotovila, da lahko države članice uporabijo upravičene predpise. Ponudnikom storitev bi bila na voljo prostovoljno kot nadomesten način za izkazovanje skladnosti z veljavnimi nacionalnimi predpisi. Omogoča jim, da pri širjenju dejavnosti v tujino za urejanje formalnosti uporabijo popolnoma elektronski postopek na ravni EU, s čimer jim nudi večjo pravno varnost in pomembno zmanjšuje upravno zapletenost. Z e-izkaznico se bodo lahko izognili upravnim oviram, kot so negotovost glede tega, katere zahteve veljajo, izpolnjevanje raznovrstnih obrazcev v tujih jezikih, prevajanje, overitev ali potrditev dokumentov in postopkovni koraki, ki jih ni mogoče opraviti elektronsko. Prihranki pri stroških zaradi formalnosti, ki jih zajema postopek izdaje e-izkaznice, bi bili v primerjavi s trenutnim stanjem precejšnji in bi lahko bili tudi do 50-odstotni ali celo višji 5 .

Kadar ponudnik storitev načrtuje začasno čezmejno opravljanje storitve, bi e-izkaznico izdala matična država članica. Države članice gostiteljice bi lahko nasprotovale izdaji e-izkaznice, kadar jim direktiva o storitvah to že omogoča na podlagi enega od pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes, navedenih v členu 16. Izdana e-izkaznica bi ponudniku storitev omogočala, da začasno čezmejno opravlja storitve v državi članici gostiteljici. Pristojnost odločanja držav članic gostiteljic, da zavrnejo zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico, torej ostaja ustrezno nespremenjena, v skladu s členom 16 direktive o storitvah.

Kadar ponudnik storitev načrtuje opravljanje storitev prek podružnice, agencije ali urada v drugi državi članici, e-izkaznico izda država članica gostiteljica. Ponudnik storitev bi zahtevek za e-izkaznico tudi v tem primeru vložil pri organih matične države, ki bi preverili, ali je ponudnik storitev ustanovljen na ozemlju zadevne države v skladu z njenimi veljavnimi predpisi. Nato bi organi matične države članice začeli postopek pri ustreznem javnem organu države gostiteljice, v okviru katerega bi ta lahko preveril, ali ponudnik storitev, ki je vložil zahtevek, izpolnjuje regulativne zahteve države gostiteljice v skladu z direktivo o storitvah. Tako bi bili domači in tuji ponudniki storitev enako obravnavani. Izdana e-izkaznica bi svojemu imetniku omogočala opravljanje storitev prek sekundarnega sedeža (v obliki podružnice, agencije ali urada) v zadevni državi članici gostiteljici.

Evropska storitvena e-izkaznica je zasnovana podobno kot evropska poklicna izkaznica, ki jo organi držav članic že poznajo. Evropska poklicna izkaznica je na voljo od januarja 2016 in uporabljati so jo začeli številni strokovnjaki iz izbranih strok, kar kaže, da tovrstno orodje za poenostavitev svojim uporabnikom zagotavlja praktične koristi. Evropska storitvena e-izkaznica in evropska poklicna izkaznica sta prostovoljna elektronska postopka, ki se izvajata na ravni EU. Ponudniki storitev evropsko storitveno e-izkaznico uporabljajo prostovoljno. Organ matične države članice vložnika deluje kot enotna kontaktna točka. Poleg tega delovanje obeh sistemov temelji na vnaprej določenih in zavezujočih delovnih postopkih sodelovanja med matično državo članico in državo članico gostiteljico, ki se izvajajo prek obstoječega informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z uredbo IMI 6 .

Hkrati imata sistema različne cilje. Evropska poklicna izkaznica olajšuje čezmejno opravljanje storitev s priznanjem poklicnih kvalifikacij fizičnih oseb kot delavcev ali samozaposlenih ponudnikov storitev v skladu z direktivo o poklicnih kvalifikacijah.

Evropska storitvena e-izkaznica zajema precej širši razpon zahtev. Na voljo bi bila samozaposlenim fizičnim osebam in podjetjem, ki želijo opravljati storitve v drugi državi članici. V nasprotju z evropsko poklicno izkaznico bi omogočala tudi tehnično pomoč za lažje urejanje upravnih formalnosti, povezanih z napotitvijo osebja na ozemlje tistih držav članic, ki so Komisiji sporočile, da želijo v ta namen uporabljati IMI. Ta možnost uporabe IMI nikakor ne bo spremenila vsebine veljavnih predpisov iz Direktive 2014/67/EU. Vključena so tudi pravila za lažjo pridobitev zavarovalnega kritja za storitve, ki se opravljajo čez mejo.

E-izkaznica bi zajemala zahteve, ki spadajo v okvir direktive o storitvah in torej ne bi vključevala področij, kot so davki, delo in socialna varnost. Kljub temu organi držav članic od imetnika e-izkaznice ne zahtevajo predložitve informacij, ki so že zajete na e-izkaznici, za postopke ali formalnosti, ki jih mora ponudnik opraviti v zvezi z oddajo javnega naročila, projektnim natečajem ali koncesijo, ustanovitvijo odvisnih podjetij ali registracijo podružnic na podlagi prava družb in registracijo v okviru shem obveznega socialnega zavarovanja.

Evropska storitvena e-izkaznica bi v prvi fazi veljala za poslovne in gradbene storitve, kolikor povezane dejavnosti že spadajo na področje direktive o storitvah. Oba sektorja sta ključnega pomena za gospodarstvo EU 7 . Ponudniki storitev v gradbeništvu ali poslovnih storitev se pri širjenju dejavnosti v tujino pogosto soočajo z zelo zapletenimi upravnimi postopki. Poleg tega je rast produktivnosti v obeh sektorjih v zadnjem desetletju zelo majhna, čezmejna trgovina in naložbe pa so omejene. Večja čezmejna konkurenca bi pomagala ohraniti in izboljšati konkurenčnost obeh sektorjev.

Ta predlog vključuje tudi klavzule o pregledu za prihodnjo presojo učinkovitosti evropske storitvene e-izkaznice, tudi glede skladnosti s potrebnimi formalnostmi za napotitev delavcev in zaradi upoštevanja izkušenj tistih držav članic, ki so se morda odločile za možnost iz člena 6(3) tega osnutka uredbe, da bi urejanje zadevnih formalnosti omogočile prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta uredba je predložena skupaj z direktivo. Uredba uvaja evropsko storitveno e-izkaznico, pri čemer ne spreminja temeljnih pravil EU. Vzpostavlja orodja, ki so ponudnikom storitev na voljo v vsej EU. Poleg tega olajšuje reševanje vprašanj v zvezi z zavarovalnim kritjem ponudnika storitev, ki posluje čezmejno. Direktiva določa pravni in operativni okvir evropske storitvene e-izkaznice ter med drugim ureja pogoje za upravičenost, pristojnosti matične države članice in države članice gostiteljice, veljavnost evropske storitvene e-izkaznice in pogoje za njeno razveljavitev ali začasni preklic.

Ta uredba v celoti ohranja veljavne določbe EU o socialnih vprašanjih, pogojih zaposlitve (zlasti o napotitvi delavcev, pravicah delavcev in socialnemu stebru), zdravju in varnosti ter varstvu okolja. Ne spreminja s tem povezanih obstoječih zaščitnih ukrepov oziroma jim ne nasprotuje. E-izkaznica bi zagotovila nadaljnje informacije o podjetju. Pravica držav članic, da opravljajo inšpekcijske preglede na kraju samem, bi ostala popolnoma nedotaknjena. Pravila o napotitvi delavcev na podlagi Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU bodo v okviru evropske storitvene e-izkaznice ostala veljavna, vendar se bo zagotovila dodatna pomoč za skladnost s temi pravili. Kadar imajo države članice vzpostavljene postopke, ki omogočajo, da se izjava v zvezi z napotitvijo delavcev v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU izpolni elektronsko, evropska storitvena e-izkaznica imetnika e-izkaznice usmeri na zadevne nacionalne postopke. Ponudniki z evropsko storitveno e-izkaznico lahko to izjavo predložijo tudi prek elektronske platforme, povezane z IMI, če je država članica gostiteljica Komisiji sporočila, da bi se ta možnost morala uporabljati za napotitev delavcev na njenem ozemlju.

Predlog za evropsko storitveno e-izkaznico dopolnjuje druge pobude politike v okviru storitev, ki so napovedane v strategiji za enotni trg, da bi se preprečila uvedba ovir za čezmejno opravljanje storitev na nacionalni ravni. V zvezi s tem dopolnjuje predlog Komisije [XX] za direktivo o preoblikovanju postopka, s katerim morajo države članice priglasiti sisteme dovoljenj in zahteve, povezane s storitvami.

Ta predlog bo dopolnila tudi pobuda za enotni digitalni portal, ki je bila napovedana v strategiji za enotni trg za leto 2017. S portalom, glede katerega se je jeseni 2016 izvedlo javno posvetovanje, se bodo z vključevanjem, dopolnitvijo in izboljšanjem zadevnih spletnih informacij na ravni EU in nacionalni ravni odpravile trenutne informacijske vrzeli za podjetja in državljane. Povezan bo tudi s službami za pomoč. Poleg tega bo njegov cilj spodbujanje nadaljnje digitalizacije nacionalnih postopkov, pomembnih za državljane in podjetja, ki uveljavljajo svoje pravice na enotnem trgu. Področje uporabe enotnega digitalnega portala naj bi presegalo sektorje, zajete v tej pobudi.

Za primerjavo, evropska storitvena e-izkaznica bi morala nuditi popolnoma usklajen in standardiziran instrument za čezmejno opravljanje storitev ter zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti za posebne trge storitev, na katerih močno prevladujejo MSP. Njen cilj je upravna poenostavitev z vključitvijo države članice, iz katere je ponudnik storitev, vendar navedena (matična) država članica nima vpliva na zahteve, ki jih mora ponudnik storitve izpolniti v drugih državah članicah. Za namene evropske storitvene e-izkaznice so slednje države članice tiste, ki se morajo seznaniti s skladnostjo in jo zagotoviti v okviru vnaprej določenega in popolnoma standardiziranega delovnega postopka. Enotni digitalni portal se bo povezal s tem postopkom in svojim upravičencem olajšal iskanje.

Uporaba evropske storitvene e-izkaznice bo v celoti usklajena z razvojem projekta enotnega digitalnega portala in bo spoštovala načela iz akcijskega načrta za e-upravo (zlasti digitalno, interoperabilno, čezmejno, samo enkratno in privzeto vključujoče) 8 .

Nazadnje, ta predlog dopolnjuje politiko izvrševanja Komisije, ki jo izvaja vzporedno, da bi se odpravile neutemeljene ali nesorazmerne nacionalne omejitve svobode ustanavljanja in svobodnega opravljanja storitev.

Izvajanje te uredbe bo podprto z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), ki je bil vzpostavljen z uredbo IMI 9 . IMI lahko od leta 2011 uporablja približno 5 000 organov; o njem se redno izvajajo raziskave med uporabniki, svoj potencial pa je dokazal z evropsko poklicno izkaznico, ki je bila uvedena januarja 2016.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog za evropsko storitveno e-izkaznico na podlagi te uredbe in predlagana direktiva sta v celoti skladna s številnimi drugimi politikami Unije, zlasti tistimi, ki si prizadevajo za ista cilja upravne poenostavitve in zmanjšanje zahtev za ponudnike storitev.

Poenostavitev formalnosti v zvezi z dokumenti bi natančno sledila rešitvam, ki se bodo uvedle na podlagi Uredbe (EU) 2016/1191 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji 10 .

Na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij je bilo leta 2013 uvedeno podobno orodje, ki spodbuja upravno poenostavitev, zgoraj navedena evropska poklicna izkaznica, ki je od januarja 2016 na voljo za izbrano število poklicev (medicinske sestre, farmacevti, fizioterapevti, gorski vodniki in nepremičninski posredniki). Da bi se izognili tveganju podvajanja, ta predlog zagotavlja, da strokovnjaki, ki lahko vložijo zahtevek za evropsko poklicno izkaznico, ne morejo pridobiti evropske storitvene e-izkaznice.

Preden organi za usklajevanje in pristojni organi za namene postopka izdaje evropske storitvene e-izkaznice kako drugače pridobijo ali preverijo predhodno pridobljene informacije, v okviru tega postopka izkoristijo vse razpoložljive medsebojne povezave nacionalnih registrov, vključno z medsebojno povezavo poslovnih registrov (BRIS) v skladu z Direktivo 2009/101/ES in registrov insolventnosti na podlagi Uredbe (EU) 2015/848.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta zakonodajni ukrep spada na področje deljene pristojnosti v skladu s členom 4(2)(a) PDEU. Njegov namen je olajšati ustanavljanje in opravljanje storitev s sprejetjem ukrepov za približevanje določb zakonov, katerih predmet je delovanje notranjega trga. Ta uredba temelji na členu 114 PDEU, ki je splošna pravna podlaga za sprejetje takih ukrepov.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Splošni cilj tega zakonodajnega predloga je zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga EU za storitve, ki ni omejen na ozemlje ene države članice, ampak zajema celotno ozemlje EU. Ob upoštevanju nadnacionalne narave enotnega trga EU in potrebe po čim bolj usklajenem obravnavanju razmer v čezmejnem okviru je uporaba obstoječega informacijskega orodja v celotni EU, tj. IMI, učinkovit odziv, ki se lahko zagotovi le z ukrepom na ravni EU.

•Sorazmernost

Ukrepi, ki jih je uvedla ta uredba, so sorazmerni z njenim ciljem nadaljnjega povezovanja trgov storitev na ravni EU z omogočanjem večje dinamike na trgu in čezmejne konkurence. Sorazmerni so tudi s cilji povečanja preglednosti, zmanjšanja stroškov in poenostavitve postopkov, ki jih države članice uvedejo za ponudnike storitev v čezmejnih primerih, zlasti v postopkih v zvezi z napotitvijo osebja in zavarovanjem poklicne odgovornosti. Poleg tega temelji na IMI, obstoječem informacijskem instrumentu na ravni EU, ki se financira iz proračuna EU in ga že uporabljajo nacionalne uprave. Zaradi postopka na ravni EU bodo potrebne le manjše prilagoditve IMI, kar bo omogočilo manjše stroške na ravni EU in nacionalni ravni. Taki manjši stroški so bili ocenjeni ob upoštevanju obstoječih podobnih postopkov, kot je evropska poklicna izkaznica.

Ti ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za rešitev opredeljenih težav in doseganje začrtanih ciljev. Čeprav postopek na ravni EU zahteva dejavno vlogo uprav držav članic, bodo finančni učinki, ki jih lahko pričakujejo države članice, manjši zaradi uporabe informacijskega sistema za notranji trg, platforme, ki že obstaja in je vzpostavljena s sredstvi EU. Poleg tega bodo nadaljnje možnosti za dodatno konkurenco na trgih storitev z več tržnimi akterji in dodatni prihodek, ki jih bo omogočila uporaba evropske storitvene e-izkaznice, pozitivno vplivali na gospodarstva držav članic.

Ponudniki storitev bodo evropsko storitveno e-izkaznico uporabljali prostovoljno.

•Izbira instrumenta

Ta uredba temelji na členu 114 PDEU. Vključuje določbe za lažje uresničevanje pravice do sekundarnega sedeža, svobode opravljanja storitev in začasnih čezmejnih primerov. Na podlagi te določbe Pogodbe Uredba uvaja tudi praktična orodja glede zavarovanja poklicne odgovornosti, ki ga želijo ponudniki storitev skleniti za svoje dejavnosti v tujini.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Komisija je pri pripravi tega predloga podrobno ocenila direktivo o storitvah. Iz te ocene je razvidno, da je bilo izvajanje direktive o storitvah do sedaj le delno uspešno. Direktiva o storitvah je na podlagi reform držav članic ustvarila dodatno rast. Kljub temu se ponudniki storitev v ključnih storitvenih sektorjih (kot sta sektorja poslovnih storitev in gradbeništva) še vedno soočajo spopadajo z velikim številom ovir. Poleg tega sistem upravnega sodelovanja med državami članicami ne prinaša vseh možnih koristi. S poglobljeno analizo delovanja in uporabnosti enotnih kontaktnih točk se je ugotovilo, da večina teh točk še ni toliko prispevala k poenostavitvi upravnih postopkov, kot se je pričakovalo glede začasnega opravljanja čezmejnih storitev ali ustanovitve podjetja.

Poleg tega je iz ocene Komisije razvidno, da države članice zelo neenotno ukrepajo v zvezi z obveznostmi glede zavarovanja in dostopa do zavarovanja za opravljanje storitev, kar ponudnikom storitev otežuje sklenitev zavarovanja za čezmejno opravljanje storitev, zlasti v sektorjih poslovnih storitev in gradbeništva, ter zvišuje s tem povezane stroške.

Vse te preostale ovire negativno vplivajo na razvoj intenzivnejše čezmejne trgovine in naložb na področju storitev.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je izvedla več analiz in posvetovanj, da bi zbrala dokaze o preostalih ovirah za v celoti delujoč enotni trg za storitve, z večjim poudarkom na praktičnih učinkih določb na terenu. Izvedla se je ekonomska ocena, s katero so se presodili učinki nacionalnih reform na trgih storitev in dostop ponudnikov storitev do zavarovanja. Poleg tega so se v letih 2014, 2015 in 2016 v okviru foruma o enotnem trgu organizirale delavnice za zainteresirane strani. Na njih so se proučili izzivi, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja pri razvoju na čezmejnih regionalnih trgih, oziroma posebni izzivi v storitvenih sektorjih (zlasti v poslovnih in gradbenih storitvah), ki jih ovirajo skromna čezmejna trgovina in naložbe na ravni EU. Zbrani prispevki in vložki so pokazali, da se ponudniki storitev v več gospodarsko pomembnih sektorjih, kadar želijo širiti dejavnost prek meja držav članic, kljub delnemu napredku v zadnjih letih še vedno soočajo s številnimi ovirami.

Zainteresirane strani so izrazile različna mnenja o možnih načinih izboljšanja okvira, ki se na ravni EU in nacionalni ravni uporablja za trge storitev. Zainteresirane strani skoraj soglasno nasprotujejo ponovni obravnavi direktive o storitvah. Ta uredba ne spreminja nobenih materialnopravnih predpisov o čezmejnem opravljanju storitev, kakor so določeni v direktivi o storitvah, niti katerih koli pravil, ki se nanašajo na napotitev delavcev, zdravje in varnost ali varstvo okolja.

Spletno javno posvetovanje je potekalo od 3. maja do 26. julija 2016. Na njem so se zbrala nadaljnja mnenja zainteresiranih strani in neposredne izkušnje v zvezi s preostalimi ovirami za čezmejno opravljanje storitev v EU, zlasti v teh storitvenih sektorjih.

Komisija je ob več priložnostih od zainteresiranih strani zbrala tudi mnenja o težavah, s katerimi se ponudniki storitev soočajo pri pridobivanju zavarovalnega kritja za začasno opravljanje storitev v drugi državi članici, zlasti na dveh javnih posvetovanjih v letih 2013 in 2015.

Rezultati vseh teh dejavnosti so potrdili, da so na nacionalni ravni še vedno prisotne neutemeljene ali nesorazmerne zahteve v škodo ponudnikov storitev in prejemnikov storitev na enotnem trgu. Poleg tega je iz njih natančno razvidno, kakšni odzivi politike se pričakujejo od zainteresiranih strani. Večina je podprla potrebo po odpravi preostalih ovir za čezmejno opravljanje storitev in olajšanju dostopa do zavarovalnega kritja v teh primerih ob ohranjanju pravnega reda EU na področju sociale, zaposlovanja, zdravja in varnosti ali okolja in ob izvajanju ambiciozne politike izvrševanja. Komisija je v zvezi s tem novembra 2016 sprejela celovit sveženj ukrepov za izvrševanje za odpravo nesorazmernih omejitev, ki jih je na področju storitev uvedlo devet držav članic.

To pobudo, ki naj bi okrepila razvoj trgov čezmejnih storitev, sta podprla tudi Svet za konkurenčnost v svojih sklepih z dne 29. februarja 2016 o strategiji za enotni trg 11 in Evropski svet v svojih sklepih z dne 28. junija 2016 12 . Podprl jo je tudi Evropski parlament v svojem poročilu o strategiji za enotni trg z dne 26. maja 2016 13 .

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

K pripravi tega predloga uredbe so prispevali rezultati postopka medsebojnega ocenjevanja držav članic v letih 2010 in 2011, preverjanj učinkovitosti v letih 2011 in 2012 ter medsebojnih pregledov v letih 2012 in 2013. Poleg tega se je z rezultati raznih javnih posvetovanj, vključno s tistim, ki se je izvedlo poleti 2016, pridobilo ustrezno strokovno znanje.

Kar zadeva zavarovanje, so se upoštevali tudi rezultati javnega posvetovanja, ki se je izvedlo leta 2013 o težavah, s katerimi se soočajo ponudniki storitev pri pridobitvi zavarovalnega kritja v čezmejnem okviru, in tistega, ki se je izvedlo decembra 2015 o morebitni zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah. V sklopu tega zadnjega posvetovanja so se obravnavala tudi posebna vprašanja, povezana z dostopom do zavarovanja poklicne odgovornosti v čezmejnem okviru. Poleg tega so potekale redne razprave s predstavniki zavarovalniškega sektorja.

Komisija je z zainteresiranimi stranmi, zlasti socialnimi partnerji, izvedla več delavnic, na katerih je zbirala strokovna mnenja o težavah zaradi pomembnih upravnih zahtev v državah članicah. Podatki so se zbirali tudi z zunanjimi študijami in poročili. Poleg tega se je Komisija oprla na redne izmenjave na tehnični ravni v okviru svoje skupine strokovnjakov za izvajanje direktive o storitvah.

•Ocena učinka

Pri pripravi te pobude se je izvedla ocena učinka. Ponovno predloženo poročilo upošteva priporočila, ki jih je Odbor za regulativni nadzor podal v svojem prvotno negativnem mnenju z dne 14. oktobra 2016 14 , in dodatna vprašanja, ki jih je Odbor navedel v svojem končnem pozitivnem mnenju z dne 8. novembra 2016 15 . Zlasti sta bila pojasnjena opis težave in področje uporabe ocene učinka, različne možnosti politike so bile na novo združene v jasno razpoznavne svežnje možnosti, zmanjšanja upravnih stroškov pa so bila natančneje ocenjena.

V oceni učinka so se proučile posamezne možnosti politike, ki so bile združene v „svežnje“ možnosti politike. Proučili so se naslednji svežnji možnosti politike:

prvi sveženj možnosti bi ponudniku storitev omogočil, da pridobi potrdilo o zakoniti ustanovitvi v matični državi članici in potrdilo o veljavnem zavarovalnem kritju za opravljanje dejavnosti, prav tako v matični državi članici;

drugi sveženj možnosti bi ponudniku storitev omogočil, da izkoristi postopek na ravni EU za olajšanje dostopa do trga druge države članice, vključno z naprednim elektronskim mehanizmom, ki je povezan z IMI, da se olajša skladnost s formalnostmi za napoteno osebje, za uporabo katerega se lahko odloči država članica gostiteljica. Poleg tega bi odpravil praktične ovire, povezane z zavarovanjem v čezmejnih primerih;

tretji sveženj možnosti bi poleg naštetega iz drugega svežnja zmanjšal regulativne razlike v številnih ključnih poslovnih storitvah (arhitekturnih, inženirskih in računovodskih storitvah) z uskladitvijo manjšega števila zahtev, ki veljajo za ponudnike teh treh vrst storitev (tj. omejitve glede pravne oblike, zahteve glede odstotka lastniškega deleža, ki bi moral biti rezerviran za strokovnjake, in omejitve opravljanja večdisciplinarnih dejavnosti);

četrti sveženj možnosti bi poleg naštetega iz tretjega svežnja uvedel posebne rešitve za odpravo zgoraj omenjenih regulativnih razlik v primeru sekundarnega sedeža (podružnic in agencij), pri čemer za tuje ponudnike storitev nekatere zahteve ne bi veljale, država članica gostiteljica pa bi lahko uvedla druge zaščitne ukrepe.

Prvi sveženj bi omogočil nekatere poenostavitvene učinke, ki pa bi bili manjši kot pri drugih svežnjih. Tretji in četrti sveženj bi imela še večji učinek kot drugi sveženj, saj tudi odpravljata regulativne ovire (poleg upravne poenostavitve), vendar se je Komisija nazadnje odločila za drugi sveženj, in sicer na podlagi naslednje utemeljitve: odprava najbolj omejevalnih zahtev iz tretjega in četrtega svežnja z usmerjenim ukrepom izvrševanja, dopolnjenim s posebnimi priporočili glede celotnega regulativnega okvira, ki se uporablja za poklic, v okviru katerega se opravlja storitev, se zdi bolj sorazmerna od zakonodajnega predloga, ki uvaja minimalno usklajevanje manjšega števila zahtev v manjšem številu storitvenih sektorjev. Poleg tega je bil četrti sveženj zavrnjen tudi, ker bi ustvaril vtis, da uvaja rešitev, ki temelji na pristopu države izvora, na podlagi katerega za tuje ponudnike storitev velja le zakonodaja njihovih matičnih držav članic, kar vodi v obrnjeno diskriminacijo domačih ponudnikov storitev.

Izbrani sveženj naj bi povečal pravno varnost za ponudnike storitev, ki dejavnost opravljajo čez mejo, in jim omogočil prihranek pri stroških. Lahko prispeva k povečanju dinamike na trgu in ravni konkurence ter tako poveča izbiro in dodano vrednost za potrošnike.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlog uredbe o uvedbi evropske storitvene e-izkaznice bo prispeval k ustreznosti ureditve glede dostopa ponudnikov storitev do trga in poenostavitvi z izboljšanjem načinov za omogočanje dostopa ponudnikom storitev do trga druge države članice. To ne spreminja posebnih pravic držav članic gostiteljic na podlagi direktive o storitvah.

•    Temeljne pravice

Ta predlog spodbuja pravice iz Listine o temeljnih pravicah. Natančneje, varstvo osebnih podatkov se zagotovi v skladu s členom 8 Listine. Poleg tega je glavni cilj te pobude olajšati uveljavljanje pravice do ustanavljanja in pravice do opravljanja storitev v kateri koli državi članici, kot določa člen 15(2) Listine, kar zagotavlja, da ni mogoča kakršna koli, niti posredna, diskriminacija na podlagi državljanstva (s čimer se izvaja člen 21(2) Listine). Poleg tega je s postopkom na ravni EU predvidena vzpostavitev nepristranskega, pravičnega in razumno hitrega postopka, tudi kar zadeva udeležbo Komisije, kot to zahteva člen 41 Listine. Nazadnje, ustrezno se bo upoštevala tudi prepoved zlorabe pravic, predvsem svobode opravljanja storitev, kot je določeno v členu 54 Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog naj bi vplival na proračun EU tako, da bo prihodnja evropska storitvena e-izkaznica kot operacijsko ogrodje uporabljala informacijski sistem za notranji trg (IMI). IMI bo treba prilagoditi, da bo podpiral postopek izdaje evropske storitvene e-izkaznice in zahteve glede hrambe, ter dopolniti z nekaterimi dodatnimi funkcijami, tj. javnim vmesnikom za ponudnike storitev, medsebojnimi povezavami z drugimi zadevnimi sistemi in podpornimi funkcijami za nacionalne organe. Informacijski sistem za notranji trg bo za namene evropske storitvene e-izkaznice namreč na voljo kot orodje za učinkovito izmenjavo informacij in medsebojno pomoč med pristojnimi organi zadevne države članice, brez poseganja v druge rešitve, ki jih vzpostavijo države članice. Posledice za proračun EU bodo ob upoštevanju dejstva, da bo uporaba IMI za podporo evropski storitveni e-izkaznici zagotovila pomembne ekonomije obsega in povezanosti, skromne. Poleg tega so glavne zmogljivosti IMI in tiste, ki so trenutno v razvoju, v veliki meri skladne z zahtevami evropske storitvene e-izkaznice. Stroški prilagajanja in razvoja bodo zato precej manjši.

Vse potrebne dodelitve se bodo pokrile s prerazporejanjem; predvidene niso nobene proračunske posledice za proračun EU, ki bi presegale že predvidena sredstva v uradnem finančnem načrtu Komisije.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ta uredba naj bi se ocenila vsakih pet let po začetku uporabe evropske storitvene e-izkaznice. To ocenjevanje vključuje tudi presojo sodelovanja med organi za usklajevanje v državah članicah in prouči potrebo po spremembi postopkov za evropsko storitveno e-izkaznico ob upoštevanju najnovejšega razvoja e-uprave. Tudi države članice, ponudnike storitev, socialne partnerje in druge zainteresirane strani bi se pozvalo, naj ocenijo delovanje pobude. Upoštevali se bodo posebni kazalniki, ki omogočajo oceno učinkov Uredbe, kot so število ponudnikov storitev, ki uporabljajo evropsko storitveno e-izkaznico, njihove izkušnje v zvezi z upravnim bremenom, hitrost uporabljenih postopkov oziroma število izmenjav informacij med državami članicami.

Junija 2019 je predviden pregled nekaterih vidikov Direktive 2014/67/EU, zato bi bilo treba možnosti glede zmogljivosti, ki bodo na voljo na podlagi člena 6, znova oceniti v okviru navedenega pregleda. Pri pregledu se upoštevajo izkušnje tistih držav članic, ki so se morda odločile za možnost iz člena 6(3) tega osnutka uredbe, da bi urejanje formalnosti v zvezi z napotenimi delavci omogočile prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 določa vsebino predlagane Uredbe, ki uvaja evropsko storitveno e-izkaznico in povezane upravne zmogljivosti, ki jih lahko ponudniki uporabijo pri čezmejnem opravljanju storitev. V njem je pojasnjeno tudi, da je usklajevanje nacionalnih določb, potrebnih za zagotavljanje take e-izkaznice, določeno v Direktivi (o evropski storitveni e-izkaznici), ki bo sprejeta sočasno.

V členu 2 so opredeljeni področje uporabe dejavnosti, za katere je na voljo evropska storitvena e-izkaznica, ter posebne dejavnosti, področja in zadeve, ki jih e-izkaznica ne zajema, po vzoru iz Direktive 2006/123/ES.

Podobno kot v Direktivi 2006/123/ES je v njem navedeno še, da ta uredba ne vpliva na opredelitev ali organizacijo storitev splošnega gospodarskega pomena niti na predpise, ki jih ureja konkurenčno pravo. Prav tako ne vpliva na kulturno ali jezikovno raznolikost ali pluralnost medijev. Poleg tega Uredba tudi ne vpliva na določbe splošnega kazenskega prava, delovno pravo, davčno zakonodajo ali zakonodajo o socialni varnosti.

Tako kot v Direktivi 2006/123/ES je pojasnjeno, da se ta uredba ne uporablja v primeru nasprotij z drugimi akti Unije, ki urejajo posebne vidike začetka opravljanja in opravljanja storitvene dejavnosti na posebnih področjih oziroma za posebna področja ali posebne poklice.

Člen 3 vsebuje zadevne opredelitve za Uredbo.

V členu 4 so opredeljeni poglavitni elementi zahtevkov za evropsko storitveno e-izkaznico, ki bi morali biti enaki v vsej EU, poleg tega so Komisiji podeljena izvedbena pooblastila za določanje standardnega obrazca in tehničnih podrobnosti ter delegirana pooblastila za natančnejšo določitev vrste podpornih informacij in dokumentov, ki jih je treba v izjemnih okoliščinah, ki upravičujejo njihovo potrebo, predložiti z zahtevkom.

Člen 5 distributerjem zavarovalnih produktov in organom, ki jih država članica imenuje za zagotavljanje obveznega zavarovanja, nalaga obveznost izdaje potrdila o zavarovanju na zahtevo imetnikov polic. V njem so opredeljeni tudi poglavitni elementi takega potrdila in predvidena je možnost, da Komisija standardni obrazec določi z izvedbenimi akti.

Člen 6 imetnikom evropske storitvene e-izkaznice omogoča, da formalnosti za napotitev osebja v skladu z Direktivo 2005/36/ES uredijo prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI, kar usklajuje organ za usklajevanje v matični državi članici. Za napotitev delavcev v skladu z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/ES velja ista možnost za tiste države članice, ki Komisiji sporočijo, da bi se ta možnost morala uporabljati za napotitev delavcev na njihovem ozemlju. Poleg tega, kadar imajo države članice vzpostavljene postopke, ki omogočajo, da se izjava v zvezi z napotitvijo delavcev v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU izpolni elektronsko, elektronska platforma, ki je povezana z IMI, imetnika e-izkaznice usmeri na zadevne nacionalne postopke.

Člen 7 vložnikom vloge za evropsko storitveno e-izkaznico omogoča, da potrebne formalnosti za prosto gibanje samozaposlenih oseb v skladu z Direktivo 2005/36/ES uredijo prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI, kar usklajuje organ za usklajevanje v matični državi članici. Omogoča tudi nadomestitev potrdil o poklicnih kvalifikacijah, zahtevanih v skladu z Direktivo 2005/36/ES, z izpolnjenim obrazcem za zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico.

Člen 8 določa, da so postopki za zahtevke, izdajo, posodobitev, začasni preklic, razveljavitev in preklic evropskih storitvenih e-izkaznic v celoti elektronski in na voljo prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI, brez poseganja v interne postopkovne delovne procese med organi za usklajevanje in pristojnimi organi v državah članicah. V skladu s tem členom se Komisiji tudi podelijo izvedbena pooblastila za sprejetje tehničnih specifikacij za navedene elektronske postopke.

Člen 9 določa splošna pravila v zvezi z obliko in jezikom dokumentov, ki jih je treba predložiti v postopku za izdajo evropske storitvene e-izkaznice. V skladu s tem členom se Komisiji tudi podelijo izvedbena pooblastila za sprejetje tehničnih pravil za prevod informacij in dokumentov, ki se uporabljajo v okviru izdaje evropske storitvene e-izkaznice. .

V členu 10 so opredeljena načela, ki pojasnjujejo, katere pristojbine lahko zaračunata matična država članica in država članica gostiteljica, ki ne presegajo neposrednih stroškov držav članic. V skladu s tem členom se Komisiji tudi podelijo izvedbena pooblastila za določitev tehničnih pravil o načinih in postopkih plačevanja.

Člen 11 distributerjem zavarovalnih produktov nalaga obveznost, da na zahtevo imetnika police izdajo izjavo o odškodninskih zahtevkih tretjih oseb v zvezi z dejavnostmi imetnika police. Poleg tega se v skladu s tem členom na Komisijo prenesejo pooblastila za sprejetje izvedbenih pravil o standardni obliki izjave.

Člen 12 od distributerjev zavarovalnih produktov in organov, ki jih država članica imenuje za zagotavljanje obveznega zavarovanja, zahteva, naj pri svoji politiki sprejemanja in izračunu premij ustrezno in na nediskriminatoren način upoštevajo izjavo o zahtevkih, ki jo predloži ponudnik.

Člen 13 od poklicnih organizacij, ki svojim članom ali drugim ponudnikom posebnih storitev nudijo skupinsko kritje v zvezi z zavarovanjem poklicne odgovornosti, zahteva, naj na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do tega kritja ponudnikom iz drugih držav članic, ki izrazijo interes, vključno z imetniki evropske storitvene e-izkaznice.

Člen 14 določa vzajemno obveznost izmenjave informacij med zadevnimi organi za usklajevanje. Komisiji se tudi podelijo izvedbena pooblastila za opredelitev tehničnih podrobnosti za obravnavo take izmenjave informacij.

Člen 15 ureja izvajanje pooblastila Komisije, kot je določeno v členu 4.

Člen 16 določa, da Komisiji pri sprejemanju izvedbenih aktov in ustreznega postopka pomaga odbor v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Člen 17 določa obveznost, da morajo države članice imenovati organ za usklajevanje, ki je pooblaščen za opravljanje nalog, predvidenih v Uredbi in Direktivi, ki določa operativni okvir za evropsko storitveno e-izkaznico, o tem organu obvestiti Komisijo in ga registrirati v IMI.

Člena 18 in 19 Komisiji nalagata obveznosti spremljanja in pregleda učinka te uredbe na svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev v državah članicah. Navajata tudi pregled zmogljivosti, ki so na voljo na podlagi člena 6, v okviru pregleda na podlagi Direktive 2014/67/EU.

Člen 20 določa spremembo Uredbe (EU) št. 1024/2012 o IMI, da se v področje uporabe navedene uredbe vključi evropska storitvena e-izkaznica.

V členu 21 sta določena začetek veljavnosti in uporaba. Zadevni datumi so prilagojeni datumom, predlaganim za Direktivo.

2016/0403 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi evropske storitvene e-izkaznice in povezanih upravnih zmogljivosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 16 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 17 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) ponudnikom storitev zagotavlja svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev v državah članicah.

(2)Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta 18 uvaja splošne določbe za lažje uresničevanje svobode ustanavljanja ponudnikov storitev in prostega pretoka storitev. Med drugim določa, da bi morale države članice zagotoviti upravno poenostavitev, kot sta uporaba enotnih kontaktnih točk in sprejetje enakovrednega zavarovanja poklicne odgovornosti, ki ga ponudniki storitev že imajo v svoji matični državi članici.

(3)Države članice morajo v skladu z Direktivo 2006/123/ES vzpostaviti in redno posodabljati enotne kontaktne točke, kjer lahko ponudnik storitev, ki želi ustanoviti sedež ali opravljati storitve, najde vse ustrezne informacije o zahtevah, ki jih je treba izpolniti, ter elektronskih postopkih v zvezi z vsemi formalnostmi, dovoljenji in prijavami, ki jih je treba urediti. Vendar se ponudniki storitev še vedno soočajo z dragimi izzivi glede informacij in težavami pri upoštevanju nacionalnih postopkov na daljavo, zlasti kar zadeva zahteve, povezane s sektorjem. Sodelovanje med upravami različnih držav članic bi moralo načeloma potekati prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), informacijske platforme, ki se je na podlagi navedene direktive zagotovila za čezmejno izmenjavo informacij in medsebojno pomoč med organi v različnih državah članicah. Čeprav imajo organi včasih pomisleke glede zakonite ustanovitve ponudnika v drugi državi članici, možnosti za sodelovanje, ki se trenutno zagotavljajo v IMI, niso popolnoma izkoriščene.

(4)V veljavi ostajajo zahteve, zaradi katerih je širitev poslovanja ponudnikov storitev na notranjem trgu obremenjujoča in neprivlačna, kot so številni in različni sistemi dovoljenj pri različnih organih, in ki v zvezi z ustanovitvijo ne dosegajo vzajemnega priznavanja pogojev, predhodno izpolnjenih v drugih državah članicah, ali v zvezi z začasnim čezmejnim opravljanjem storitev uvajajo nesorazmerne ali neutemeljene omejitve. Zato imajo ponudniki storitev pri opravljanju dejavnosti čez mejo večkratne in nesorazmerne stroške zaradi izpolnjevanja obveznosti.

(5)Pri urejanju formalnosti v zvezi z dovoljenji in prijavami je pogosto treba izpolniti obrazce in predložiti dokumente v papirni obliki ter jih prevesti, kar je povezano z velikimi stroški, in ti morajo celo izpolnjevati zahteve o obličnosti, kot je overitev ali potrditev. Informacije o teh ovirah niso na voljo na spletu ali pa so skromne, nepopolne in razpršene ter jih je težko razumeti v povezavi s posameznimi okoliščinami ponudnika, ki širi dejavnost čez mejo, saj se pogosto nanašajo le na domače primere. Ponudniki storitev pogosto tvegajo, da bodo morali ponovno predložiti informacije in dokumente ter prestati podvojena preverjanja pri različnih organih v isti državi članici. Pomemben odvračilni dejavnik za podjetja, da naredijo prve korake za opravljanje dejavnosti čez mejo, so tudi veliki stroški zaradi prevodov.

(6)Čezmejna trgovina in čezmejne naložbe v nekaterih poslovnih in gradbenih storitvah so zelo skromne in kažejo možnosti za boljše povezovanje trgov storitev s precejšnjimi negativnimi posledicami za preostalo gospodarstvo. Posledica teh slabih rezultatov je, da možnosti za večjo rast in več delovnih mest na enotnem trgu niso v celoti izkoriščene.

(7)Z odpravo preostalih ovir za več čezmejnih dejavnosti v storitvenem sektorju se bo okrepila konkurenca, kar bo omogočilo večjo izbiro in boljše cene za potrošnike ter konkurenčnejše storitvene sektorje, zaradi česar se bodo ustvarila nova delovna mesta, spodbujala produktivnost ter zagotovilo privlačnejše okolje za naložbe in inovacije.

(8)Cilj te uredbe je lažje uresničevanje svobode ustanavljanja ponudnikov storitev in prostega pretoka storitev na enotnem trgu na področjih, ki so že zajeta v Direktivi 2006/123/ES, s sprejetjem dodatnih ukrepov o približevanju določb, katerih cilj je ustanovitev in delovanje notranjega trga. Temeljiti bi morala na členu 114 PDEU.

(9)Ta uredba ob upoštevanju navedenega uvaja evropsko storitveno e-izkaznico, ki bi nekaterim ponudnikom storitev morala olajšati širitev opravljanja dejavnosti čez meje notranjega trga v obliki začasnega opravljanja storitev ali prek sekundarnega sedeža, tj. podružnic, agencij ali uradov.

(10)Pri tem je ta uredba posebej usmerjena v sektorja poslovnih in gradbenih storitev, vključena v področje uporabe Direktive ...[direktiva o evropski storitveni e-izkaznici]..., ki se soočata z nekaterimi najstrožjimi regulativnimi in upravnimi ovirami za širjenje dejavnosti čez mejo, zaradi česar njune možnosti za povezovanje notranjega trga niso izkoriščene.

(11)Vsi zadeve, dejavnosti in področja, ki niso vključeni v področje uporabe Direktive 2006/123/ES, bi morali biti izključeni iz področja uporabe te uredbe. Ta uredba zlasti ne vpliva na zadeve, dejavnosti in področja, kot so tisti, ki izhajajo iz davčne zakonodaje, zakonodaje o socialni varnosti in delovnega prava, vključno z vsemi pravnimi ali pogodbenimi določbami, ki se nanašajo na pogoje zaposlovanja, delovne pogoje, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu, ter razmerje med delodajalci in delojemalci. Ta uredba tudi ne posega v zakonodajo o socialni varnosti držav članic. Prav tako ne posega v nobeno določbo, ki izhaja iz konkurenčnega prava, niti nobeno pravilo o pravu ali jurisdikciji, ki se uporablja v skladu z mednarodnim zasebnim pravom.

(12)Zaradi skladnosti bi bilo treba morebitna neskladja med to uredbo in drugimi akti EU, ki urejajo posebne vidike začetka opravljanja ali opravljanja storitvene dejavnosti na posebnem področju z uporabo navedenih drugih aktov odpraviti v skladu s členom 3 Direktive 2006/123/ES za neskladja med navedeno direktivo in takimi akti. Zato se določbe te uredbe ne smejo uporabljati za upravičevanje sistemov predhodnih dovoljenj, sistemov predhodnih prijav ali zahtev glede ustanavljanja, ki jih prepovedujejo drugi akti EU, ki urejajo posebne vidike začetka opravljanja ali opravljanja storitvene dejavnosti na posebnem področju, kot je Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 19 . Zato ta uredba tudi nikakor ne vpliva na obveznosti, ki bi jih morali ponudniki storitev spoštovati v skladu z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta 20 in Direktivo 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta 21 .

(13)Evropsko storitveno e-izkaznico bi bilo treba uvesti kot prostovoljno alternativo za ponudnike storitev. Ponudniki storitev bi morali še naprej imeti možnost, da pri širjenju poslovanja čez meje upoštevanje veljavnih zahtev dokažejo z drugimi dovoljenji in prijavami, ki so jih z nacionalno zakonodajo uvedle zadevne države članice. Ponudnik storitev bi moral vedno imeti možnost izbire, da ne zaprosi za evropsko storitveno e-izkaznico.

(14)Evropska storitvena e-izkaznica bi morala biti v celoti elektronska, temeljiti bi morala skoraj izključno na podatkih iz zanesljivih virov, omejiti uporabo dokumentov na najmanjšo potrebno in omogočiti večjezično obdelavo, da bi se izognili stroškom prevajanja. Da bi bil postopek v celoti elektronski in bi omogočil upravno sodelovanje med matično državo članico in državo članico gostiteljico. Na podlagi te uredbe bi bilo treba uporabljati informacijski sistem za notranji trg, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 22 . Za izdajo, posodabljanje, začasni preklic, razveljavitev ali preklic evropskih storitvenih e-izkaznic ter elektronski dostop do veljavnih elektronskih storitvenih e-izkaznic za njihove imetnike in pristojne organe bi bilo treba razviti namensko elektronsko platformo.

(15)Za predložitev zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico bi moral biti na voljo usklajen večjezični obrazec, pri katerem bi bilo treba zagotoviti, da so elementi, potrebni za identifikacijo ponudnika in storitev, za katere se zahteva e-izkaznica, ter presojo posebnih zahtev, ki veljajo za zadevne storitve, kot so tiste v zvezi z dokazilom o ustanovitvi ponudnika v matični državi članici, dobrem imenu ali zavarovalnem kritju, vključeni in tako na voljo organom za usklajevanje v matični državi članici in državi članici gostiteljici.

(16)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da določi podrobnosti o informacijah, ki jih je treba vključiti v standardni obrazec za zahtevek, in dokumentih, ki jih je treba priložiti zahtevku kot ustrezna dokazila. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)Države članice bi morale med izvajanjem te uredbe Komisijo obvestiti in sproti obveščati o postopkih, ki so jih v skladu z nacionalno zakonodajo uvedle za gostujoče čezmejne ponudnike, ki želijo storitve opravljati začasno ali prek podružnice, agencije ali urada, vključno z informacijami in dokumenti, na katere se nanašajo navedeni postopki, da se bodo lahko pripravili obrazci za zahtevke. Da se zagotovi enotno izvajanje v zvezi s potrebnimi informacijami, ki jih je treba predložiti za zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 23 .

(18)Opis pogojev kritja za obvezno ali prostovoljno zavarovanje, vključen v pisne pogodbe, bo morda težko najti. Distributerji zavarovalnih produktov in organi, ki jih država članica imenuje za zagotavljanje obveznega zavarovanja, bi zato morali svoji stranki zagotoviti opis temeljnih elementov kritja v obliki potrdila o zavarovanju. To potrdilo bi moralo biti priloženo obrazcu za zahtevek. Da se zagotovi enotno izvajanje tega dela uredbe, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za sprejetje usklajene oblike potrdil. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(19)Imetniki evropske storitvene e-izkaznice bodo morda želeli napotiti osebje na ozemlje države članice gostiteljice. Pri tem lahko za ponudnike storitev veljajo zahteve, kot so predhodne prijave, ki so naslovljene na državo članico gostiteljico in potrebne za zaščito napotenih delavcev. Evropska storitvena e-izkaznica nikakor ne bo vplivala na vsebino takih prijav in odgovornosti države članice gostiteljice v zvezi s tem.

(20)Imetnikom evropske storitvene e-izkaznice bi morala biti na voljo elektronska platforma, ki jo bo razvila Komisija in bo povezana z IMI, da bi se olajšala skladnost s tistimi formalnostmi, ki jih je treba po potrebi urediti z državo članico gostiteljico. Te formalnosti se nanašajo zlasti na morebitno obveznost prijave poklicnih kvalifikacij delavcev, ki se mora oddati vnaprej, in bi jo bilo treba izpolniti v skladu z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta 24 .

(21)Kar zadeva predhodno izjavo, ki bi se lahko zahtevala na podlagi člena 9 Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta 25 , bi morala elektronska platforma, ki je povezana z IMI, imetnike evropske storitvene e-izkaznice usmeriti na nacionalne elektronske postopke, vzpostavljene v državi članici gostiteljici, v katero bodo napoteni delavci, kadar taki nacionalni postopki omogočajo elektronsko predložitev zgoraj omenjene predhodne izjave.

(22)Komisija bi morala elektronsko platformo, ki je povezana z IMI, dati na voljo tistim državam članicam, ki so ji predhodno sporočile svoj namen, da izkoristijo to možnost. Kadar se države članice odločijo, da omogočijo pošiljanje prijave, ki jo je treba oddati vnaprej, v zvezi z delavci, napotenimi na njihovo ozemlje, z uporabo sistema IMI, bi morali imeti imetniki evropske storitvene e-izkaznice možnost, da izjavo iz člena 9 Direktive 2014/67/EU prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI, neposredno predložijo pristojnemu organu v državi članici gostiteljici, kakor je opredeljen v členu 2(a) Direktive 2014/67/EU. Država članica gostiteljica bi morala zato zagotoviti vse elemente, ki se v skladu s točko (a) odstavka 1 in odstavkom 2 člena 9 Direktive 2014/67/EU zahtevajo kot izhodišče za večjezični obrazec, ki se predloži za prijavo napotenih delavcev na njenem ozemlju. Komisija bi morala ta obrazec objaviti v Uradnem listu in ga dati na voljo na elektronski platformi, ki je povezana z IMI. Ustrezne informacije glede zahtevanih elementov bi morale biti zadevni državi članici gostiteljici na voljo ob popolnem upoštevanju jezikovnih zahtev iz člena 9(1)(a) Direktive 2014/67/EU. Izkušnje teh držav članic z uporabo elektronske platforme, ki je povezana z IMI, bi bilo treba vključiti v oceno, predvideno v drugem pododstavku člena 19 te uredbe.

(23)Da se zagotovi enotno izvajanje te uredbe v zvezi s postopki za izdajo in posodobitev evropske storitvene e-izkaznice ter za formalnosti v zvezi z napotitvijo osebja in gibanjem samozaposlenih oseb, razen tistih, navedenih v prejšnji uvodni izjavi, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za sprejetje pravil o elektronski obdelavi navedenih postopkov. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(24)Nacionalni upravni postopki za podporo postopkom, ki jih ureja ta uredba, bi morali biti elektronski, če se zadevne države članice tako odločijo. Vendar bi lahko države članice za nacionalne namene upravnega sodelovanja uporabljale informacijski sistem za notranji trg, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012.

(25)Pri postopkih za izdajo, posodabljanje, začasni preklic ali razveljavitev evropske storitvene e-izkaznice bi se dokumenti lahko uporabili le v izjemnih okoliščinah, ko so podrobnejše informacije nujno potrebne. V vsakem primeru bi bilo treba vse take dokumente uporabiti in sprejeti v navadni obliki.

(26)Pravo EU lahko v okviru formalnosti za napotitev osebja iz reguliranih poklicev ali gibanja samozaposlenih oseb v zvezi s preverjanjem poklicnih kvalifikacij omogoči, da se dokumenti predložijo v posebni obliki, na primer kot overjeni ali potrjeni dokumenti. Takšni overitev in potrditev, opravljeni v državi članici, ki je prva izdala zadevni dokument, bi morali biti sprejeti v vsej EU.

(27)Na podlagi te uredbe se overjeni prevod dokumentov ne bi smel zahtevati. Elektronske platforme, na katerih se izvajajo postopki, bi morale zagotoviti tehnično rešitev za prevod njihove vsebine. Da se zagotovi enotno izvajanje tega dela uredbe, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta uredba ne bi smela zajemati pravil o prevodu dokumentov v okviru napotitve delavcev in zahtevka za potrdila o njihovih prispevkih za socialno varnost.

(28)Države članice lahko pristojbine zaračunajo le v višini zadevnih stroškov, ki nastanejo pri izvajanju postopka. Za stroške, ki že bremenijo proračun Unije, pa ne bi smele zaračunati pristojbin. Pristojbine, ki jih zaračunajo, bi morale prek IMI sporočiti Komisiji in take informacije objaviti. Ker IMI v bistvu ponuja vse potrebne zmogljivosti, države članice med drugim ne bi smele zaračunati pristojbin za posodobitev, začasni preklic, razveljavitev ali preklic evropske storitvene e-izkaznice. Da se zagotovi enotno izvajanje določb o plačevanju pristojbin, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za sprejetje pravil o načinih plačevanja in obdelavi plačil. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(29)Ta uredba temelji na okrepljenem upravnem sodelovanju med matično državo članico in državo članico gostiteljico, ki bi moralo za pridobitev ali preverjanje predhodno pridobljenih informacij vključevati izmenjavo informacij in uporabo medsebojno povezanih nacionalnih registrov, kot so registri, zahtevani na podlagi Direktive 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta 26 ali na podlagi Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta 27 . Da se zagotovita enotni obravnava in obdelava izmenjav informacij ter izvajanje medsebojne pomoči, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(30)Ponudniki storitev, ki morajo pridobiti zavarovanje poklicne odgovornosti v državah članicah, v katerih niso dejavni, pogosto težko dokažejo zgodovino uveljavljanja zahtevkov glede kritja, pridobljenega drugje. Zgodovina uveljavljanja zahtevkov je zelo pomembna za distributerje zavarovalnih produktov pri ugotavljanju in ocenjevanju profila tveganja morebitne stranke. Dokazovanje je težko zaradi slabe komunikacije med distributerji zavarovalnih produktov čez meje notranjega trga ter zaradi razlik pri opisovanju zadevne zgodovine zavarovane osebe, celo v isti državi članici. Distributerji zavarovalnih produktov in organi, ki jih država članica imenuje za zagotavljanje obveznega zavarovalnega kritja, bi zato morali izdati izjavo o odškodninskih zahtevkih tretjih oseb, ki se nato lahko uporabi v drugih državah in celo matični državi, če bi ponudnik storitev zamenjal distributerja zavarovalnih produktov.

(31)Da se zagotovi enotno izvajanje te uredbe v zvezi s predstavitvijo opisa obveznosti, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za sprejetje standardizirane oblike predstavitve navedene izjave. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(32)Izjava o zgodovini uveljavljanja zahtevkov bi morala biti ključnega pomena pri omogočanju distributerjem zavarovalnih produktov in organom, ki jih država članica imenuje za zagotavljanje obveznega zavarovanja odgovornosti, da prepovejo diskriminatorne prakse v zvezi s čezmejnimi ponudniki, o katerih so informacije bolj skope in jih je težje pridobiti. Isto načelo nediskriminacije bi moralo veljati za poklicne organizacije, ki svojim članom ali drugim ponudnikom storitev nudijo skupinsko kritje.

(33)Vsaka država članica bi morala imenovati en organ za usklajevanje, ki bi brez poseganja v pristojnosti iz veljavne nacionalne zakonodaje izvajal naloge iz te uredbe. Taki organi bi morali biti v informacijskem sistemu za notranji trg za namene Uredbe (EU) št. 1024/2012 evidentirani kot pristojni organ, o njih pa bi bilo treba obvestiti Komisijo.

(34)Uporabo te uredbe bi bilo treba spremljati in oceniti, da se ugotovi njen učinek na stroške širjenja poslovanja čez mejo, povečano preglednost glede čezmejnih ponudnikov, konkurenco, cene in kakovost opravljenih storitev. Učinke te uredbe in sodelovanje med organi za usklajevanje v praksi bi bilo treba redno ocenjevati. To spremljanje se bo izvajalo v sodelovanju z državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

(35)Da bi delovanje IMI prilagodili nalogam, opredeljenim s to uredbo, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1024/2012 ustrezno spremeniti.

(36)Ker države članice zaradi tveganja, da bodo regulativni pristopi nekaterih storitev v državah članicah zapleteni in nedosledni, ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe in se ti zaradi okrepljenega upravnega sodelovanja in usklajevanja v Uniji laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom solidarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(37)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si z uvedbo evropske storitvene e-izkaznice in povezanih upravnih zmogljivosti in postopkov prizadeva zlasti za spodbujanje pravice do ustanavljanja in opravljanja storitev v kateri koli državi članici, preprečuje morebitno diskriminacijo na podlagi državljanstva in zagotavlja nepristranski, pravičen in razumno hiter postopek v skladu s členi 15, 21 in 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter obenem zagotavlja polno spoštovanje varstva osebnih podatkov, tudi v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 28 , in ustrezno upošteva tveganje zlorabe pravic iz členov 8 oziroma 54 navedene Listine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba uvaja evropsko storitveno e-izkaznico in povezane upravne zmogljivosti, ki so v vsej Evropski uniji na voljo ponudnikom storitev, ki želijo koristiti navedeno e-izkaznico.

Da bi bila taka evropska storitvena e-izkaznica ponudniku storitev na voljo za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti, je potrebno usklajevanje določb zakonov in drugih predpisov v državi članici določeno v Direktivi ... [direktiva o evropski storitveni izkaznici] ...

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za storitve, navedene v Prilogi k Direktivi [direktiva o evropski storitveni izkaznici].

2.Ta uredba ne vpliva na zadeve iz člena od 1(2) do (7) Direktive 2006/123/ES.

Ne uporablja se za dejavnosti in področja iz člena 2(2) in (3) Direktive 2006/123/ES.

3.Če so določbe te uredbe v nasprotju z določbo drugega akta Unije, ki ureja posebne vidike začetka opravljanja ali opravljanja storitvene dejavnosti na posebnih področjih ali za posebne poklice, ima prednost določba drugega akta Unije, ki se uporablja na teh posebnih področjih ali za te posebne poklice.

Ta uredba, zlasti poglavje III, ne posega v pravice delavcev, obveznosti ponudnikov storitev in povezane kontrole v državah članicah iz Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU.

Člen 3
Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„informacije o dobrem imenu ponudnika“ pomenijo informacije iz člena 33(1) Direktive 2006/123/ES;

2.„elektronski dokument“ pomeni elektronski dokument, kakor je opredeljen v členu 3(35) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 29 ;

3.„IMI“ pomeni informacijski sistem za notranji trg, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1024/2012;

4.„javna listina“ pomeni vsak dokument, ki ga organi države članice izdajo v skladu z njeno nacionalno zakonodajo in se nanaša na vprašanja v zvezi s postopki, ki jih ureja ta uredba, kot sledi:

(a) listine, ki jih izda organ ali pristojni uradnik sodne oblasti države članice, vključno s tistimi, ki jih izda državno tožilstvo, sodni uslužbenec ali sodni izvršitelj („huissier de justice“);

(b) upravne listine;

(c) notarske listine;

(d) uradne izjave, kot so zaznamki o vpisu v javne knjige, potrditve določenega datuma in overitev podpisa, opravljene na zasebnih listinah;

(e) listine, ki so jih izdali diplomatski ali konzularni predstavniki kot uradne osebe države članice na ozemlju katere koli države, kadar je treba te listine predložiti na ozemlju druge države članice ali diplomatskim ali konzularnim predstavnikom druge države članice, ki delujejo na ozemlju tretje države;

5.„legalizacija“ pomeni formalnost za potrditev verodostojnosti podpisa nosilca javne funkcije, pristojnosti, v okviru katere je deloval podpisnik listine, in, če je primerno, istovetnost pečata ali žiga, ki ga ima listina;

6.„potrditev z apostillom“ pomeni formalnost, ki je morda potrebna za potrditev verodostojnosti podpisa, pristojnosti, v okviru katere je deloval podpisnik listine, in, če je primerno, istovetnost pečata ali žiga na listini, ki ga je izdal pristojni organ države, ki je izdala listino, iz Haaške konvencije z dne 5. oktobra 1961 o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Apostille konvencija);

7.„overjena kopija“ pomeni kopijo izvirne javne listine, ki jo organ, pooblaščen po nacionalnem pravu, podpiše in potrdi kot točno in popolno reprodukcijo te javne listine;

8.„overjeni prevod“ pomeni prevod, ki ga je naredila oseba, ki je po pravu države članice za to pooblaščena;

9.„zavarovanje poklicne odgovornosti“ pomeni zavarovanje poklicne odgovornosti, kakor je opredeljeno v zadnji alinei člena 23(5) Direktive 2006/123/ES;

10.„storitev“ pomeni storitev, kakor je opredeljena v členu 4(1) Direktive 2006/123/ES;

11.„ponudnik“ pomeni ponudnika, kakor je opredeljen v členu 4(2) Direktive 2006/123/ES;

12.„država članica ustanovitve“ pomeni državo članico ustanovitve, kakor je opredeljena v členu 4(4) Direktive 2006/123/ES;

13.„ustanovitev“ pomeni ustanovitev, kakor je opredeljena v členu 4(5) Direktive 2006/123/ES;

14.„matična država članica“ pomeni državo članico, na katero je ponudnik naslovil zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico;

15.„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri je ponudnik izrazil namero glede opravljanja storitev z uporabo evropske storitvene e-izkaznice;

16.„zahteva“ pomeni zahtevo, kakor je opredeljena v členu 4(7) Direktive 2006/123/ES;

17.„organ za usklajevanje“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 17;

18.„pristojni organ“ pomeni:

(i) pristojni organ, kakor je opredeljen v členu 4(9) Direktive 2006/123/ES;

(ii) pristojni organ, kakor je opredeljen v členu 3(1)(d) Direktive 2005/36/ES;

(iii) vsak organ ali telo, ki je odgovoren za centralni ali trgovinski register ali register podjetij v državi članici, ali

(iv) vsak davčni organ v državi članici;

19.„distributer zavarovalnih produktov“ pomeni distributerja zavarovalnih produktov, kakor je opredeljen v točki (8) člena 2(1) Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta 30 .

POGLAVJE II
POSTOPEK ZA IZDAJO EVROPSKE STORITVENE E-IZKAZNICE

Člen 4
Zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico

1.Ponudniki se lahko odločijo za vložitev zahtevka za evropsko storitveno e-izkaznico.

Vsi zahtevki za evropsko storitveno e-izkaznico se predložijo na večjezičnem standardnem obrazcu prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI.

Standardni obrazec vsebuje naslednje elemente:

(a) identifikacijo ponudnika, ki po potrebi vključuje registrske številke v centralnem ali trgovinskem registru ali registru podjetij ter za davčne namene in namene socialne varnosti;

(b) opredelitev storitvene dejavnosti, države članice gostiteljice in predvidene vrste evropske storitvene e-izkaznice;

(c) navedbo, ali se predvideva zagotavljanje storitev informacijske družbe;

(d) informacije o ustanovitvi ponudnika v matični državi članici v zvezi s storitveno dejavnostjo, opredeljeno v skladu s točko (b), vključno z datumom začetka opravljanja dejavnosti in opredelitvijo drugih držav članic sedeža;

(e) zahteve, ki jih mora vložnik izpolniti za opravljanje storitve v matični državi članici, kot so kvalifikacije ali potrdila;

(f) informacije o dobrem imenu ponudnika;

(g) informacije o vsakem obstoječem zavarovanju poklicne odgovornosti ponudnika v zvezi s poklicno odgovornostjo na ozemlju matične države članice, vključno z informacijami o kritju za dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju drugih držav članic, če je to primerno;

(h) navedbo evropskih storitvenih e-izkaznic, ki so bile predhodno izdane istemu ponudniku, in storitvene dejavnosti, kot je opredeljena v skladu s točkama (a) in (b).

2.Komisija z izvedbenimi akti določi, kako se informacije iz točk od (a) do (h) predložijo na standardnem obrazcu in tehnične podrobnosti o standardnem obrazcu za vso Evropsko unijo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Zahtevek vključuje vsa potrebna dokazila, ki jih vložnik naloži na elektronsko platformo, na kateri je dan na voljo standardni obrazec za zahtevek.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 15 sprejme delegirane akte, da bi podrobneje določila:

(a) podrobnosti o informacijskih elementih standardnega obrazca, ki so navedeni v točkah od (a) do (h) odstavka 1 in jih vsebuje standardni obrazec;

(b) dodatne dokumente ali kategorije dokumentov, za katere se lahko izjemoma zahteva, da se vključijo kot dokazila.

4.Države članice Komisiji prek IMI do [devet mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] predložijo vse informacije o postopkovnih korakih v zvezi z zahtevami, ki jih morajo ponudniki izpolniti za opravljanje storitev prek podružnice, agencije ali urada in začasno čezmejno opravljanje storitvenih dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Direktive ... [direktiva o evropski storitveni izkaznici] ..., ki so potrebne za pripravo standardnih obrazcev za zahtevek, ter navedejo, katere informacije in dokumente mora ponudnik predložiti na podlagi nacionalne zakonodaje v zvezi z vsemi ustreznimi zahtevami, če zadevne informacije niso bile vključene v obvestilo o zahtevi, ki je bilo že predloženo na podlagi členov 15(7) in 39(5) Direktive 2006/123/ES.

5.Države članice pred začetkom veljavnosti zadevne zakonodaje Komisiji prek IMI sporočijo spremembe informacij, ki so jih predhodno sporočile v skladu z odstavkom 4.

Člen 5
Potrdilo o zavarovanju

1.Kadar se informacije o zavarovalnem kritju vnesejo v standardni obrazec v skladu s točko (g) tretjega pododstavka člena 4(1), se obrazcu za zahtevek priloži ustrezno potrdilo o zavarovanju.

Distributer zavarovalnih produktov ali organ, ki ga država članica imenuje za zagotavljanje obveznega zavarovanja, vložniku na zahtevo izda potrdilo.

Potrdilo o zavarovanju vsebuje informacije o sklenjenem zavarovanju poklicne odgovornosti za zadevne storitve, vključno z ozemeljsko veljavnostjo takega kritja v drugih državah članicah, zavarovanimi tveganji, trajanjem, zavarovalnimi vsotami za posamezni zahtevek in za vse zahtevke v enem letu ter morebitnimi izključitvami.

2.Komisija lahko z izvedbenim aktom sprejme usklajeno obliko za potrdilo za zavarovanje iz drugega pododstavka odstavka 1.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

POGLAVJE III
FORMALNOSTI ZA NAPOTITEV OSEBJA
IN GIBANJE SAMOZAPOSLENIH OSEB

Člen 6
Formalnosti za napoteno osebje

1.Ponudniki, ki imajo evropsko storitveno e-izkaznico, lahko pristojnemu organu države članice gostiteljice, kakor je opredeljen v členu 3(18)(ii) te uredbe, prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI, predložijo prijavo iz člena 7 Direktive 2005/36/ES, ki jo je treba oddati vnaprej v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami osebja, ki ga nameravajo napotiti v državo članico gostiteljico v zvezi z zadevno storitveno dejavnostjo, za katero velja e-izkaznica.

Prejšnji pododstavek se ne uporablja za prijave, ki jih je treba oddati vnaprej, v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami reguliranih poklicev:

(i) povezanih z javnim zdravjem in varnostjo, za katere ne velja avtomatično priznavanje v skladu s poglavji II, III ali IIIA naslova III Direktive 2005/36/ES;

(ii) za katere se je uvedla evropska poklicna izkaznica v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

Prijava v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami napotenega osebja se predloži v obliki večjezičnega obrazca in dokazil, kot se zahtevajo v skladu s členom 7(1) in (2) Direktive 2005/36/ES.

Prijava, predložena v skladu s tem odstavkom, pomeni prijavo iz člena 7 Direktive 2005/36/ES.

2.Ponudniki, ki imajo evropsko storitveno e-izkaznico in nameravajo v zvezi z zadevno storitveno dejavnostjo napotiti delavce v državo članico gostiteljico, predložijo vsako izjavo v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU v skladu s postopki, ki jih v ta namen določijo države članice.

Kadar imajo države članice vzpostavljene postopke, ki omogočajo, da se izjava v zvezi z napotitvijo delavcev v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU izpolni elektronsko, elektronska platforma, ki je povezana z IMI, iz odstavka 1 imetnika e-izkaznice usmeri na zadevne nacionalne postopke.

3.Ponudniki, ki imajo evropsko storitveno e-izkaznico, lahko izjavo v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU v zvezi z delavci, ki jih nameravajo napotiti v državo članico gostiteljico v zvezi s storitveno dejavnostjo, za katero velja e-izkaznica, predložijo tudi pristojnemu organu v državi članici gostiteljici, kakor je opredeljen v členu 2(a) Direktive 2014/67/EU, prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI, iz odstavka 1, kadar je država članica gostiteljica Komisiji sporočila, da bi se morala ta možnost uporabljati za napotitev delavcev na njeno ozemlje.

Da bi država članica gostiteljica izkoristila možnost iz prvega pododstavka, zagotovi vse elemente, ki se v skladu s točko (a) odstavka 1 in odstavkom 2 člena 9 Direktive 2014/67/EU zahtevajo kot izhodišče za večjezični obrazec, ki se predloži za prijavo napotenih delavcev na njeno ozemlje. Komisija ta obrazec objavi v Uradnem listu in ga da na voljo na elektronski platformi, ki je povezana z IMI. Ustrezne informacije glede zahtevanih elementov so zadevni državi članici gostiteljici na voljo ob popolnem upoštevanju jezikovnih zahtev iz člena 9(1)(a) Direktive 2014/67/EU.

Izjava, ki se predloži v skladu s prvim in drugim pododstavkom, je veljavna izjava za namene točke (a) odstavka 1 in odstavka 2 člena 9 Direktive 2014/67/EU, brez poseganja v druge upravne zahteve ali nadzorne ukrepe, ki jih država članica gostiteljica uvede v skladu s členom 9 navedene direktive.

Država članica gostiteljica lahko Komisijo obvesti, da ne želi več uporabljati možnosti iz prvega pododstavka.

4.Komisiji se podeli pooblastilo, da z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila v zvezi z obliko večjezičnega obrazca iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).

Člen 7
Formalnosti za gibanje samozaposlenih oseb

1.Ponudniki, ki so fizične osebe in vložijo zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico, lahko prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI, v zvezi s svojimi poklicnimi kvalifikacijami predložijo prijavo, ki jo je treba oddati vnaprej, pod istimi pogoji, kot so določeni v členu 6(1) v zvezi z njihovimi delavci.

Kar zadeva prijave v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami ponudnika, ki jih je treba oddati vnaprej, se potrdila iz člena 7(2)(b) in (d) Direktive 2005/36/ES nadomestijo z izpolnjenim obrazcem za zahtevek za evropsko storitveno e-izkaznico, ki se državi članici gostiteljici posreduje v skladu s členom 11 Direktive [direktiva o storitveni izkaznici] ... in dokazuje ustanovitev ponudnika.

2.Prijava, predložena v skladu z odstavkom 1, pomeni prijavo, ki jo je treba oddati vnaprej na podlagi člena 7 Direktive 2005/36/ES.

3.Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila v zvezi z obliko večjezičnega obrazca iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).

POGLAVJE IV
SPLOŠNE DOLOČBE O POSTOPKIH
ZA EVROPSKO STORITVENO E-IZKAZNICO

Člen 8
Elektronski postopki

1.Ponudniki imajo pravico do v celoti elektronske obravnave in obdelave postopkov za vložitev zahtevka, izdajo in posodobitev evropske storitvene e-izkaznice ter do v celoti elektronskih formalnosti v skladu s členom 6(1), členom 6(3) in členom 7.

Komisija navedene elektronske postopke in formalnosti omogoči prek elektronske platforme, ki je povezana z IMI.

Države članice določijo, ali so postopkovni delovni procesi med njihovimi organi za usklajevanje in njihovimi pristojnimi organi, ki so vključeni v postopke in formalnosti za evropsko storitveno e-izkaznico za napotitev osebja in gibanje samozaposlenih oseb v skladu s členoma 6 in 7, elektronski ali ne.

2.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične specifikacije za elektronsko obravnavo in obdelavo postopkov iz odstavka 1, vključno z ukrepi za zagotavljanje celovitosti, zaupnosti in točnosti informacij, ter pogoje in postopke, ki imetniku evropske storitvene e-izkaznice omogočajo prenos takih informacij, tretjim osebam pa dostop do takih informacij in preverjanje teh istih informacij.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

3.Organi držav članic za usklajevanje javnost obvestijo o delovanju in dodani vrednosti evropske storitvene e-izkaznice ter formalnostih za napotitev osebja in gibanje samozaposlenih oseb v skladu s členom 6(1) in členom 7.

Člen 9
Oblika dokumentov in prevod

1.Pristojni organi držav članic v okviru postopkov za izdajo, posodobitev, začasni preklic ali razveljavitev evropske storitvene e-izkaznice sprejmejo dokumente v navadni obliki in ne zahtevajo, da je za dokumente, ki se jim predložijo, potrebna legalizacija, potrditev z apostillom, overitev ali potrditev.

2.Če se v skladu s pravom EU zahteva posebna oblika dokumentov, ki se uporabljajo za urejanje formalnosti za napotitev osebja in gibanje samozaposlenih oseb v skladu s členom 6(1) in členom 7, pristojni organi držav članic, kakor so opredeljeni v členu 3(19)(ii) sprejmejo:

(a) javne listine, overjene dokumente in njihove overjene kopije, ki so izvzete iz potrditve z apostillom in vseh oblik legalizacije;

(b) dokumente, ki so bili v državi članici, ki jih je prva izdala, overjeni ali potrjeni v skladu z njenimi zakoni ali drugimi predpisi ali prakso, kot overjene ali potrjene;

(c) overjene kopije, ki so bile izdelane v kateri koli državi članici, v skladu z zakoni te države članice, v kateri je bila kopija overjena.

3.Overjeni prevod se ne zahteva za dokumente, ki se uporabljajo v okviru postopkov za izdajo, posodobitev, začasni preklic ali razveljavitev evropske storitvene e-izkaznice ali v okviru formalnosti za napotitev osebja in gibanje samozaposlenih oseb v skladu s členom 6(1) in členom 7. To ne vpliva na pravico držav članic, da v skladu s pravom EU zahtevajo neoverjeni prevod dokumentov v enega izmed svojih uradnih jezikov.

4.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila za samodejno prevajanje informacij in dokumentov v okviru postopkov za izdajo, posodobitev, začasni preklic ali razveljavitev evropske storitvene e-izkaznice ali v okviru formalnosti za napotitev osebja in gibanje samozaposlenih oseb v skladu s členom 6(1) in členom 7. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s pregledom iz člena 16(2).

Člen 10
Pristojbine za izdajo evropske storitvene e-izkaznice
in v zvezi s formalnostmi za napotitev osebja in gibanje samozaposlenih oseb

1.Vse pristojbine, ki se zaračunajo v okviru postopka za izdajo evropske storitvene e-izkaznice, so razumne in sorazmerne ter ne presegajo stroškov, ki neposredno izhajajo iz posebnih dejavnosti, povezanih z zadevnim postopkom.

Ponudniki imajo pravico do povračila pristojbin, ki jih vnaprej plačajo matični državi članici ali državi članici gostiteljici v zvezi z zahtevki, ki jih države članice niso proučile, preverile in končale v skladu s členom 11(1) Direktive ... [direktiva o evropski storitveni izkaznici] ...

Pristojbine se ne zaračunajo za:

(a) postopke za posodobitev, začasni preklic, razveljavitev ali preklic evropske storitvene e-izkaznice;

(b) zagotavljanje dodatnih informacij imetnika e-izkaznice v skladu s členom 17(4) ... [Direktive];

(c) formalnosti, ki so se uvedle v skladu s členom 6(1) in členom 7 za napotitev osebja in gibanje samozaposlenih oseb.

2.Države članice Komisiji prek IMI najpozneje [dve leti od začetka veljavnosti te uredbe] sporočijo pristojbine in načine plačevanja, ki so jih uvedle na podlagi tega člena, in te informacije ustrezno objavijo.

3.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila v zvezi z načini plačevanja in obdelave.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

POGLAVJE V
ZAVAROVANJE POKLICNE ODGOVORNOSTI

Člen 11
Izjava o odškodninskih zahtevkih tretjih oseb

1.Distributer zavarovalnih produktov v 15 dneh po prejemu ustrezne zahteve od imetnika police največ za obdobje zadnjih petih let pogodbenega razmerja izda izjavo o odškodninskih zahtevkih tretjih oseb v zvezi z njegovimi dejavnostmi, ki jih krije pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti, v kateri opiše odgovornosti, ki izhajajo iz opravljanja zadevnih storitev, ki so bile predmet odškodninskega zahtevka, ali o neobstoju takih zahtevkov.

2.Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila o standardizirani obliki predstavitve izjave iz odstavka 1.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 12
Obveznosti distributerjev zavarovalnih produktov

Distributerji zavarovalnih produktov in organi, ki jih država članica imenuje za zagotavljanje obveznega zavarovanja, pri svoji politiki sprejemanja in izračunu premij ustrezno in na nediskriminatoren način upoštevajo izkušnje ponudnika, kakor so razvidne iz izjave o zahtevkih, ki je bila izdana v skladu s členom 11 in jo predloži ponudnik.

Člen 13
Obveznosti poklicnih organizacij

Poklicne organizacije, vključno s pristojnimi organi, kakor so opredeljeni v členu 3(18)(i) in (ii), ki svojim članom ali ponudnikom storitev nudijo skupinsko kritje v zvezi z zavarovanjem poklicne odgovornosti pod posebnimi pogoji, pod enakimi pogoji in na nediskriminatoren način zagotovijo dostop do takega kritja ponudnikom storitev iz drugih držav članic, ki izrazijo interes za koriščenje takega skupinskega kritja.

POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE

Člen 14
Izmenjava informacij in medsebojna pomoč

1.Organi za usklajevanje in pristojni organi v različnih državah članicah izmenjajo informacije in si med seboj pomagajo v okviru postopka za izdajo, začasni preklic, razveljavitev ali preklic evropske storitvene e-izkaznice ter posodobitve informacij, ki jih ta vsebuje. Ta obveznost za pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(19)(ii), velja tudi v okviru formalnosti v skladu s členom 6(1) in členom 7 o napotitvi osebja in gibanju samozaposlenih oseb.

2.Organi za usklajevanje in pristojni organi izkoristijo vse medsebojne povezave nacionalnih registrov, ki so na voljo, da bi v okviru postopkov iz prejšnjega odstavka 1 pridobili ali preverili predhodno pridobljene informacije, vključno z medsebojno povezavo s centralnim in trgovinskim registrom ter registrom podjetij na podlagi Direktive 2009/101/ES in registrov insolventnosti na podlagi Uredbe (EU) 2015/848.

3.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila za obravnavo in obdelavo izmenjav informacij in medsebojne pomoči iz odstavkov 1 in 3. To ne posega v delovanje sistemov medsebojnih povezav iz odstavka 2 tega člena in njihove zadevne tehnične specifikacije.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 15
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 4(3) za obdobje petih let z začetkom od […]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Prenos pooblastila iz člena 4(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 16
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor iz člena 40(1) Direktive 2006/123/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17
Imenovanje in vloga organov za usklajevanje

1.Za namene te uredbe vsaka država članica imenuje en organ za usklajevanje, pooblaščen za opravljanje nalog, ki se mu naložijo v skladu s to uredbo.

2.Države članice identiteto organa za usklajevanje, imenovanega v skladu z odstavkom 1 najpozneje do [9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sporočijo Komisiji in ga registrirajo v IMI v skladu s členom 5(f) Uredbe (EU) št. 1024/2012.

3.Ta člen ne postavlja pod vprašaj pristojnosti, ki jih države članice dodelijo na lokalni ali regionalni ravni.

Člen 18
Spremljanje izvajanja

Komisija bo z državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi določila ureditev spremljanja za spremljanje izvajanja in učinkov te uredbe, zlasti njenih učinkov na svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev v državah članicah za zajete storitve, na stroške, ki jih imajo ponudniki pri širjenju dejavnosti čez mejo, povečanje preglednosti glede čezmejnih ponudnikov in povečanje konkurenčnosti, ter kako vpliva na cene in kakovost navedenih zadevnih storitev, ob upoštevanju ustreznih kazalnikov.

Člen 19
Klavzula o pregledu

Komisija do 60 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato najpozneje vsakih pet let izvede oceno te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njeni učinkovitosti, vključno z analizo učinka na upravno breme za ponudnike storitev, ki poslujejo čezmejno. To poročilo vključuje tudi presojo vseh praktičnih izkušenj, ki so pomembne za sodelovanje med organi za usklajevanje. To poročilo vsebuje oceno ustreznosti uvedbe evropske storitvene e-izkaznice za druge storitvene dejavnosti. Vsebuje oceno Direktive ... [direktiva o storitveni e-izkaznici] … v skladu z njenim členom 21.

Komisija v okviru poročila iz člena 24(1) Direktive 2014/67/EU oceni, ali in koliko bi lahko elektronska platforma, ki je povezana z IMI, iz člena 6 te uredbe olajšala skladnost s formalnostmi, potrebnimi za napotitev delavcev v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU. Pri tej oceni upošteva izkušnje držav članic, ki so se morda odločile za uporabo elektronske platforme, ki je povezana z IMI, v skladu s členom 6(3) te uredbe.

Člen 20
Sprememba Uredbe (EU) št. 1024/2012

V Prilogi k Uredbi (EU) št. 1024/2012 se doda naslednja točka:

„9. Uredba (EU) ... Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o uvedbi evropske storitvene e-izkaznice in povezanih upravnih zmogljivosti.“

Člen 21
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4(1) do (3), člen 5(1), člen 6(1), (2), (3) in (4), člen 7(1) in (2), člen 8(1), člen 9(1), (2) in (3), člen 10(1) in člen 14(1), (2) in (3) se uporabljajo od [dve leti po začetku veljavnosti] te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 31  

1.3.Vrsta predloga/pobude

⌧ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, napovedan v strategiji za enotni trg. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 32 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

⌧ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2018 in 2021,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti. Stroški gostovanja, delovanja in vzdrževanja so vključeni v ustrezne stroške za delovanje IMI.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 33  

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija

–⌧ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Dodelitve iz tega oddelka se bodo pokrile s prerazporejanjem; predvidene niso nobene proračunske posledice za proračun EU, ki bi presegale že predvidena sredstva v uradnem finančnem načrtu Komisije.

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v EUR

v EUR

v EUR

Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v EUR

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.2.1.Povzetek

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v EUR

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD. Vsak učinek zaradi izvajanja predlaganih odločitev o številu članov osebja ali višine odobrenih sredstev se bo pokril z razporejanjem obstoječih sredstev.

3.2.2.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

–XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD. Vsak učinek zaradi izvajanja predlaganih odločitev o številu članov osebja ali višine odobrenih sredstev se bo pokril z razporejanjem obstoječih sredstev.

Opis nalog:

3.2.3.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⌧    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–⌧ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–⌧    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

(1) Evropska komisija, „Update of the study on the economic impact of the Services Directive“ (Posodobitev študije o ekonomskem učinku direktive o storitvah), 2015.

(2) Sklepi Evropskega sveta z dne 28. junija 2016.

(3) Sporočilo Komisije „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ z dne 28. oktobra 2015.

(4) Vključno z devetimi delavnicami, ki jih je Komisija organizirala s ponudniki storitev v čezmejnih regijah.

(5) Delovni dokument služb Komisije, „Impact Assessment accompanying the proposals to introduce a European Services Card and to facilitate market access for service providers“ (Ocena učinka k predlogom za uvedbo evropske storitvene izkaznice in olajšanje dostopa do trgov za ponudnike storitev), 2017.

(6) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(7) Oba sektorja zajemata približno 20 % BDP EU in zaposlovanja – Eurostat.

(8)    Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016) 179).

(9) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(10) Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 200, 26.7.2016, str. 1).

(11) Sklepi Sveta o strategiji za enotni trg za storitve in blago, 29. februar 2016 .

(12) Sklepi Evropskega sveta, 28 junij 2016 .

(13) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg .

(14) Glavna priporočila Odbora v njegovem prvotnem mnenju o oceni učinka so se nanašala na okrepitev opredelitve problema, ponovno proučitev zasnove in razčlenjenosti različnih možnosti ter zagotovitev več informacij o morebitnih stroških za države članice in mnenjih zainteresiranih strani.

(15) http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/ia_carried_out/cia_2016_en.htm.

(16) UL C , , str. .

(17) UL C , , str. .

(18) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(19) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(20)

   Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

(21) Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).

(22) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(23) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(24) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005).

(25) Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).

(26) Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 258, 1.10.2009, str. 11).

(27) Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).

(28)

   Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(29)

   Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(30)

   Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

(31) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(32) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(33) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(34) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(35) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(36) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(37) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(38) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest ...).

(39) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(40) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(41) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak v delegaciji.

(42) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).